LJUBLJANSKI ČASNIK
S t. 19.
V petih 7. Susca
18&1.
»Ljubljanski časnik« .zhaja vsak teden dvakrat, m sicer vtorik in petik. Predplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blatniku 6 gold., za pol leta 3 -old ,/a četert JC- • f fl"'"',0 p0,S1'Ua"Je, na dom V,r Ljub'jani se <"lraJ'» še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta ^dgold. JO kraje., za četert leta 1 gol J. 4o kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti.
leTradni del«
Kaj Avstrija posebno potrebuje?
(Dalje.)
Vstavna ali konstitucijna vlada se od samo-deržne ravno v tem Joči, de deržavljani ra-dovoljni in zvesti po pravim naznanjenim postavam zadostijo iz prepričanja, de je vsak zavezan lastno poželjenje vesolni želji v dar prinesti; samoderžni vladar pa ukaže, pod-Jožniki storijo, zato — ker je on ukazal. — Po vstavi 4. sušca 1849 store kronovine ce sarstva svobodno, samostojno, nerazdeljivoin neravezljivo avstrijansko vstavno dedno sa movladijo. Svobodni smo, pa le v mejah, ktere tista vstava oznani, ako jih prestopimo tudi od tod izvirajočih pravic več deležni nismo. Ako se tedaj posamesni ljudje ali pa ljudstva ukazani ali namenu vstave nasproti stavijo, —je za nje prostost že jenjala , in začne se sila. Vladi tudi ni mogoče drugač ravnati, ker naše cesarstvo ni samo svobodno in vstavno (kar bi mnogim dopadlo) , ampak tudi samostojno, nerazdeljivo in nerazvezljivo. Kaj bi človek odgovoril, ako bi mu rekli: svoboden si, pa umreti moraš ? Kaj to pomeni od svobodne Avstrije govoriti, ako bi kdo začel pervo rabo prostosti v razdeljenju kazati? — Svoboden človek je le tisti, ki lastno nemirno poželjenje vkroti, in tako rekoč samiga sebe premaga. Svobodno deržavo bomo tisto imenovali, ktere prebivavci, naj bodo kakoršniga naroda ali jezika, domoljubno v nji in za njo mislijo, delajo in živijo. Ako neomejene prostosti vži-vati hočeš, pojdi med divjake Amerike ali Afrike, in prebivaj v kakšni hosli, še tam se boš moral sosedov ogibati, ako si koče na za-pušenim otoku ne napraviš.
Tajiti nobeden ne more, de naša vlada v zvunajnih in notrajnih zadevah pravim potrebam avstrijanskiga ljudstva zadostuje. Naše ministerstvo nikoli ne zamudi, stare postave
v nove spremenovati ako je prememba v resnici vredna poboljšanje imenovana biti. Novi politiški vradi so povsod vstanovljeni, — javnost in ustnost sodnije, zatožna pravda in porote nam niso samo obljubljene — povsod jih vidimo vpeljane, — kupčii in rokodelstvu se odpirajo nove pota — žandarmerija varnost deržavljanov oskerbtije — z eno besedo, vlada stori, kar ji je po okoljšinah mogoče. Vpraša se tedaj ali z vsim tem toliko hvale, ko je vredna, pridobiva? — Radi bi odgovorili, de, ali po resnici moramo reči: ne. Semtertje nam glas mnogih tožb na ušesa bije. Nepreneha-ma slišimo od nezadovoljnih in beremo v časopisih : kdaj bo vunder enkrat naša vlada, kar je po vstavi zapisano in obljubljeno v resnici vpeljala in dopolnila? Zakaj se ne pokličejo deželni zbori? Kako dolgo bomo še čakali, de bi kaj od občniga avstrijanskiga deržavniga zbora slišali? — Ta si voši postavo, ki bi odločila napravo mestnjanskebrambe in bi se rad pokazal v narodni straži — unimu ne dopadejo davki, ki s časam bolj in bolj narašajo itd. itd. Sploh tožijo, de je skoro
vse srebro zginilo , de je ljudem le omazani papir v roke dan, namest de bi mošnicadvaj-setic zvonela. Tim je prostost tiska tako omejena, de je komaj več kakor ime; uni se čudijo, zakaj se stanu obsede v nekterih mestih konec ne stori. Ni tajiti, de nas še mnoge reve tarejo, de smo še daleč od tistiga časa, ko nam bo dano veselih dni vstavniga in svo-bodniga deržavniga življenja okušati. — Kdo je pa te zamude kriv? — Morebiti vlada —. Menim de ne in bi se prederznil to očitno dokazati , de na te strani take krivice najti ni, akoravno bi me marsikteri pohlevniga lizuna imenoval. Prosim mirno in pametno reči, kakor so, pretresti.
Z razdelivci, ki želijo vse prekucniti brez drugiga namena kakor pri tej zmešnjavi obo-gateti in od ptuje reve se mastiti, se tukaj ne prepiramo, njim tudi te verstice pisane niso. Slepe narodoljube, ki brez vikših misel za lastni narod žive In gore od potrebe vesolne avstrijanske deržave prepričati, bi bilo sod brez dna polniti. Obernemo se le k poštenim možem, kterih misli se morejo vzdigniti k edinosti našiga cesarstva, kterim enakopravnost vsih narodov, terdna zveza vsih kronovin in sreča in slava Avstrije niso prazne besede. Če se najdejo med njimi nekteri, ki prašajo, zakaj vlada po vstavi 4. sušca 1849 obljubljene postave popolnama ni vpeljala, jim odgovorimo, storilo seje, kar je bilo mogoče, nemogočiga pa noben pameten in previden mož tirjal ne bo. Napčno bi bilo deželne zbore posamesno poklicati, ker je to izrečeni enakopravnosti nasproti. Vladbina vstava ogerskiga kraljestva za vravnavo posebnih razmer tiste dežele notranja naprava in vladbina osnova velike knezije Erdeljske, in posebna postava za razmero lombardo-beneškiga kraljestva proti vesolni deržavi, do zdaj še zavolj vikših politiških uzrokov še niso mogle naznanjene , veliko manj pa še vpeljane biti. Te uzroke, ker v vikši zvunajne politiške zadeve segajo, vladi še na znanje dati ni dano. De bi se vunder enkrat ljudje navadli od takih reči bolj pametno in spodobno misliti in govoriti , — v resnici bi vesolnimu ljudstvu škoda iz takiga obnašanja ne izvirala. Še hišni gospodar marsikterikrat kaj napove, ravna in dela, kar vsim udain svoje družine ne dopade, ker dostikrat le on sam ve in previdi, kaj bi po okoljšinah časa v mnogih primerlejih hiši koristno bilo. Ali po družini in celi vasi zmi-raj oznanil, ako kaj kupiti, kaj prodati, kako premembo vpeljati hoče? Ali bi potem namest pričakovanih dobičkov, clo velike škode večkrat ne imel? Če pa že posamesniga liiš-niga gospodarja ne grajamo, kadar v svoji pameti kako napravo dobro prevdari, in jo le o pravim času naznani, koliko manj je pripu-šeno vlado grajati, če imenitne naprave za srečo miljonov zase ohrani, in jih naznani kadar je treba. In vunder je vsakiuiu umnimu znano, kako breme je tistim možem naloženo, ki kakor odgovorni svetovavci svitlimu cesarju na strani stoje. Oni iz visokiga lahko zagledajo mnoge zoperstavke, ki vpeljavo prevaž-
nih namenov zaderžujejo, kterih ljudje ne vidijo in tudi viditi ne morejo. Velika napčnost, zavolj ktere smo pretekle leta v take reve zabredli, je tudi ta bila, de so sploh ljudje v politiko se vtikali, kterim je komaj dosti uma dano bilo, lastne domače reči preskerbeti. Pač pravlica pravo terdi, de naj čevljar pri kopitu ostane. Ker pa po vstavi vsaki pravico ima, svoje misli ustno in po tisku na znanje dati, naj bo tudi nam pripušeno take tožbe en malo pretresti, de se bo vidilo, ali se najde v tistih govoricah kaj resnice ali ne.
(Dalje Bledi.)	Melcer.
Kako zajedno učiti glaskovati in pisati?
Iz celega serca želim, meni izročene otroke naj hitrejši in naj koristnejši, kakor je le mogoče , vse to naučiti in navaditi, kar jim je za višji in obširnejši nauk znati in vediti treba. Za tega voljo sem v svojej šoli poskusil, naj pervi nauk s pisanjem tekočih (kurent) pismen začeti in svoje učence zajedno učiti, ta tekoča pismena pisati in glaskovati. Na to vižo učim od 8. maja 1849, in moji otročiči ne znajo samo pisano, temoč tudi vse sorte tiskanih reči gladko brati, zraven pa tako lepo in hitro pišejo, da se mora vsaki začuditi od takih mladih in nježnih otročičev kej tacega viditi.
Že mnogo let učim, sem pismenkovanje in glaskovanje dobro preudaril in poskusil, pa moram z dobro vestjo obstati in zagotoviti, da je vselej, posebno pa v šolah na deželi zlo koristno, glaskovanje in pisanje združiti, in oboje zajedno učiti. Tako bode mogoče, reči v šoli zmiram premenovati, vedno otrokom kej novega pokazati, in branje prav temelito ne samo le poverh učiti.
Ta viža, v šoli podučevati se pa najbolj s tim priporočuje, ker otroci na to vižonajpred in naj hitrej tako deleč pridejo, da se samo-tež učiti in samotež kej misliti in delati znajo.
Samotež misliti in samotež delati in tako na samo svojih nogah stati je pa posebno treba za otroke, ki le šest let v šolo hodijo ter po tem v vsakdanje živlenje stopijo.
Kako se jaz pri tem svojem nauku obnašam, je tako lehko in jednostavno, da bi se lehko na jednej poli napisalo in razložilo. Meni ni treba nobenega pismenjaka (Setzkasten), nobenega abcednika, nobene abecedne tablice.
Moji otročiči skoz celo pervo leto nemajo nič druzega kakor vsaki svojo kamenito tablico , ktero jaz z žreblom načertam. Le s to samo tablico se oni naučijo brati in pisati. V drugem letu ločim branje od pisanja, ter začnem v naših: „Kleine Erzahlungen fiir Land-schulen", stran na pisanem brati.
Toliko od mojega načinstva (Methode) učiti sploh. Ono donese veliko prida in koristi, učiteli se ga lehko naučijo in navadijo: zato bi vredno bilo ga bolj na tenjko pretresti. Serčno bi me veselilo, ako bi avstrijanska šolska oblastnija to moje načinstvo učiti ojstro presodila.
Tako piše ministerialni, pedagogiški časopis: „der osterreichische Schulbote". Ta časopis je prav dober kup, izhaja vsaki teden
na celej poli, prinaša prav lepe in imenitne Itovljenja pristaviti, ker je dovelj, samo tol sostavke, ter velja le 2 rajn. na celo leto. Kar pa nas najbolj veseli, je to, da ti mi-
Kar pa nisterski časopis
Ministerstvo bogočastja in uka se dolžno opomniti, de se je nju vgodna govorica v neIčuti, ta že tolikokrat ponovljeni dokaz poseb-nialo čast in slavo tukajšnib in vsih družili ne skerbi najrednišiga knezoškofa za javno
zastran šolskega nauka in Slovanov ko veter po vsim Terstu raznesla, učenje z gorko hvalo občinstvu naznaniti
šolskih knjig ravno tiste misli razodeva, ktere | Ako je po lepim lepim ravnanju našiga Društva
je
slovenska Bčela" donašala in, ako Bog|število kaj imenitnih udov posebno v zadnjim|njiga gimnazija z hvalevredno radovoljnostjo
* Celjska občina se je za vstanovitev gor-z
da tudi zanaprej v vsakem zvesku pridno do-	času sem kaj vspešno raslo, menimo, de se	zavezala, šolo toliko prizidati, da bo vsim
našala bode Živio napredek v šolskih zade-	ne motimo, če, vsim škodoželnim sovragam	potrebam zadostila, fizikalne priprave in druge
vah Živila jednakopravnost vsih narodnosti	vkljub, vso svojo pravično nado še veliko	potrebe preskerbeti, z vsim skupej šest do
'	dičniši prihodnosti na temelj tako redniga in	osem tisuč goldinarjev v ta namen dati
in jezikov!
Častiti bravci naši so že večkrat v „Bčeli" in tudi drugod brali, da je mogoče, dobro in I postavimo. *) koristno, otroke v šoli zajedno brati in pisati učiti. Gotovo bi tudi radi vedili, kdo je ti način učiti najprej porabil, kdo ga je našel? Ne mec Graser terdi, da ga je on našel; sloveči detovodja in pisatel Diestenveg pa tega ne da veljati, rekoč, da je način, otroke zajedno
Bavno tako je tudi mariborska občina se zavezala šolo prizidati in za druge potrebe skerbeti in je v ta namen odločila 5810 gold.
Ta dva vesela dokaza radovoljniga vdeleže-.nja obeh imenovanih občin za javni poduk, Pod sv. Joštam v Rakovici perKucnarji so|min.sterstvo uka jn b0g0Častj0 z poSebnim
koristniga djanja in aehanja vsih družbnikov
Š. ud društva.
Krajnska.
po horvaško našemani, po obrazih z ogljem namazani roparji, kmalo poAveinarii od 7—8 ure, ko je še vsa družina pokoncu bila, na
spoznanjem občinstvu naznani.
# Na južnem Štajarskem je tako mraz, da
......» v... . , . „„ r»«i nn i ' "	- -	■ ie led in sneg, ki seje na telegrafu nabral,
čitati in pisati uc.t., ze starodaven, pa po- i a terkalj> Na - -e. kdo de je? so J
zablen ali sedaj spet na svetlo pripravlen na-	. patfoJa< Na 1q §e ^ ^ odprejo> |USa ster2ai
čin učiti; tistega moza, ki ga je najprej naJ~ 0dpirajočiga hlapca so berž v veži s pištola-
del, pa vender ne imenuje. I mi po glavi nabunkali in omamili, potlej vs Janez Amos Ivomenski, ki seje rodil leta|	________,. ._ .. ----.----„,.„,: s
so
Dalmacia.
27. februarja je prišel Kavas paša z svojima sinovama v Zader. 17. februarja je pri-
........ .družino povezali in v kot za mizo spahali in.	. „.
1592 in umeri leta 1671 v svojej ucb.Cd.- tali> Le gospodarja, čez 60 let stariga seI Seraskier v Mostar. Stolac, Buno,.nBla-daktiki) cap. 19. fundam. 6 takole pise: »Brat. ^ ? ^ ^ * ^ ^? ^ jn nazad_|gaj so turški vojak, posedli. Poglavarji vstaje
nje ubili. Kader so vse pobrali, kar so odnesti mogli, so jo potegnili. # Dr. Šmidel preiskuje po naročilu minister
daktiki) cap in pisati ima vselej in v vsakem jeziku tudi zajedno in vkupej hoditi. Zares! otročiče, kteri svojih misel še v šoli nemajo, pa vender se v svojem maternem jeziku pisati učiti imajo , ne more nič druzega bolj in močnejši podbadati in vabiti, kakor to, da se pismen drugači ne učijo, kot da jih pišejo; zakaj otrokom je že prirojeno, da radi risajo inmalajo" Potem takim je načini, v šoli zajedno čitati in pisati učiti, prej ko ne našel naš neumer-
v Bosni se zaperajo.
Serbsko.
Nadzornik parobroda gospod Wohler je iz
stva podzemeljni tek Beke na Krasu: ali bi Dunaja v Zemun veselo novico prinesel, da se ne dal en vodotok v Terst nape!jati.(Nov.) se je, kakor je minister kupčije sam rekel,
Koroško.
Iz Celjovjca se piše v Siidsl. Ztg. sledeče Naše perve porotne sodbe so končane. Obravnovale so se 24, 25, 27 in 28. fe-
ljivi Jan Amos Komenski, - slavni Slavjan bruarja. Pred sodbo ste stale dve ženski za-
v .	. i ti* r • i - I 11, v n ti i /lafmvmrn in pdpn rnn.nni.l nllHnlžpn nin7.'
rojen Ceh.
And. Einšpieler (Bčela.)
kupčijska zbornica v Zemunu dovolila, ki bo [pa še le po vredenju občine v življenje sto-I pila. Imenovani nadzornik je to novico mest-jnimu poglavarstvu pismeno naznanil z prošnjo, | da bi se to kupcam v Zemunu na znanje dalo.
Ogerska.
llaznaša se novica, de baron Sina, kije
toženi detomora in eden ropanja obdolžen mož; ena zatoženih je bila Nemka, oba druga sta
[bila Slovenca. Nemka, ktero so detomora za|grajšine Godollo in Hatvan za 6,520,000 krivo spoznali, je bila na 4leta v teško ječo,IiroId. kupil, misli na svoje stroške železnico Slovenka, za krivo spoznana, daje otroka iz Hatvana v Pest napraviti.
1.
Austrijansko cesarstvo.
Dopis iz Tersta 3. Sušca. Zapustimo, I nalašč brez pomoči pustila, na eno leto vte-l * p0 celem Ogerskem se bodo začele Slovenci dragi! samo en čas zoperno pretre- sko ječo, in tretji je bil na tri leta v teško maja ceste na deržavne stroške delati, sanja krivičnih misel in djanj svojih nasprot- ječo obsojen.	» Prebivavcov v bekeški stolici so popisali
nikov ter podajmo se tudi mi, ob času sploš- Kakor je bila pričakovati od taciga pred- 166,322. Med temi je 98,028 Madjarov, niga pustniga razveseljevanja, v svetišče na- sednika, so porotne obravnave vsim po volji 51,000 Slovakov, 7,016 Bomanov, 5,888 rodnih veselic, de se ondi odahnemo in za bile. Govore gospoda predsednika, gospoda Nemcov, 2,125 judov, 765 Ciganov. Sto-daljno vojsko vnovič okrepčamo, zakaj „sov- deržavniga pravdnika in gospodov zagovorni- ijca obseže 662/100 štirj. milj.
Kogar je toraj skerb naše|kov vsak hvali. Predsednik, gospod vitez | LOHlbardO-beneŠkO kraljeStVO.
„Gior. di Milano" naznani sledeči razglas: Ker se vedno podpihovavni in puntarski raz-
ražnik ne spi.
svete pravice, kogar nje napredek veseli i I čabučnik je pokazal, da je zlo obdarovan go-1 žali overa, temu mislimo, de bo po volji, ako vornik, bistroumen pravdoznanec in v novem mu veselo novico prinesemo, de se naša na-|obravnanju popolnama znajden. rodnost pri nas v Terstu po vsi strani kaj
Tudi oba gospoda tolmača sta pokazala, daUlasi razširjujejo med ljudstvo, se vidim pri-
i -----sledeče naznaniti:
lepo razodeva. - če je Vas, mili vlastenci! sta zlo znajdena v slovenskem jeziku, tako Inioraniga sieacce^nazn	^ ^
ravno tolikanj kolikanj nas veselilo brali v da se jima je vse čudilo.	| • i 6
novinah, kako niso mogli nar veči plemenit-1 niki zadnjiga Slovanskiga Plesa v Beču zadosti slaviti in dičiti, menimo de bi morde va-
,. , •	i - i. Inonolnoma veljaven, po kterem se bo vsak,
Gospodje porotniki so se resno derzali: ze P"l'u,llu,,,a '"J ' f	. 1
.	> <i	• i ki ie previžan, da ie take razglase razsiro-
niih zunainost je pokazala, da so svojo sveto K1 Jc picvia«.., j	&
. , „	. . .	ii- r i • val in naznanoval, z smertio kaznoval,
in težavno nalogo dobro zapopadli. Le to je Iv	'	J
šib rahlih sere nič manji radost navdala ne obžalovati, da njih „kriva" zoper drugo za-
2. Za dobro spoznani sledeče naznaniti: de
bila, ko bi se vi bili 17. Svečana in 2. Sušca toženo ni v soglasju z občnim mnenjem, ker K k,lor koIi P«ntarski spis dobi, - naj
'	I	»».Inlcnn /wl L t p r i (t n si hnilp in v k.iknrsni
z nami vred v kolo naših tukajšnjih plesav nih veselic vverstili.
| se to občinstvu preojstro zdi.
Poslušavcov je bilo vsak dan polno, ki so
bo podpisan od kteriga si bode in v kakorsni si bodi podobi — in če tega naglo k pervi
, . . . v	, . v . .	I .	, , . . v .. .	. Lolitiski gosposki ali vradm osebi ne izroči m
Kar bistnga očesa pogled vzan in pravo se mirno in dostojno zaderzali in s tem poka- f""110*' ^ , , , , . . ,., .
..	• . i i i.i ,.	i	-t ■ ■ ne naznani, od kod da gaje dobil, čeravno
slovansko serce rahlo vname, je bilo tu obil- zali, da novo sodnisko vravnavo spoštujejo "c "rt""u '	.	,	,.
, .	T, .	i - «	. . •	• * ••	/	ni previžan, da ea je razsiroval, samo zavolj
no zdruzeno. Prelepo vložena Dvorana na- in de vanio zaupanja stavijo, samo to smo se 111 PICVIZ"»U? s J ......'	..
.	i	. ,.,• ■•ii- - i • u	• tesa. ker *ra ima, po zlajsljivih ali obteziv-
siga drustvisa ie bila v ta namen prekrasno čudili, da je bilo pri pervi in drugi obravnavi	, » , . , . . , .
&	J	I ' J	r r	I nih okoljšinah 1—5 let v tesko jeco obsojen.
. , .. ,	Verona, 21. februarja 1851.
Avstrijanska.	|	Radecky
polni maršal.
Tuje dežele4 Bosna.
Iz Bosne se piše 20, februarja v „Reichs-zeitung" sledeče:
Potem ko je Muhamed Skenderbeg v Mostar prišel, mu Ali paša Stolčevič ni le vsiga potrebniga hitro preskerbel, temveč je tudi sam iz Stolaca tje prišel se pokazat prijatla reda. Med tem prideta Rustan beg, sin, in Arif beg vnuk Ali pašata v Sarajevo, kjer ju je Seraskier lepo sprejel in clo v začudenje ne-
ozaljšana in razsvitljena tako, de jo kako toliko ženskih pričijočih. rajsko stanovanje misliš; in ročno gibanje milih plesavnih dvojic i izverstno vbranih glasovih tukajšne mornarske godbe je slednjiga živo živo ginilo. Med drugimi plesi se je naš narodni ples „Slovanka" tako veselo in umetno ponavljal, de je bilo očitno viditi, de se
C. k. konsul za Bulgarsko, gospod Bosler| se je že na odločeno mesto podal.
Štajarska.
„Wiener Ztg." prinese vvradnem delu sle-
naše malo pred zanemarjeno rodoljubje tudi v deče:
Terstu vedno bolj in bolj oživljuje, zakaj Kjer se glas domorodni glasi, Tamkej mila se Slava česti. De ste se pa obe te veselici vun in vun v
Najvredniši knezo-škof Lavantinski je za priskerbjenje učnih pripomočkov na Celjskem gimnaziu kakor tudi za pomnoženje tamošnih učiteljev in za vstanovitev bukvarnice i000
takim redu godile; kakoršniga bi mi od obče g°ld- v srebru P°daril; obljubil je tudi pripo-znane bratovske zložnosti in priserčne vza_ moči za vstanovitev pevske sole. jemnosti tukajšnih Slovanov tirjati ne opustili, »j ]\am i,0 7l\0 drago, ako nam blagovolite več-nam mende ne bo trebalo, posebniga zago-'krat kaj pisati.
kterih na gostijo povabil. Ali drugi dan ju je ukazal zavarovati in jima častne znamenja odvzeti. Ravno takrat je tudi Skender beg vezirja zaperl in tedaj se je njegovo trinožno vladanje, kije 19 let terpelo, končalo.
Seraskier se je 17. februarja v Mostar napotil, in predenj je odšel, je Turke ostro svaril in povedal, da hoče Sarajevo lastni osodi prepustiti. Bolne vojake v Travnik vozijo, zakaj da se to godi, se ne ve, ker je vstaja vdušena s tem, da so Ali pašata zaperli. Res, da v Krajni še ni miru, pa se bo gotovo kmalo spet povernul, kjer so Krajnci vedno iz Mo-stara povelja dobivali. Vezir Hairedin paša se tudi zavolj tega ni v Krajno podal. Omer paša je svoj harem saboj vzel in bo v Runi, na lepih posestvih Ali pašata stanoval.
Znani Hasar beg iz Trebinja in Jazli paša spremljata Omer pašata v Mostar, kjer se bosta Jazli in Kamaikan vselila. Drugi pa menijo, da bo tega bogatiga moža enaka osoda zadela, kakor njegoviga tovarša Mustai pašata Babiča, kteriga so v Carigrad poslali.
Gerški škof vMostaru, od kteriga je znano, da je kristjane preganjal, se po pravici boji, da bi ga ne zaperli.
Ko je Omer paša iz Sarajeviga šel, gano-ben Turk ni prišel pozdravit.
Kupcam se še vedno ni blago plačalo, ki so ga vojakam dali, nekteri imajo 50,000 piastrov tirjati. Vedno večje tožbe se slišijo in gotovo bo letos iz Dunaja, Lipsie in Tersta malo blaga v Bosno prišlo, ker kupci ne morejo menjavnih listov izplačati. Raja je popolnoma zatert, huje mu skoraj ne more biti. Izobražena Evropa ne more zapopasti tukaj-šnih nadlog, da bi se kmalo pomagalo tej od Boga obilno obdarjeni, od ljudi pa tako zanemarjeni deželi.
* Iz bosniške meje se piše 28. februarja v „Agr. Ztg.«
Rosniški vstajniki so 26. t. m. mesto in čar-fijo Banjaluk posedli in so hotli tudi terdnjavo vzeti, kjer so jih pa z streljanjem topov sprejeli , jih več ranili in 6 ubili. To jih je raz-kačilo in so toraj sklenili žlahto obsedenih pred saboj gnati in na tako vižo lestvice pristaviti in terdnjavo vzeti, ker za gotovo menijo, da obsedeni ne bodo na svojo žlahto streljali. Med obsedenim je bogati Ali beg Cinič, po-bočnik vezirja, potem tisti poslanci, ki so se k Omer pasatu napotili, in v Banjaluko vreči morali, ker so jim vstajniki pot zaperli. Oni se bodo morali pogumno deržati, ker njih osoda bi bila zlo žalostna, ako bi vstajnikam v roke padli. V terdnjavi so še precej varni. Vstajniki niso mogli topov saboj spraviti in imajo toraj same puške.
Turška Serbska.
„Vojvodjanka" naznani, da se bo serbska armada za 10 čet pomnožila, in da se bodo mejni polki napravili, kakoršni so v avstrijanski granici. To bo gotovo koristno, ker bo notrajno moč povzdignilo in deželi tudi navzu-nej veče veljavo dalo.
Podonavske knezovine.
Ruski vojaki bodo podonavski knezovini zapustili. 13. februarja je prišlo povelje v Bu-karest, da se imajo 1. marca napotiti. Govori se pa, kar je tudi za verjeti, da bodo namest teh drugi vojaki prišli, kterih bode še več od teh. Potniki, ki v Rukarest pridejo, pripovedujejo, da na reki Prut precej velik ruski vojaški oddelk stoji. Šole, za ktere se tukaj dolgo ni moglo prostora dobiti, so se vendar sred mesca januarja odperle.
Turška.
Iz Carigrada se piše 10. februarja sledeče: Komisija, ktere naloga je bila mejo med Turčijo in Perzijo določiti, je svoje delo dokon-
čala inga turški vladi predložila. Z bulgarskimi zadevami, posebno kar cerkev in šolo zadene, se zdaj posebno politikarji pečajo. Za službe, ki se bodo ondi dale, se posebno poganjata Stojlevič in knez Samos; poslednji je ruskiga rodu , kteriga Sultan in angleški poslanec spoštujeta in toraj zlo upa, da bo zvoljen za nadzornika bulgarske cerkve in šole. Angleški poslanec v tej zadevi zlo za Rulgarce govori. — Mr. Urghart, ki je pred nekterimi dnemi Carigrad zapustil in se v angleški parlament podal, je večkrat z Madjari, posebno z Košutam govoril. — Trop Arnavtov, kakor poslednje novice pravijo , je serbsko mejo prestopil in nektere vasi poropal. Serbska vlada je toraj vojake tje poslala in se jevendarraji pri turški vladi pritožila, kakor da bi bila na turške tla vojake poslala, ki so Arnavte podili.
Laška.
Neki francoski list v dopisu iz Rimu nazna-nuje, de so sv. oče dobili lastnoročin dopis od ruskiga cara, v kterim jim leta svoje spoštovanje razodeva, in svojo pomoč ponuja, ako bi se hotla angleška vlada proti svetni nar vikši oblasti sv. stola vzdigniti. (Dan.)
*	Na Rimskem se vlada zlo trudi roparske trume poloviti in tako prebivavce malih mest in vasi bojezni oprostiti. Po celi deželi se bodo žandarji in vojaki postavili in jezdili iz kraja v kraj. Avstrijanski vojaki bodo mesta in terge posedli. Nobeden ne sme več brez dovoljenja, ktero se vsak meseč ponoviti mora , po deželi hoditi. Vsi vozovi se bodo zaznamovali in posestnik dobi list, v kterem je njegova vlastnina zapisana in vsak voz, ki se po cesti pelje, mora žandarm preizkati, ker roparji imajo povsod vozovi, na ktero zropa-no blago nalože in ga potem v svoje kriva-lišče peljejo. Plačilo je razpisano za tiste, ki zvedo za Passatorea, njegove tovarše ali roparje. Za Passatorea in njegove poglavarje je razpisanih 2—3000 skudov, na druge roparje od 500—150. Brez dvombe ima Pas-satore pri sebi le malo tovaršev, ali on stoji v zvezi z mnogimi roparji po celi deželi.
Nemška.
25. februarja so se v Berolinu posvetovali ministri o nemških zadevah, pa niso nič go-toviga sklenili; toraj so posvetovanje na 27. februarja odložili, pri kterem ima sam kralj predsedovati.
*	Pomirenje Schleswig-Holsteina se vsak dan pričakuje. Z vojaki se ima pričeti. General Bardenfleth bo višji poveljnik. Šest schlesvvig-holsteinskih četnikov, ki se za dobre častnike imajo, bo zapovedovalo posameznim četam.
*	Avstrijanski vojaški oddelk na Schlesvvig-Holsteinskem se bo za 3000 mož pomanjšal.
Švedsko. '
V Stockholmu je nemir vstal; mnogo oseb se je zaperlo, ktere so pa že drugo jutro spustili.
Francoska.
Franfcoski časopisi pripovedujejo o sledeči čudopolni zgodbi: Pred kakimi 15 leti gre kupec R. domu v tamni in merzli noči mesca decembra in pride v neko vas, ki leži blizo mesta Lille. Opravila so ga dolgo zaderžale. Blizo mesta, ga dva zgrabiti in mu z smertjo žugata, ako bi na pomoč klical in ki od njega dnarje, ktere je saboj imel, tirjata. Ker je bil pa kupec zlo močan, se ustavi obema roparjema. Ali ta dva za orožje primeta in kupca tako na-mlatita, da se nezaveden na tla zgrudi. Tedaj mu vzameta 10,000 frankov gotovine, njegove perstane, demantno iglo in lepo žepno uro. Drugi dan najdeta dva kmeta kupca in ga v svojo hišo prineseta. Po dolgi in hudi bolezni spet kupec preboli. Sodniki so vse
storili, da bi roparja zvedili, pa zastonj, ako-ravno so na kraju prigodbo ruto najdli z čer-kama V. S. Tako preteče 15 let. R. ni več kupčeval in je živel v okraju Seine et Mame, in ni še davno, kar se je na pot podal, ker je precej podedoval. Bil je v Parizu in se po železnici domu poda, moral je pa en konec skoz vas B. peš iti, de je prišel na svojo posestvo. Spomnil se je pri tem svoje žalostne dogodbe, ktera ga je pred 15 letmi skoraj ob življenje pripravila, in sklene raji čez noč v jližni gostivnici ostati, kakor po noči hoditi in se v nevarnost podati. Hiša je bila V. S.-^-tova. Nekdajni kupec poprosi za izbo in se spat vleže, reče pa hišni, da naj ga na jutro zgodaj pokliče. Ko se dan zazna, poterka hišna na vrata, kakor ji je ukazal, on vstane in se napravi. Na steni zagleda zlato uro in v njej svoje ime zarezano. On je bolj natanjko pregleda in spozna, da je tista, ki mu je bila pred 15 letmi vzeta. Brez da bi bil kaj rekel ali se prestrašil, uro spet na svoje mesto položi in gre svojo pot. Naglo to gosposki naznani ; in že drugo jutro pridejo v gostivnico žandarji in očeta in sina zavarjejo. Tudi druge reči so dobili, ktere so bile kupcu vzete. Bo-parja so sodnii izročili.
* Zdi se, da bi Napoleon, ako bi Švajci od zunaj kaka nevarnost protila, priskočil in ji pomagal. On pravi: Švajcarsko je naravna meja Francoskiga, in, ako bi tuji vojaki švajcarsko mejo prestopili, bi morali naši topovi sami od sebe pokati.
Angleška.
Angleško ministerstvo je odstopilo, novo še ni izvoljeno.
Ljubljanski novicar.
Za gotovo smo zvedili, de nadzornik naših ljudskih šol g. Dr. Močnik ima vse hvale vredno misel, kolikor se bo le dalo, uk sad-joreje po ljudskih šolah na kmetih vpeljati. S to mislijo se vjema prav lepo prošnja kmetijske družbe do našiga g. deželniga poglavarja za vpeljanje šolske postave, po kteri naj bi prihodnjič vsak učiteljski pripravnik primoran bil, eno leto uka iz sadjoreje se vdeležiti. V Gradci je že ta dobrotljiva postava vpeljana, zakaj, če hoče učitelj na deželiuče-nik sadjoreje biti, se je mora poprej sam učiti.	(Novice.)
* Krasni bali Slovanov na Dunaji niso le skupšine veselja, temuč tudi milodarne naprave; kar namreč čez stroške ostane, se podari blagim namenam. Tudi slovenskiga dru-žtva v Ljubljani verli bratje nikdar ne pozabijo. 26. svečana je prejel odbor slov. družtva 100gold. s sledečimdopisam: »Slavni odbor! Misel, ki so jo bile „Novice" sprožile, da bi se slovenska matica za izdajo koristnih bukev napravila, je na Dunaju bivajočim Slavjanom močno dopadla, in želeti bi bilo, da bi se rodoljubi od vsih strani hitro dela poprijeli, jo izpeljati. Odbor za letašni slavjanski bal je torej sklenil od denarjev, kar jih je čez stroške ostalo, tudi nekaj k temu nameniti in je podpisanima odbornikama naročil, slavnemu slovenskemu družtvu v Ljubljani priloženih 100 gold. s tim namenom poslati, da naj bi se za zalogo matice porabili. Če bi pa za sedaj ne bilo upanja takošno matico vstanoviti, bi bila naša želja, naj slovensko družtvo v Ljubljani od teh sto gold. 60 goldinarjev za svoje slovstvene namene oberne, ostalih 40 gold. pa Celjovškemu berilnemu društvu prepusti. To imava čast slavnemu odboru sporočiti. Bog živi Slovence!"
Stiepan Pejakovič, odbornik slav. bala.
Jože Kapler, slov. odbornik za slav. bal.
Spisal Jan. T..d..a.
8. Ogenj.
Stoji, stoji tam stolp lesen Pa gori lini dve in možev tri sto. Iz desne brizgajo rodeči plamen, Iz leve pada na zidovje kamnje. Pod stolpam vpiia pa se silna vojska, Ječe pomiče se lesovje k zidu.
V	Melulu piska divji šum, Valovje ljuda buta takraj, unkraj. Al na obrazih ni obupa vender,
V	svetiše hrama sojdcjo duhovni. Darove prave pokladaje ondi Obernejo se k bogam v visočavi.
„Oj varhi zvesti 1 čujete , Kak mesto vaše zasmehuje vražnik?
Požgal nam sula bo s plamenam strašnim, V pepelu ginejo vam zveste sluge. Oj ukazajte jadernim vetrovam, De jenja zrakov tihih mir sovražni".
Začujejo bogovi glas , Se vsmilijo služabnikov prosečih In dajo severu povelje tako, Zbuditi po naravi divjo svado. Pokorno ta pusti berloge merzle Dereče gnavši proti jugu vihro.
Gori, žari tam sleme hiš In dalje se poganja ogenj žrešni, Podere strop se tam, tu pade streha, Do hrama letajo že iskre lahke. Bobneče zaverši v lesovju sever In tuli burno tje med ulce mestne,
In stavlja ognju berzen jez In žene plamen proti zidu zopet.
Gorjava vmika se oblasti divji In ide tje, ki v peno je svetilo. Pogasne strop in streha in poslopje Žar bega plašno iz zidovja venkej.
In bega v tabor daljni tje, Ki hipno pepele šotori mehki, Tretina tabra prah je uro tisto.
Ces. kralj, loterija.
Naslednje številke so vzdignjene bile: V Gradcu i. Sušca: 38. 96. 45. »O. 86.
Na Dunaju 1. Sušca:
35. 21. 59. 36.
Prihodno srečkanje bo v Gradcu in Dunaju 15. in 29. Sušca.
Vradni list št. 7. k ljubljanskim casnikn,
(so.) Nov teržen dan.	CO
Po najvišjim sklepu od 28. kimovca 1835 je bilo Postojnski terški srenji dovoljeno v tednu en teržen dan napraviti.
Omenjeni teržni dan bo prihodnjič v Postojni vsaki čete r tek; začel se bo pa_4. dan prihodnjiga mesca maliga travna 1851.
To oznanilo se s prijaznim povabila« k omenjenimu teržnimu dnevu očitno razglasi, in zraven pristavi, de bi se obilo reči na terg prineslo, kupce bodo v Postojni gotovo do-velj imeli.
Postojnska župani j a 2. dan sušca 1851.
(28.)
Oklic
nekdajnim podložnikam Krupelške, Podberške in pusto Gradcke Grajšine se da na znanje, da je visoko c. k. ministerstvo po ukazu od 9. velikiga serpana in 29. kimovca 1850 za-povedalo, da se imajo Grajšinam vsi urbarski dolgovi, ktere so jim njih nekdajni podložniki noter do konca leta 1847 dolžni ostali, z lepo poplačati, scer se bojo s tožbo iztir-jali. Gori imenovana ukaza visokiga c. k. ministerstva lahko vsak sam bere, ker sta bila že davno po deržavnim zakoniku in vladnim listu CIX. in CXXIX. številka 326 in 369, vsakimu na znanje dana. —
Ako bi se primerilo, da bilo treba poprej imenovane davkine dolgove s tožbo tirjati, bi se znalo zgoditi, da bo marsikteri toženec za pravdne stroške (unkoštinge) mogel več plačati, kakor dolg znese. De tedaj kdo v škodo ne pride; se s tem oklicam vsim tistim na znanje da, ki soKrupeški, Podberški, in pusto Grad-cki Grajšini v denarjih ali naturnih urbarskih davšinah, na desetini ali na kaki drugi davšini do konca leta 1847, na prepisih pa do 7. kimovca 1848 kaj dolžni ostali, de naj te dolgove gotovo do 15. maliga travna leta 1851 oskerbništva Krupelške, Podberške in pusto Gradcke grajšine odrajtajo, scer bo k temu plačilu vsaki dolžnik š tožbo primoran. Oskerbništva Krupelške Podberške in pusto Gradcke Grajšine.
V Krupi dan 20. svečana 1851.
Št. 467.
Oznanilo.
(27.) 3
S pervim marcam t. 1. se bo v Mokronogu na Doienskem c. k. poštna ekspedicia napravila.
Ta poštna ekspedicia, ki se bo zvezala s Trebnim po vsakdanjim pešnem potu, se bo pečala z priskerbovanjem pisem in vožnjo poštnih poslatev s poslednjimi do treh liber.
Izročivni okrog te poštne ekspedici store naslednje soseske:
Bačje, Bristrica, Borje, Brezovica, Brinje, Bruna vas, Cikava, Cirnik |(veliko), Cirnik (mali) Čelevec, oboje Češnice, Čuznja vas, Debenc, Dereči verh, Dobrava, Dobruška vas, Dol, Dolenja vas, Draga, Družce, Dule (gorenje), Duie (dolenje), Dule, Gaberjele, Ga-bernik, Glinek, oboje Gorenje vasi, Goriška gora, Goriška vas, Hoin, Hrastovca, Hrastno, Hrastujje, Hude Ravne, Jelendol, Jelenje dolenje, jelševc, Jeperjek, Jesenice
gorenje, Jesenice dolenje, Kal, Kamne, Kaplja vas, Kersini verh, Klenovik, Kostajnovca, Križni verh, Log, Laknic gorenji, Laknic dolenji, Laknic srednji, Mačkove, Maline, Mal-kovic, Martinja vas, Medvedjek, Mirna vas, Mladatiče gorenje, Mladatiče dolenje, Mokronog, Mokronog gorenje, Muste, Okrog, Orešje, Ornuška vas, Osrečje, Ostrožnik, Otavnik, Pavla vas, Pijavce, Podthurn, Poljane, Polje, Prelezje, Prevolje. Pugled, Rad-gonca, Radna vas. Radulja, Rakovnik, Ravne, Ravnek, Ribjek, Roje, Boženperg, Segonje, Sela, Sela, Selce, škerljevo, Skovc, Skrov-nik, Slanči verh, Slavna, Slepšek, Stara vas, Stalenperg, Stopno, Straža, Stermec veliki, Sveti križ, Sveti verh, Svinsko, Šentmarjeta, Šentrupert, Škocjan, Telče, Teršina, Ter-stenik, Teržiše, Trebelno, oboje Verh, Ver-hek, Vince in Osredek, Vitna vas, Vodni je, Vučka, Zabukuje zgornje, Zabukuje srednje, Zabukuje dolnje, Zagojsd, Zagrad, Zalog, Zaloka, Zavinek, Zbure, Zjoganje. Kar se s tem sploh na znanje da.
C. k. poštno vodstvo v Ljubljani 14. februarja 1851.
Št. 243.
Oznanilo.
(25.) 3
S kterim se v pristavku h konkurznimu razpisu od 25. pr. m. št. 243 pod časopisno številko 30. za službo babice v fari Lustalu
naznani, de letna plača ne znese petdeset, ampak pet in dvajset goldinarjev. C. k. kantonsko poglavarstvo v Kamniku 8. februarja 1851.
št. 379. Oznanilo. C»«o»
V Šent-Jerneju na Doienskem se bo 1. marca poštna ekspedicia vstanovila. Pečala se se bo do vstanovitne vožnje pošte med Novim mestam in Kostanjevco samo z pismi in časopisi, v zvezi bo stala po jezdnih potih med Novim mestam in Zagrebam.
Kar se s tem sploh naznani.
C. k. poštno vodstvo v Ljubljani 8. februarja 1850.
Hoffmann s. r.
(n.)	• 3
Pri Igri. šsl. Kleinmajerju in Fedoru Bam-bergu je na prodaj:
Potovanje po beli reki.
Po izvirnim rokopisu velikiga vikarja srednje Afrike
Dr. Ignacia Iinobleherja. Zdelal in posloveniti dal
Dr. V. F. Klun.
Čisti dohodek je v podporo misionarjev v Afriki namenjen. Cena 10 krajcarjev.
(29.)
Zapis
kazenskih obravnav pri c. k. poroti v Celju mesca Sušca 1851.
5	Dan poti rotne
OJ	i
>	! se.ie
Ime in stanovališe zatoženiga
Hudodel- a- Deržavni stvo j > pravdnik
Zagovornik
i | Sušca 3. in 4.
5. in 6.
7. in 8. j
10. li. in 12.
6 13. m 14.
15.
8	17. in 18.
9	! 20.
Marija Lavanc iz Gamz pri Marburgi
Anton Lupinek iz Studenic
Jožef Sluga, z primkam Slugič iz Hochgrossnitz
JurPrasnik izJešenc priRačah
Marija Weber iz Konjic
Ignac Sluga z primkom Galič iz Zabukoveca
Blaže Župeuc	i
MihaŽupeuc	C , L
Jakob Juvancic	/
Anton Šibert	}
Juri Zupane iz Grajške vasi Pavle Standefger ( iz ^osting
goljufija 17 uboj
roparski 16 umor
tatvina 6
umor 10 otroka
g. Dr. Herman Mulej
g. Janez Teišinger
g. dr. Herman Mulej
g. dr. Matija Foregger
g. Alojz Pesarič
g. dr. Matija Foregger
i 16
okev
uboj
javna pro-silnost po §. 72. k. p. I. d.
uboj
javna pro- 61 šilnostpo §. 72 k. p. I. d.
g. Franc Maurer
g. Anton Pajmann
r>
g. Jožef Drenik
g. Alojz Pesarič
g. dr. Matija Foregger
g. dr. Teišinger
g. Anton Pajmann
g. Alojz Pesarič
Pazka. Tudi se bodo obravnavali pri tej porotni seji še drugi predmeti, pri kterih bo odkazni izrek do 3. Sušca t. 1. pravno veljavnost zadobil.
V Celji 26. Svečana 1851.	Predsednik c. k. porote
Acula.