Prvi zbor potrošnikov pri sozdu Center za obveščanje Orjemo ledino, zato ne bo šlo vse gladko Torek 10. septembra je dan, ki bo ostal v analih, ne le sozda MERCATOR-KIT, ampak tudi v analih Jugoslavije. Ali ga bo kdaj kdo omenjal ali ne, je še preuranjeno govoriti, vsekakor pa bo to datum, ki bo pomenil prelomnico v odnosih potrošnik — trgovina. Na ta dan je bil namreč prvi zbor potrošnikov pri trgovski delovni organizaciji, prvi v državi, in trgovska organizacija je bil naš sozd. Zbralo se je več kot štirideset predstavnikov potrošnikov (moralo bi jih priti 48, a so bili nekateri zadržani), predstavniki sozda, prišel pa je tudi Roman Albreht, član CK ZKS in predsednik Republiškega sveta za vprašanja družbene ureditve, s strokovnim sodelavcem Sveta, dr. Svetozarjem Poličem. Prišli so novinarji Dela, Tanjuga, RTV, Dnevnika... Skratka vsi, ki smo jih povabili. »V praksi poznamo potrošniške svete v krajevni skupnosti, a to je le ena od oblik organizi- - Oprostite, a bodo markice veljale neomejeno? Na primer, da jih potrebno število zberem v petih letih? ranja potrošnikov, ki jo omogočata Zakon o združenem delu, pa tudi Zakon o blagovnem prometu. Druga oblika je gospodarska organizacija potrošnikov, kot je, denimo, današnji zbor, ki zaradi direktnega uresničevanja neposrednih interesov v preskrbi temelji na načelih samoupravnega interesnega in ekonomskega združevanja. Torej gre za dve popolnoma različni obliki organizacij potrošnikov. Prva je družbena, druga interesno gospodarska. Ne gre za alternativni možnosti organiziranja, pač pa za organiziranost, ki se dopolnjuje. Vsaka od obeh organizacij ima poseben položaj v družbeni aktivnosti potrošnikov, kot tudi natančno opredeljeno funkcijo ter delovanje,« je v uvodnem govoru na zboru poudaril Vukadin Nedeljkovič, sekretar PO SOZD MERCATOR-KIT. Naloge potrošniškega sveta pri sozdu, ki ga je zbor potrošnikov izvolil, so opredeljene v Samoupravnem sporazumu o sodelovanju s potrošniki. Potrošniški svet na eni in SOZD MERCATOR-KIT na drugi strani bosta skušala na podlagi tega sporazuma dolgoročno urediti usklajevanje medsebojnih odnosov. Predvsem bosta skrbela za skladno in kakovostno preskrbo, informiranje potrošnikov, za razvoj in modernizacijo trgovine, zagotovitev potrebnih rezerv, ter znižanje stroškov-in s tem tudi znižanje cen. Skuša- Glasilo je namenjeno na naslov: Glasilo delavcev in združenih kmetov sozd Mercator - Kmetijstvo Industrija Trgovina Leto XXII . Ljubljana, september 1985 št. 9 la bosta najti skupen ekonomski interes v blagovnem prometu na osnovi združevanja dela in sredstev ter s tem v zvezi delež potrošnikov na prihodku. Skupni ekonomski interes bo dosežen z namenskim združevanjem oziroma angažiranjem sredstev potrošnikov, kot na primer z varčevanjem pri trgovski organizaciji v sestavi sozda, z nakupi nad določeno- minimalno vrednostjo, z nakupi obveznic ter zagotovitvijo raznih oblik kvalitete in trajne tržne oskrbe s strani trgovskih organizacij. Možnost vpliva na investicije Potrošniki bodo zato imeli možnost in pravico obravnavati tudi investicijski plan našega sistema, kar obenem pomeni, da ne bodo brez vpliva na širjenje zmogljivosti za preskrbo občanov. Kajpak bodo imeli še mnogo drugih nalog, katerih Nadaljevanje na 2. strani Delavski svet sozda Andrej Dvoršak Tudi urejen videz izpričuje kakovost Prvo jesensko zasedanje delavskega sveta sozda, ki je bilo 12. septembra, je bilo združeno s seminarjem za delegate oziroma njihove namestnike, člane izvršilnega odbora in delavske kontrole ter predsednike komisij na ravni sozda. Zanje je center za obveščanje sozd pripravil poseben informativno izobraževalni program, na katerem so strokovni delavci Delovne skupnosti sozda spregovorili o organiziranosti, vlogi in težavah sozda, pa tudi o strokovnih temah, ki jih morajo poznati samou-pravljalci, zlasti člani delavskih svetov in njegovih organov. Sicer pa je bilo na dnevnem redu delavskega sveta kar več zelo pomembnih točk, od analize poslovnih rezultatov v prvem polletju do sprejemanja pravilnika o nagradah SOZD MERCATOR-KIT in pravilnika o celotni podobi sozda. O poslovnih rezultatih sozda je spregovoril vodja plansko analitske službe Merator-lnter-ne banke, Marko Žagar, ki je bil hkrati tudi uvodničar k predlogu samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD MERCATOR-KIT za obdobje 1986 do 1990. Brez razprave o rezultatih Tovariš Žagar je delegate podrobno seznanil z našimi poslovnimi rezultati in jih opozoril na posamezne kazalce učinkovitosti gospodarjenja, s katerimi ne bi smeli biti povsem zadovoljni. Kljub izčrpni uvodni informaciji, pa razprave med delegati ni bilo, ravno nasprotno, kakor na seji poslovodnega sveta, kjer je bila prav o rezultatih poslovanja razprava najbolj tehtna in burna. Tudi na samoupravni sporazum o temeljih plana ni bilo kaj dosti pripomb. Le delovne organizacije Mercator-Hoteli gostinstvo je dala amandma na 54. člen sporazuma, ki je bil tudi sprejet. Gre za to, da naj ne bi v akt, ki bo veljal pet let, vnašali konkretnih številk, saj se pogoji gospodarjenja spreminjajo iz leta v leto: konkretne številke bi vpisovali v letne planske dokumente. Delovna skupnost po planu Marko Glažar je nato delegate seznanil z delom Delovne skupnosti SOZD v prvem polletju. Opozoril je, da smo na začetku leta pri sprejemanju plana bili pred mnogimi neznankami, saj je to prvo leto poslovanja v novem sozdu. Kljub vsemu pa večjih odstopanj od plana ni bilo, kar kaže, da smo realno planirali in da bo Delovna skupnost tudi do konca leta poslovala v okviru začrtanega plana. Živahnejša razprava je bila pred sprejemom pravilnika o nagradah sozda MERCATOR-KIT. Delegatom ga je podrobneje predstavil Zvonimir Taljat, sodelavec v pravni službi sozda. Delegati so se predvsem zadržali pri samem naslovu pravilnika, saj so menili, da bi morali imenovati pravilnik kot pravilnik o nagradah in priznanjih. Vendar pa je prevladovalo mnenje, da je že sama nagrada obenem tudi moralno priznanje, saj bo delavec poleg denarja prejel še posebno listino z obrazložitvijo, zakaj je nagrado prejel. Delavski svet je nato pravilnik skupaj z dopolnitvami sprejel in že prihodnje leto bo podelil prvih deset nagrad sozda. Mercator-Nanos -odločen... Enako kot na poslovodnem svetu se je precej živahna razprava vnela tudi o pravilniku o celostni podobi sozda, ki je, kot je poudaril vodja studia za ekonomsko propagando, Anton Kočevar, le realizacija posameznih členov Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD MERCATOR-KIT. Delegatka M-Nanosa je v imenu svoje organizacije predlagala, naj se odloži sprejem tega pravilnika. Menila je, da je premalo pretehtan ter da ni v skladu z že tradicionalnim izpisovanjem firme Nanos. Poudarila je, da M-Nanos svoje zunanje podobe, zaradi tradicije, ki jo ima, ne namerava menjati! Vprašala se je, zakaj ne bi dopuščali različnosti tudi pri trgovinskih organizacijah, kot to denimo dovoljujemo pri gostinskih. Odgovorila sta ji Zvonimir Taljat in Anton Kočevar, ki sta poudarila, da mora biti zunanja podoba tozda v okviru podobe ziroma firme delovne organizacije in sozda, kot to določa 5. člen o združitvi v sozd. Zadeva je s pravnega vidika povsem jasna, v nastajanju predloga pravilnika o celostni podobi pa so v največji možni meri bile upoštevane pripombe posameznih članic Predsednica delavskega sveta je zato menila, da je bil pravilnik dovolj temeljito obravna- Tehtan prispevek je v razpravi dal tudi delegat Franc Smolej iz M-KZ Stična, ki je s preprostimi besedami povedal, da bi morali gradivo za seje napisati tako, da jih bo razumel vsak delavec, tudi manj »samoupravno« in »ekonomsko« podkovan ter naj bi uvodničarji spregovorili v človeku razumjlvih besedah, kot je to storil Vukadin Nedeljkovič. van in da z njegovim sprejemom ne bi bilo smotrno zavlačevati. V razpravo se je vključil še predsednik PO sozda, Miran Goslar, ki se je strinjal, da bo prilagajanje enotni podobi za mnoge organizacije zelo radikalen poseg. S pravilnikom bomo raznolikost, ki sedaj vlada med članicami sozda, spravili na skupen imenovalec. Pri tem se moramo zavedati, da je zunanja podoba sozda, se pravi vsake članice v njem, eden od sedmih temeljnih stebrov sozda in da je ta podoba izredno pomembna tudi za poslovni uspeh sleherne organizacije, zato odstopanja od pravilnika ne more biti. Pripomba M-Nanosa, da se sozd nima kaj vtikati v označevanje tozdov in delovnih organizacij, je neprimerna in neosnovana. Smo ena organizacija, ki povezuje vse delovne organizacije in tozde, zato je tudi označevanje firme naša skupna zadeva. Vsakogar od nas mora skrbeti, kako se drugi med nami predstavlja, je poudaril Miran Goslar. Ker bo prilagajanje za posa- mezne organizacije tudi velika finančna obremenitev, je dogovorjeno, da je prehodni rok dve leti. Delegati delavskega sveta so nato glasovali o pravilniku in ga z enim vzdržanim glasom (nihče ni bil proti), sprejeli. Določili so tudi komisijo za spremljanje in izvajanje tega pravilnika. Člani komisije so Janez Gorše iz M-KZ Ribnica, Peter Škerlavaj iz tozda Investa, Mateja Repovž iz M-Ljubljanskih mlekarn, Sergej Paternost iz M-Nanosa in Anton Kočevar in iz studia za ekonomsko propagando. Več denarja za šport Predsednik KORS (koordinacijski odbor za rekreacijo in šport), Mirko Vaupotič, je delavski svet seznanil zlasti s finančno problematiko korša, ki ima za svoje delovanje premalo sredstev. Delegati so sprejeli sklep, naj se koršu odobri predlagano povečanje sredstev. Menili so, da sodi med pozitivne oblike njegovega delovanja v letošnjem letu zlasti poživitev planinske dejavnosti. Miran Goslar je opozoril, da bo treba financiranje korša sistemsko urediti tako, da bo poslovanje enostavnejše. Zato bi kazalo že v prihodnjem letu zbirati namenska sredstva za dejavnosti korša pri Delovni skupnosti sozda, ki bi jih vključila v eno od računovodskih postavk. Ob koncu je sekretar PO, Vu-kadina Nedeljkovič, poročal o dosedanjih rezultatih uvajanja potrošniške kartice in drugih akcijah za poživitev prodaje ter o prvem zboru potrošnikov in sveta potrošnikov pri sozdu MERCATOR-KIT. Delegati so menili, da so dosedanje zamisli o uvajanju potrošniške kartice in drugih oblik za pospeševanje prodaje koristne ter da jih je treba že nadalje razvijati in razširiti v skladu z možnostmi in željami potrošnikov. Prvi zbor potrošnikov pri sozdu Center za obveščanje Orjemo ledino, zato ne bo šlo vse gladko Nadaljevanje s 1. strani nekaj je že zapisanih v program dela zbora potrošnikov in potrošniškega sveta pri sozdu, nekatere pa bodo določili kasneje. »Gre za povsem novo obliko dela, obliko, ki je v trgovskih organizacijah Jugoslavije doslej ni bilo. Gre za poskus urejanja odnosov med potrišniki in trgovsko organizacijo, vezan na poslovni interes trgovine in organiziranih potrošnikov. To v zakonodaji ni posebej urejeno, zato naša pot ne bo lahka. Doživljali bomo kritike, poslušali razne pripombe. Tudi naša inci-ativa bo doživljala spremembe, ki jih bo narekovalo življenje. Pri tem pa boste imeli tudi vi odločilen vpliv,« je članom zbo- lahko tudi bolj prisluhnila željam potrošnikov. Vse to naj bi vplivalo na zmanjšanje stroškov kapitala v blagovnem prometu, katerega cena je izredno visoka. V nadaljevanju razprave je tovariš Albreht dejal: »Na področju blagovnega prometa smo nekoč imeli več socializma, kot ga imamo danes. V nekdanjih konzumnih zadrugah, ki so bile zelo resne organizacije, so bili odnosi med trgovci in potrošniki zelo natančno opredeljeni. Rad bi odpravil vsako dilemo o nekakšni konkurenci med potrošniškimi sveti v okviru SZDL in temi pri trgovskih organiza- cijah. Povem naj, da je formula-, cija že omenjenega člena Zakona o združenem delu neprecizna. Bilo je napisanega več, a to takrat ni bilo možno vključiti v zakon. Potrošniku nismo mogli omogočiti, da bi sodeloval s trgovino, saj je bilo v vseh učbenikih realnega socializma zapisano, da je trgovina stvar države! Oba sveta, v krajevni skupnosti in trgovini, si nista konkurenčna. To sta le dva instrumenta našega družbenega mehanizma. Prvi je instrument frontovskega delovanja, drugi pa inters tega povezovanja. Nobeden od njiju sam zase ne bo mogel nič narediti. Vsak se bo moral opreti na svoje okolje, na politične sile. Menim, pa, da bi zakonodajalci, ki smo jih na ta problem opozorili že pred tremi leti, morali razčistiti nejasnosti, če že niso sposobni ponuditi česa novega. * Današnji zbor bi moral biti močna opora naprednim silam Roman Albreht: »Rad bi odpravil vsako dilemo..3 ra potrošnikov deja Miran Goslar, predsednik PO sozda. Po njegovih besedah bomo potrošniškim svetom dali takšno vsebino, ki je za njih najbolj zanimiva. To se razlikuje od sedanje družbene prakse in delovanja potrošniških svetov v krajevnih skupnostih. Za širše uveljavljanje potrošniških svetov je vsekakor pomembno uveljavljanje ekonom-skih-tržnih zakonitosti, ki počasi prodirajo tudi v našo vsakdanjo prakso. Na žalost je poslovanje trgovine še vse preveč v sponah restriktivih predpisov, ki v bistvu niso naklonjeni svobodnemu delovanju potrošniških svetov. Še vse preveč je administrativnega odločanja, ki zavira razvoj trgovine in zožuje vpliv kupcev nanjo. Miran Goslar se je tako, kot pred njim že uvodničar Nede-Ijkovič, dotaknil uvajanja nekaterih novih oblik prodaje. Menil je, da bi bilo najenostavneje uvesti člansko izkaznico potrošnikov; s katero bi, ob ustrezni tehnologiji, lahko ustvarili natančno evidenco na prihodku. V svetu takšno obliko sodelovanja med potrošniki in trgovino že poznajo. Pri nas pa je, zaradi ogromnih sredstev, ki bi bila potrebna za njeno uvedbo, še nekaj česa ne bomo mogli vpeljati. Trgovina ni stvar države V razpravi, ki je sledila, so spregovorili mnogi člani zbora potrošnikov, pa tudi predsednik sveta SR Slovenije za vprašanja družbene ureditve, Roman Albreht. V obširnem govoru je podprl prizadevanja našega sozda in nakazal smeri delovanja zbora potrošnikov ter potrošniškega sveta. Kot je dejal, se mora trgovina trdneje nasloniti na jedro stalnih kupcev, kajti le tako bo imela pregled nad stalnostjo svojega poslovanja in v skladu s tem bo lahko planirala zaloge. Istočasno bo Dr. Svetozar Polič, strokovni sodelavec Republiškega sveta za vprašanja družbene ureditve: »V organiziranosti potrošnikov, kot jo začenja SOZD MERCATOR-KIT, bo pristno ravno tisto, česar do sedaj ni bilo - interes. Zaradi enotnega pristopa k tovrstni organiziranosti pa bo verjetno potreben republiški predpis, ki bo delovanje tovrstnih potrošniških svetov enovito urejal. Zato predlagam, naj ima potrošniški svet tudi funkcijo iniciativnega organa, ki bi poskrbel, da se bo tovrstna organiziranost razmahnila in še bolje uredila.« Angela Šetina, učiteljica gospodinjstva in predsednica potrošniškega sveta občine Lju-bljana-Šiška: »Mnogo let je bilo potrebnih, da smo v družbi prišli do spoznanja, kako pomembno je neposredno povezovanje trgovine in kupca. Podobni poizkusi so bili že leta 1975, a ostalo je le pri poizkusih. Zelo dobro je, da smo ustanovili tovrstni potrošniški svet, saj tisti v krajevnih skupnostih delujejo le na ravni KS, na ravni občine pa se že zatika. Upam, da se bodo tovrstni potrošniški sveti obdržali in razširili, in da ne bodo ukinjeni kot nekdaj konzumne zadruge. Če hočemo korak naprej, se moramo bolje organizirati. Predvsem pa je pomembna naloga našega sveta in trgovine »vzgoja« potrošnika.« Zvone Žagar, predsednik potrošniškega sveta pri sozdu MERCATOR-KIT: »Organizirali smo se, sedaj nas čaka delo. Poudarek mora biti na deležu potrošnika pri skupnem prihodku trgovskih organizacij. To bomo dosegli preko raznih oblik, od potrošniške kartice do nakupnega pisma in mladinske potrošniške kartice. Veliko dela nas čaka tudi pri urejanju poslovnega časa trgovin, vsekakor pa bomo preko trgovine skušali vplivati tudi na proizvajalce, da se bodo prilagodili našim željam in potrebam.« Drago Kolenc, predsednik potrošniškega sveta KS Postojna: »Biti predsednik potrošniškega sveta v majhni krajevni skupnosti, je neprijetna dolžnost. Na terenu čutimo predvsem pomanjkanje informacij o dejanskem stanju v trgovini. Razen v krizi, potrošniški svet v krajevni skupnosti ne more najti sogovornikov. Zato je zamisel sozda MERCATOR-KIT spodbudna in vliva veliko optimizma, saj smo potrošniki končno le dobili sogovornika, ki bo pripravljen prisluhniti našim pobudam in težavam in na katerega bomo imeli tudi nekaj vpliva. Zbor potrošnikov in potrošniški svet pri sozdu bosta prispevala k hitrejšemu pretoku informacij in lažjemu uresničevanju posameznih zamisli.« v sozdu MERCATOR-KIT, kajti prepričan sem, da so tudi znotraj tega sistema močni odpori proti novim oblikam povezovanja s potrošniki,« je zaključil Roman Albreht. Iz dela organov sozda Licitiranje bi bilo nevarno O zboru so poročala številna sredstva javnega obveščanja, v katerih so na pobudo Mercatorja gledali kot na možnost vpliva kupca na trgovino ter kot na poskus, ki ga je vredno podpreti. O Mercatorjevi potrošniški kartici se je razpisal velik del jugoslovanskega tiska, pri čemer mnogi komentatorji poleg prednosti, ki jih potrošniška kartica nudi kupcu, obžalujejo, da do podobnih pobud ni prišlo tudi v njihovem okolju. Pri tem opozarjajo, da bo Mercatorjeva inciativa kaj kmalu izgubila svojo vrednost, če bo prišlo do nelojalnega konkuriranja med posameznimi trgovskimi organizacijami, ki bodo z licitiranjem ugodnih pogojev skušale privabiti čimveč kupcev. Janez Čirič, predsednik zbora potrošnikov pri sozdu MER-CATOR-KIT;»Na današnjem zboru smo sprejeli naloge in določili roke za njihovo izvršitev. Kako smo jih uresničili, pa bomo videli na naslednjem zboru, ki bo decembra. Takrat bomo izdelali tudi plan dela za prihodnje leto. Med pomembnejšimi nalogami potrošniškega sveta je tudi sodelovanje pri oblikovanju predloga za spreminjanje delovnega časa v prodajalnah in pri usmerjanju potrošnikov h kakovostnejši in bolj'kulturni prehrani.« Marjan Čamernik, KS Ajdovščina, Ljubljana: »Delam v krajevni skupnosti, ki ima največjo koncentracijo trgovske mreže. Doslej potrošniki z nobeno od Mercatorjevih trgovin nismo imeli problemov. Srečujemo se z DO M-Rožnik, TOZD Trgovina. Vse naše delo v potrošniškem svetu krajevne skupnosti je bilo doslej usmerjeno v sporazumevanje in dogovarjanje. Nikoli nismo bili ostri pri ocenjevanju delovanja trgovine, a vedno smo zahtevali, da nam prisluhne, da obravnava naše želje in pobude. Ta potrošniški svet in zbor nam dajeta še večje možnosti delovanja in pričakujem, da bomo tudi bolje obveščeni o problematiki vašega sozda.« Andrej Dvoršak Zakon o združenem delu določa 23. člen Občani kot potrošniki blaga in uporabniki storitev imajo pravico, da se samoupravno organizirajo v krajevnih in družbenopolitičnih skupnostih ali kako drugače, da vplivajo na razvoj proizvodnje in storitvenih dejavnosti, ki zadovoljujejo njihove potrebe, da prepričujejo monopol oziroma zlorabo monopolnega položaja in da zavarujejo druge svoje interese. Organizacije združenega dela, ki proizvajajo oziroma prodajajo blago ali opravljajo storitve za neposredno porabo občanov, morajo ustvarjati pogoje in spodbujati organiziranje potrošnikov blaga oziroma uporabnikov storitev za raziskovanje in ugotavljanje njihovih potreb in interesov ter za planiranje in usklajevanje odnosov med proizvodnjo in porabo na trajnejši podlagi. Organi upravljanja v organizaciji združenega dela na področju proizvodnje oziroma blaga in storitev za neposredno porabo morajo v skladu z zakonom na zahtevo organizacije potrošnikov skleniti samoupravne sporazume, s katerimi določijo njihova medsebojna razmerja, pravice in obveznosti glede redne in kakovostne preskrbe z določenimi proizvodi, rednega opravljanja storitev, določanja cen za proizvode in storitve ter udeležbe potrošnikov pri doseženem prihodku, upoštevajoč pri tem razvoj teh dejavnosti, potrebe potrošnikov, zagotovitev potrebnih rezerv in druga vprašanja Skupnega pomena. 78. člen Organizacija združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev na drobno, morajo na način, ki ga določa zakon, sodelovati s potrošniki, organiziranimi v krajevnih skupnostih ter drugih samoupravnih skupnostih in organizacijah potrošnikov. Pri sodelovanju iz prvega odstavka tega člena se morajo organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev na drobno, na način, ki ga določa zakon, dogovarjati s potrošniki, organiziranimi v krajevnih skupnostih ter drugih samoupravnih skupnostih in organizacijah potrošnikov, o zadevah skupnega pomena, zlasti pa o asortimentu in kakovosti blaga, ki ga prodajajo, in storitev, ki jih opravljajo, o pogojih in načinu prodaje blaga in opravljanja storitev ter o deležu potrošnikov pri prihodkih, v obliki povračila dela teh prihodkov ali v kakšni drugi obliki, določeni v skladu z zakonom. Za ustvarjanje pogojev, da se v prometu na drobno prodaja blago, ki ustreza potrebam potrošnikov, in zagotovitev enakopravnosti proizvajalcev tega blaga moramo organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga na drobno v dogovoru s potrošniki, organiziranimi v krajevnih skupnostih ter drugih samoupravnih skupnostih in organizacijah potrošnikov, določiti merila, po katerih se izbira blago, ki ga dajejo v promet na drobno, in način ugotavljanja blaga, ki ustreza tem merilom, ter poskrbeti, da so ta merila dostopna javnosti. Samoupravni sporazum bo sprejet pravočasno Marko Žagar - M-Interna banka Temelji srednjeročnega razvoja sozda Leto 1985 lahko povsem upravičeno imenujemo leto sprejemanja raznovrstnih planskih aktov. V tem letu smo že prejeli dolgoročni plan SOZD MERCATOR-KIT do leta 2000, do konca leta pa moramo sprejeti sklep srednjeročnih planskih dokumentov in letni plan za leto 1986. Torej bo na tem področju vladala vroča jesen, še posebej zaradi nejasnosti v zvezi z novim zveznim zakonom o planiranju; nov slovenski zakon o planiranju, ki se bo verjetno nekoliko razlikoval od zveznega, bo, po zadnjih informacijah, izdelan šele v začetku leta 1986. Zmešnjava je torej popolna, saj sta do sedaj pri izdelavi srednjeročnih planskih aktov veljala stara zakona, s sprejemom novega zveznega zakona je obveljal ta, ko pa bo sprejet še republiški, ga bo tudi treba upoštevati. V SOZD MERCATOR-KIT smo se pri izdelavi Samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana SOZD MERCATOR-KIT za obdobje 1986-1990 temu problemu izognili tako, da smo sporazum pripravili že do sprejema novega zakona. S tem sporazumom določamo skupne interese, cilje in bodoči razvoj SOZD. Polet tega urejamo medsebojne odnose, pravice, obveznosti in odgovornosti za uresničevanje dogovorjenih skupnih interesov in ciljev. Udeleženke tega sporazuma so temeljne in enovite delovne organizacije, TZO, TOK in enovite - SAS o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev med proizvodnimi in trgovskimi OZD v SOZD ter - družbeno ekonomska izhodišča gospodarjenja občin, mest, regij in republike. Sedem stebrov sozda MERCATOR-KIT Poudariti moram, da smo v samoupravnem sporazumu usklajevanju ekonomskih odnosov s tujino, 5. skupnemu informacijskemu sistemu in enotni elektronski obdelavi podatkov, 6. skupnemu in enotnemu predstavljanju SOZD, 7. visoki stopnji medsebojne vzajemnosti in solidarnosti. Predvidene stopnje rasti V tem srednjeročnem obdobju v SOZD predvidevamo povprečne realne stopnje rasti: - družbeni proizvod 2,5% - akumulacija 4% - zaposlenost 0,5% - produktivnost 2% — Po mojem je to najcenejša varianta priti do končnega plana... Od leve: tajnica samoupravnih organov Vesna Bleivveis, predsednica DS SOZD Mateja Fortič, predsednik PO Miran Goslar in vodja plansko analitske službe Marko Žagar, ki delegatom pojasnjujejo SaS o temeljih plana. kmetijske zadruge ter delovna skupnost SOZD. Izhodišča pri usmeritvah Kot osnova za izdelavo Samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD MERCATOR-KIT za obdobje 1986-1990 so nam služili predvsem: - SaS o združitvi v SOZD, - Dolgoročne razvojne usmeritve SOZD MERCATOR-KIT 2000, - SaS o združitvi v M-IB, - analiza dosedanjega razvoja SOZD in razvojne možnosti za obdobje 1986-1990, - SaS o združevanju dela in sredstev na področju ekonomskih odnosov s tujino, opredelili načelne skupne zadeve, konkretna izvedba teh pa bo opredeljena v srednjeročnem planu SOZD. Glavni poudarek smo namenili tako imenovanih sedmim stebrom SOZD: 1. skupnem usmerjanju in usklajevanju blagovnih tokov (znotraj in zunaj SOZD na prihodkovnih osnovah), 2. skupnemu opravljanju bančnih, kreditnih in denarnih poslov preko in v okviru M-ln-terne banke, 3. skupnemu uresničevanju razvojnih investicij z združevanjem sredstev na dohodkovnih osnovah, 4. skupnemu usmerjanju in - izvoz 8% - uvoz 5% - kmetijstvo 3% - trgovina 1% - gostinstvo in turizem 2% Usmeritve po dejavnostih Osnovna usmeritev sozda na področju kmetijstva bo v prihodnjem srednjeročnem obdobju povečevanje primarne družbene in tudi družbeno organizirane tržne kmetijske proizvodnje. Skupno tržno proizvodnjo (odkup) bomo povečali v skladu s proizvodnimi, predelovalnimi in prodajnimi možnostmi ter pospeševali proizvodnjo, ki dosega boljše ekonomske in tržne pogoje. V sozdu je pretežni del industrijske proizvodnje predelava živil. Cilj razvoja te industrije bo doseganje široke izbire kakovostnih izdelkov in specialitet, zanesljivejše vključevanje v oskrbo potrošnikov preko trgovske mreže drugih poslovnih sistemov v SFRJ ter vključevanje na tuja tržišča. Prav tako kot v živilski industriji bo tudi razvoj neživilske industrije usmerjen v doseganje široke izbire kakovostnih in ekonomsko zanimivih izdelkov za tržišče v in zunaj sozda. Na področju trgovine bomo morali zagotoviti večjo medsebojno povezanost in vse večjo intenzivnost medsebojnih blagovnih tokov. Osnovna orientacija zunanjetrgovinskega poslovanja bo v povečanju izvoza končnih živilskih izdelkov, ki zagotavlja najvišji devizni priliv. Najpomembnejši bo izvoz izdelkov, pri katerem je delež surovine manjši, delež živega dela pa večji. V gostinskih in turističnih organizacijah bomo pospeševali vse tiste pobude, ki pomenijo višjo raven, vrhunsko kakovost in kar najbolj raznoliko pobudo, da bi se tudi na tem področju odlepili od klasičnih oblik in izkoristili možnosti, ki so v svetu že razvite. Omeniti moram, da bodo investicije konkretno opredeljene v srednjeročnem planu in zato niso obdelane v samoupravnem sporazumu. Iz dela organov sozda Potek sprejemanja planskih dokumentov Še nekaj o kronologiji poteka izdelave in o sprejetju tega samoupravnega sporazuma. Delovno gradivo sporazuma je obravnaval tudi poslovodni svet na svoji predzadnji seji. Na podlagi pripomb na poslovodnem svetu in pripomb strokovnih služb je izvršilni odbor delavskega sveta SOZD na svoji 3. seji, ki je bila 17. 7. 1985, določil osnutek Samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana OZD za obdobje 1986-1990 in ga je posredoval v javno obravnavo, z rokom do 15. 8.1985. Iz javne obravnave smo dobili pripombe od 17 OZD. Te je na 4. seji, dne 6.9. 1985, obravnaval izvršilni odbor delavskega sveta SOZD. Delavski svet SOZD pa je na svojem 6. zasedanju, dne 12.9.1985, obravnaval ta samoupravni sporazum in določil, da morajo OZD najkasneje do konca oktobra 1985 poslati pismene izjave o sprejemu tega akta. Na koncu bi poudaril, da moramo v vsaki posamezni OZD, kakor tudi vsi skupaj storiti vse, da bi kar v največji meri uresničili določila tega samoupravnega sporazuma. Nakupno pismo — nova ugodnost za kupce Center za obveščanje Za manj denarja prav toliko muzike Nakupno pismo, ki je le ena od novih oblik sodelovanja s potrošniki, ki jih uvaja sozd, je še pred dokončno uvedbo temeljito razburkalo poslovne kroge v našem sistemu. Odprlo je namreč vrsto vprašanj, predvsem s finančne strani, ki jih moramo še pred njegovo uvedbo razrešiti. Uvesti ga nameravamo v kratkem. Po sedanjem predlogu naj bi bila izdajatelj nakupnih pisem Mercator-lnterna banka, ki bi jih izdajal oziroma prodajala v več trgovskih lokalih našega sistema. Izbor prodajnih mest bo naredila skupaj s posameznimi trgovskimi tozdi. Prednost pisma bo zlasti v tem, da bo nakup blaga mogoč v vsaki prodajalni sozda MERCATOR-KIT. Za začetek bomo nakupna pisma izdali v dveh osnovnih vrednostih, in sicer po 5.000 in 10.000 dinarjev ter v treh različicah, glede na čas od izdaje pisma do vnovčitve oziroma prodaje blaga. Te različice bodo glede na rok nakupa pisma in vnovčitve eden, dva ali tri mesece, kar pomeni, da bomo imeli šest po vsebini različnih nakupnih pisem. Nakupna pisma bomo prodajali za vrednosti, ki bodo manjše od osnovnih vrednosti glede na čas od izdaje (prodaje) nakupnega pisma do vnovčitve - prodaje blaga zanj. Te vrednosti bodo odvisne od obrestnih mer in se bodo v skladu z njimi spreminjale. Za že proda- na oziroma izdana nakupna pisma pa se vrednosti ne bodo spreminjale. Iz preglednice je razvidno, kakšne zneske bodo kupci morali plačati glede na čas od izdaje do vnovčitve nakupnega pisma. Ta vrednostni papir bo oštevilčen s serijskimi številkami, Mercator-lnterna banka pa ga bo posredovala temeljnim organizacijam, ki ga bodo naprej razdelile posameznim pooblaščenim prodajalnam. Temeljna organizacija naj bi bila za prevzeta pisma evidenčno obremenjena pri M-Interni banki, enako pa bodo obremenjene tudi pooblaščene prodajalne, ki bodo morale voditi posebno blagajno M-Interne banke, namenjeno izdaji nakupnih pisem. Za opravljanje poslov prodaje oziroma izdaje nakupnih pisem bo M-Interna banka temeljnim organizacijam priznala ustrezno nadomestilo. Ob vsem tem je še nekaj nedorečenih vprašanj, predvsem glede tehnične izvedbe postopka, ki pa ne bi smela biti ovira za uspešno realizacijo naše nove akcije. vrednost nakupnega pisma - din znesek vplačila -din čas od izdaje do vnovčitev v mes. diskontne obrestne mere - ca. 5.000 4.840 1 40 5.000 4.630 2 47 5.000 4.370 3 57 10.000 9.680 1 40 10.000 9.270 2 47 10.000 8.750 3 57 Mercator Polletni rezultati še zadovoljivi Andrej Dvoršak Več za obresti, manj za plače Z letošnjim letom je začel veljati novi Zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka, ki je bistveno spremenil obračunski sistem. Rezultati poslovanja, na primer celotni prihodek, dohodek in porabljena sredstva, niso primerljivi z lanskoletno bilanco, zato ima tudi prikaz poslovnih rezultatov sozda za prvo polletje lahko le informativen značaj. Informacijo o poslovnem rezultatu sta obravnavala poslovodni in delavski svet, pred tem pa so o uspešnosti gospodarjenja spregovorili vsi delavci članic sozda na svojih zborih. Vsi po vrsti ugotavljajo, da so se neugodni pogoji gospodarjenja, značilni za prvo trimesečje, nadaljevali tudi v drugem. Naš sozd je v prvih petih mesecih ustvaril 109.919.079.000 dinarjev celotnega prihodka oziroma 63 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Zaradi visoke rasti cen to predstavlja realno zmanjšanje celotnega prihodka. Tudi porabljena sredstva v višini 98.834.330.000 dinarjev so za 66 odstotkov večja kot lani. Glede na celotni prihodek so rasla hitreje za tri odstotke, vendar je ta podatek varljiv, saj je le odsev novih predpisov. To pomeni, da smo ustvarili 11.164.415.000 dinarjev dohodka ali 38 odstotkov več kot v prvem polletju lani. Tudi tu je prikazana nizka rast dohodka, pogojena s spremenjenimi predpisi. Dohodek je bil izredno obremenjen tudi z obrestmi, saj smo zanje morali odšteti kar 38 odstotkov, v enakem obdobju lani pa le 17 odstotkov dohodka. Pretežni del obresti, 94 odstotkov, predstavljajo obresti za obratna sredstva in so vračunane med porabljena sredstva. Le 232.053.000 dinarjev pa so znašale obresti za osnovna sredstva. Obresti rastejo mnogo hitreje kot doseženi rezultati poslovanja, saj so, v primerjavi z enakim obdobjem v 1984. letu, plačane obresti večje za 212 odstotkov, sredstva akumulacije pa le 76 odstotkov. Na takšno povečanje so vplivale povečane obrestne mere. Razmerje med . plačanimi obrestmi in akumulacijo pa postaja že zaskrbljujoče. Plačane obresti so kar dvakrat večje od akumulacije: ob polletju lani so bile le 1,1, ob koncu leta pa 1,4-krat večje. Zato je povsem razumljivo, da ravno obresti predstavljajo za sozd izjemno obremenitev. S prihodki od obresti za sozdovski denar (1,7 milijarde dinarjev) smo pokrili le 40,3 odstotka plačanih obresti. Za reprodukcijo smo ob polletju obračunali 3.667.120.000 dinarjev, 71 odstotkov več kot v primerljivem obdobju lani. Kar 38 odstotkov sredstev za reprodukcijo oziroma 2.125.125.000 dinarjev predstavlja akumulacija. V prvem polletju so akumulacijo najboloj povečali v M-Mednarodni trgovini, TOZD Slovenija sadje, zunanja trgovina, za 790 odstotkov, v tozdu Contal za 294 odstotkov in v tozdu Slovenija sadje, predelava sadja Bohova za 110 odstotkov. M-Tehna jo je povečala za 600 odstotkov, M-Agrokombi-nat Krško, TOZD Sadjarstvo pa za 426 odstotkov. Ob ugodnih rezultatih v posameznih organizacijah pa je tudi precej takšnih, ki so poslovale z izgubo ali na meji rentabilnosti. Kar 13 ozdov našega sozda je ob polletju imelo izgube, skupno za 357.281.000 dinarjev ali 1.041 (tisoč-enainštirideset) odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Sedemindvajset ozdov je ustvarilo premalo dohodka oziroma čistega dohodka, da bi ga razporedili v poslovni sklad, kar dvajset organizacij pa je zmanjšalo del čistega dohodka za poslovni sklad. Pri tem je razumljivo le-to, da se je število izgubarjev od 21, kolikor smo jih imeli ob trimesečju, občutno zmanjšalo -za 13, pri čemer pa je izgub več za 105 milijonov dinarjev! V teh organizacijah je zaposlenih 1.271 delavcev oziroma 6,5 odstotka od skupnega števila zaposlenih v sozdu. Izguba je nastala zaradi nekritih osebnih dohodkov, obveznosti iz dohodka in porabljenih sredstev (izgua na substanci). Dve organizaciji iz sestava M-KG Kočevje sta realizirali premalo celotnega prihodka, da bi nadomestili porabljena sredstva v celoti. To sta TOZD Prašičjereja, za 75 milijonov dinarjev (ob trimesečju 35 milijonov dinarjev) in TOZD Govedoreja za 4 milijone dinarjev (ob trimesečju 34 milijonov dinarjev). Izgubo zaradi nekritih obveznosti dohodka je poleg njiju izkazala v obračunu še M-KZ Krka, TOZD Krmila. Deset organizacij pa ima izgubo zaradi nekritih osebnih dohodkov. Kar 89 odstotkov vse izgube je ustvarilo deset kmetijskih organizacij. Vzroki za to so predvsem zunanji, kot denimo nesorazmerje med odkupnimi cenami in cenami repromateri-ala v kmetijstvu. To nesorazmerje pa po drugi strani povzroča zmanjševanje proizvodnje ter istočasno zmanjševanje fizičnega obsega prodaje, zaradi zmanjšane kupne moči prebivalstva. Če se pomudimo še pri obratnih sredstvih - obresti zanje nam pojedo dobršen del dohodka - lahko ugotovimo, da smo ob polletju imeli 45 milijard dinarjev najpomembnejših oblik obratnih sredstev, kar. je za 61 odstotkov več kot ob koncu lanskega polletja. Rast posameznih oblik obratnih sred- stev je različna. Najbolj so narasle terjatve, brez terjatev čekov in menic, kar za 81 odstotkov, še najmanjša rast pa je pri zalogah - za 54 odstotkov. Sicer pa je bila nominalna vrednost zalog konec junija kar za 25 odstotkov večja od tiste konec leta 1984. Torej bi za zaloge morali zagotoviti kar 4,8 milijarde dinarjev več. Glede na to, da smo ustvarili le 2,1 milijarde dinarjev akumulacije, lahko z njo pokrijemo komaj 44 odstotkov povečane vrednosti zalog. Za delavce SOZD MERCA-TOR-KIT je prcej neugoden podatek, da je bil naš povprečni osebni dohodek ob polletju le 36.918 dinarjev oziroma za 78 odstotkov večji kot v enakem obdobju lani, medtem ko so osebni dohodki v Sloveniji v istem obdobju porasli za 83,1 odstotka, v gospodarstvu Slovenije pa za 82,3 odstotka. Povprečni dohodek v republiki je bil 41.527 dinarjev. Med sedmimi panogami sozda so imeli večje osebne dohodke, kot je povprečje za Slovenijo, le v zunanji trgovini (53.963) in storitvah (45.080). SOZD MERCA-TOR-KIT zato ne sodi med or- /z dela organov sozda ganizacije, ki so prekoračile re-solucijske usmeritve. Najslabše osebne dohodke so imeli v trgovini na drobno, 33.151 dinarjev ali 77 odstotkov več kot v prvem polletju lanskega leta. Sledi gostinstvo in turizem s 35.547 dinarji oziroma 86-odstotnim povečanjem v primerjavi z letom 1984. V industriji so imeli povprečni osebni dohodek v prvem polletju 37.211 dinarjev, oziroma 75 odstotkov več kot v prvih šestih mesecih lani, medtem ko so imeli v kmetijstvu 79 odstotkov več, oziroma 37.227 dinarjev. V trgovini na debelo so imeli v prvih šestih mesecih povprečni osebni dohodek 40.363 dinarjev, oziroma 73 odstotkov več kot v prvem polletju lanskega leta. Podrobnejši kazalci poslovanja so prikazani v preglednicah, ki jih je pripravila plansko analitska služba M-Interne banke. Primerjava povprečnih mesečnih čistih obračunanih osebnih dohodkov po dejavnostih v SOZD MERCATOR-KIT in gospodarstvu Slovenije delež o OD SOI v SRS (%) 1-6/84 1- SOZD SRS •6/85 1 -6/85 ind. 1-6/85 ind. kmetijstvo 95,4 96,4 37.227 179 38.597 177 industrija 92,7 90,1- 37.221 175 41.305 180 gostinstvo in tur. 90,9 91,7 35.547 186 38.776 184 trgovina nadrobno 91,4 89,3 33.151 177 37.122 181 trgovina na debelo 96,4 89,6 40.363 173 45.030 184 zunanja trgovina 90.7 91,5 53.963 185 58.966 184 storitve 85,9 86,0 45.080 182 52.400 182 povprečje SOZD 90,6 88,9 36.918 178 41.527 181 Vir: - podatki SDK - periodični obračuni OZD, združenih v SOZD indeks = 1-6/85/1-6/84 Primerjava uspešnosti poslovanja po dejavnostih v SOZD MERCATOR-KIT in gospodarstvu SRS v I. polletju leta 1985 SOZD gos- trg. na drob. trg. na deb. zunanja trg. kmetijstvo industrija gost. in tur. storitve Mercator- podar. sozd SRS sozd SRS sozd SRS sozd SRS sozd SRS sozd SRS sozd SRS Ml SRS M. M. M. M. M. M. M. celotni prihodek ind. 163 175 167 183 160 163 177 106 162 155 149 183 165 173 184 206 porabljena sred. ind. 166 180 170 186 164 167 181 99 168 161 151 192 159 172 181 227 amortiz. po predp. min. stop. ind. 155 178 137 152 159 151 168 160 177 170 151 171 153 160 163 176 dohodek ind. 138 154 138 160 117 118 146 148 124 127 137 155 174 175 194 169 osebni doh. in SSP ind. 180 186 177 187 169 184 247 200 173 176 181 185 189 190 180 191 akumulacija ind. 176 188 129 196 182 196 510 199 171 124 125 192 92 175 275 194 sred. za reproduk. ind. 171 190 141 197 182 193 459 198 174 150 139 189 124 179 239 192 plačane obresti ind. 312 247 299 231 224 255 148 268 333 296 295 244 98 270 263 267 zaloge (vse) ind. 154 189 153 170 136 167 220 118 144 160 152 206 138 184 236 183 izguba v mio din 357 15.400 38 117 - 97 - - ' 307 703 12 10.924 - 679 - - ind. 1.141 157 415 202 349 - 1.802 376 133 - 330 — — KAZALCI dohodek na delavca v 000 din 598 769 474 638 707 1.023 2.349 1.932 564 611 651 805 447 523 968 965 indeks 138 151 140 158 118 118 125 142 123 125 137 152 170 168 193 161 doh. v prim. s povpr. uporab. sred. v% 13,2 14,2 16,0 18,6 12,1 9,6 6,0 8,7 8,0 8,9 15,0 15,2 18,9 15,7 19 14,8 indeks 91 95 95 101 79 76 84 94 80 85 95 99 129 117 115 86 stopnja akumul. sposob. v % 2,5 3,4 1,8 4,1 2,2 3,2 3,5 4,1 2,0 1,2 3,0 3,9 1,0 2,3 6,1 3,8 indeks 119 116 90 124 122 127 291 126 111 84 88 123 66 117 164 99 Poslovni rezultati SOZD MERCATOR-KIT v prvem polletju 1985 elementi januar - 1984 - junij 1985 Indeks 1. Celotni prihodek 67,624.109109,919.079 163 2. Porabljena sredstva 59,525.987 98,834.330 166 - materialni stroški 12,726.517 19,817.339 156 - amortizacija 934.998 1,541.995 165 - obresti 60.935 3,967.145 3. Dohodek(D) 8,098.122 11,164.415 138 - obresti za kred. za OS 1,286.820 232.053 18 4. Čisti dohodek (ČD) 4,651.543 8,142.481 175 5. Akumulacija 1,210.345 2,125.125 176 6. Sredstva za reprodukcijo 2,145.343 3,667.120 171 7. Izguba 31.299 357.281 1.141 8. Obveznosti za zapadle anuitete 663.419 616.326 93 9. Terjatve do kupcev 7,591.821 13,768.936 181 10. Obveznosti do dobaviteljev 6,043.823 9,508.066 157 11. Zaloge 15,436.567 23,839.772 154 12. Krediti za osnovna sredstva 3,410.815 3,956.058 116 13. Dolgoroč. krediti za obrat, sredstva 2,622.971 4,748.172 181 14. Kratkoroč. kred. za obrat. sred. 9,636.543 13,056.825 135 15. Povpreč. štev. zaposl. po urah 18.653 18.669 100 Izguba v SOZD MERCATOR-KIT ____________________v ooo din organizacija združenega dela 1.1.-31.3. 1 1985 .1.-30. 6. 1985 1.1 1.1 indeks -30.6.85 -30.6.84 M-Rudar, TOZD Univerzal 3.305 - - M-Rudar, TOZD Preskrba 145 - - M-Rudar, Delovna skupnost 1.064 M-Potrošnik, Lenart 12.385 9.616 M-Hoteli gostinstvo, TOZD Jelka 192 - - M-KŽK Gorenjske, TOK Kooperacija 13.615 12.481 - ’ M-lzbira Panonija, TOZD Veleprodaja 4.508 — M-lzbira Panonija, TOZD Maloprodaja 2.656 - — M-Sfoga 1.418 - - M-Nanos, TOZD Trgovina Rakek 12.455 21.916 241 M-Nanos, TOZD Indus 4.234 6.139 — M-Ljubljanske mlekarne, TOZD Stična 9.292 19.907 2.048 M-Ljubljanske mlekarne, TOZD Strojni obr. 6.413 - — M-Ljubljanske mlekarne, TOZD Posestva 31.556 37.970 — M-Ljubljanske mlekarne, TOZD Mlekarne 8.860 - - M-KG Kočevje, TOK Kmetijstvo-kooperacija 5.177 5.426 - M-KG Kočevje, TOZD Prašičjereja 53.800 117.997 — M-KG Kočevje, TOZD Govedoreja 77.252 104.892 — M-KZ Krka, TZO Suha Krajina 1.583 2.088 — M-KZ Krka, TZO Kmetijstvo 832 “ M-KZ Krka, TOZD Krmila - 9.615 - M-KZ Bled 1.039 — — M-KZ Črnomelj, TOZD Živinoreja - 2.773 - M-KZ Črnomelj, TZO Kmetijstvo - 6.461 - SOZD MERCATOR-KIT 251.781 357.281 1.141 Poslovodni svet sozda Andrej Dvoršak Imamo trinajst izgubarjev »Neugodni pogoji gospodarjenja se nadaljujejo in čeprav, zaradi predpisov, ni možna natančna primerjava rezultatov poslovanja s preteklim letom, lahko ugotovimo, da naši poslovni rezultati niso najboljši. Kar trinajst organizacij združenega dela našega sistema je ob polletju imelo izgubo, od tega deset s področja kmetijstva, 24 organizacij pa ni imelo ostanka dohodka, ki bi ga razporedile v sklade,« je zadnji seji poslovodnega sveta, ki je bila 5. septembra, povedal uvodničar, Marko Žagar iz M-Interne banke. Rezultate objavljamo kot samostojni prispevek, tu pa povzemamo le nekatere misli raz-pravljalcev. Miha Urbanija, direktor M-ln-terne banke, je opozoril člane poslovodnega sveta na sredstva DPS, ki so bila usmerjena v gospodarstvo, da bi z njimi lažje premagovalo težak položaj in zmanjšalo izgube. Ta sredstva so sedaj razdrobljena med kmetijskimi zadrugami in organizacijami združenega dela. Glede na višino izgub in problematiko kmetijstva sredstev ni bilo veliko. Zato večini gospodarskih organizacij ne predstavljajo rešilne bilke. Od tod zamisel, da bi ta sredstva združili in jih usmerili tja, kjer so izgube najbolj pereče in kjer bi lahko z večjim in poceni kapitalom premagali izgube. SOZD MERCATOR-KIT je od 1,5 milijarde dinarjev, kolikor je menda teh sredstev, namenjenih gospodarstvu SR Slovenije, dobil komaj 200 milijonov dinarjev, kar ni v skladu z njegovo velikostjo in pomenom, ki ga ima v družbi. •Družbena pomoč po kapljicah To predstavlja komaj 5,5 odstotka obratnih sredstev za primarno proizvodnjo, je menil mag. Janez Tavčar iz M-KŽKG, ki ga obenem preseneča tudi podatek, da imamo v vseh panogah osebne dohodke nižje, kot je povprečje. Janez Žlindra, direktor največjega izgubarja, M-Kmetij-skega gospodarstva Kočevje, je dejal, da je imela njegova organizacija ob polletju 220 milijonov dinarjev izgub, obenem pa je morala plačati 170 milijonov dinarjev za obresti. Ob tem je pomoč s sredstvi DPS zanemarljiva oziroma premajhna in zaradi dragega kapitala na izgube ne more vplivati. Vseeno je optimistično menil, da se izgube v tretjem trimesečju ne bodo povečevale. Po njegovem mnenju, s katerim so se vsi strinjali, bi bilo treba uskladiti cene repromate-riala, strojev, gnojil in zaščitnih sredstev s cenami kmetijskih proizvodov. Sedaj so ti podcenjeni ali pa so repromaterial in drugi industrijski proizvodi precenjeni. Napovedal je, da bodo v Kočevju odločno zmanjšali število krav in s tem tudi proizvodnjo mleka, kar bo vplivalo na zmanjševanje izgub. Z zmanjševanjem proizvodnje pa ne bo oškodovano le Kočevje, ampak celotna družba, kajti pašnike in travnike bo počasi prerasel gozd, ki se na Kočevskem že vse preveč razrašča v doline. Istočasno v Kočevju ugotavljajo, da se volja ljudi do dela zmanjšuje in da produktivnost ni takšna, kot bi lahko bila. Vzrok so (pre)nizki osebni dohodki. Kljub temu pa je tej organizaciji uspelo, ob večjem prirastu, z manjšo porabo nekoliko zmanjšati stroške poslovanja. Denar za bojše poslovanje ali za dvigovanje morale? Slavko Nemanič, direktor M-KZ Stična, ki se je sicer strinjal s predgovorniki, je menil, da s sredstvi DPS ne moremo reševati le ekonomskih vprašanj družbene proizvodnje - z njimi moramo prav tako podpirati zasebno kmetijstvo, ki ga sedaj kreditirajo zadruge. Poudaril je, da je nesprejemljivo, da bi se vsa sredstva, ki so na voljo, preusmerila le v družbeni sektor. Denar, ki so ga zadruge dobile, resda ne predstavlja kakšne posebne finančne spodbude, je pa to prvi denar, ki so ga dobile od družbe in predstavlja predvsem moralno spodbudo. člani poslovodnega odbora so podprli tudi predlog direktorja Mercator-Ljubljanskih mlekarn, prof. Franceta Kervi-ne, o sklicu posveta vseh mle-karnarjev in kmetijcev, na katerem se bodo dogovorili o skupni poslovni politiki in zmanjševanju osnovne črede. Zbrali bi tudi podatke o izgubah in njihovih vzrokih ter z njimi skupno nastopili pred Izvršnim svetom Slovenije, kjer bi dejanski položaj prikazali s številkami. Ob koncu se je v razpravo vključil tudi predsednik PO sozda, Miran Goslar, ki je nakazal možnosti za večjo učinkovitost izkoriščanja lastnih sredstev v okviru M-Interne banke. Pozitivni saldi naših organizacij so že presegli negativne, kar pomeni, da bi lahko sami sebe financirali, udar obresti pa bi bil manj boleč, saj bi te ostale znotraj sistema. Prav tako ne smemo podcenjevati sredstev DPS. Če je v sedanjih razmerah lahko kakšen ukrep učinkovit, je to pomoč z denarjem, za katerega ni potrebno plačevati visokih obresti. Vsekakor pa v bitki za ta denar ne smemo začeti prepira med družbenim in zasebnim sektorjem. Ta sredstva bi bila bolj učinkovita, če bi jih osredotočili tja, kjer jih najbolj potrebujejo. Denar je vsakomur dobrodošel, a mnogi bi brez njega lahko prav tako uspešno poslovali, drugi pa bi z njim lahko prebrodili krizo. Znotraj sistema, pa tudi navzven, moramo vedno zagovarjati načelo čim večje učinkovitosti družbene pomoči. Kajpak se moramo obenem boriti za ekonomske cene. Sredstva v višini 71,5 milijonav dinarjev, ki smo jih dobili iz republiških rezerv, smo dali le največjim izgubarjem, zato so tudi učinki večji, kot če bi jih razdelili med vse članice sozda. V sozdu se bomo vedno zavzemali za tako politiko, ki bo koristila vsem, ne le posameznikom, je poudaril Miran Goslar. Varljiva statistika SOZD MERCATOR-KIT v statistikah SDK še ne predstavlja večjega izgubarja, a le zato, ker Mercator-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje štejejo za posebno organizacijo. Če bi ga šteli v okviru sozda, bi bil SOZD MERCATOR-KIT med prvimi desetimi izgubarji v Sloveniji, takoj za Emono. Obenem lahko ugotovimo, da so vse problematične organizacije našega sistema zmanjšale obseg najemanja likvidnostnih kreditov, kar kaže, da notranji ukrepi že dajejo prve ugodne rezultate. Glede osebnih odhodkov se moramo zavedati, da delamo v slabše akumulativni dejavnosti in da ni možnosti, da bi se razmere bistveno popravile. Prizadevati si moramo za čimboljši položaj naših delavcev in kmetov, a le v okviru realnih možnosti. O problematiki poslovanja trgovine je nato prvi spregovoril Edvard Gabrovšek iz M-Rožni-kovega tozda Grmada, ki je opozoril, da se maloprodaja srečuje skoraj z enakimi problemi kot kmetijci. Tare jih fluk-tuacija, prenizki osebni dohodki delavcev, visoke obresti in administrativnimi posegi na področju poslovanja. Da bi položaj izboljšali, skušajo v maloprodaji poiskati vse možne no- -tranje rezerve, saj se ne zanašajo na pomoč širše družbene skupnosti. Zunanja podoba - zrcalo sozda Zelo živahna je bila tudi razprava o Pravilniku o celostni podobi SOZD MERCATOR-KIT, ki ga je predstavil Anton Kočevar. Snov ni nova - pravilnik je le grafična izvedba določil samoupravnega sporazuma o združitvi v sozd. Prav celostna podoba sozda je eden od njegovih »sedmih stebrov«. Mnogi se tega še ne zavedajo in ime firme pišejo tako, kot se jim zdi, nekoliko zaradi tradicije, še bolj pa zaradi neznanja. Zato naj bi bil ta pravilnik vsem v pomoč pri oblikovanju celostne podobe posameznih članic sozda. Čeprav so člani poslovodnega sveta prejeli že četrto inačico predloga, je bilo nanj še vedno precej pripomb. Imeli so jih predstavniki M-Ljubljanskih mlekarn, M-KŽKG in M-Nanosa. Ko je na pripombe odgovoril vodja študija za ekonomsko propagando Anton Kočevar, se je izkazalo, da gre le za obrobna vprašanja, ki so v bistvu vsa zajeta v Pravilniku in samoupravnem sporazumu o združitvi v sozd. Pozabljamo na skupno ime? Člani poslovodnega sveta so obravnavali tudi osnutek Pravilnika o nagradah sozda MERCATOR-KIT. Po uvodnem poročilu predstavnika pravne službe, Zvonimirja Taljata, so pravilnik, z manjšimi dopolnitvami, podprli in predlagali, naj ga člani delavskega sveta sprejmejo na svoji prvi seji. Vodja pravne službe, Vera Aljančič, je opozorila, da še vedno nismo uskladili firm delovnih organizacij, združenih v sozd, s Samoupravnim sporazumom o združitvi v SOZD MERCATOR-KIT. Glede na peti člen tega sporazuma so članice sozda dolžne ». . . V svojo popolno in skrajšano firmo delovne organizacije na prvem mestu enotno vključiti tudi del firme SOZD, in sicer besedo MERCATOR.« Za realizacijo te obveznosti in vpis spremembe v register morajo DO in KZ sprejeti spremembo firme v svojih samoupravnih sporazumih o združitvi v delovno organizacijo oziroma kmetijsko zadrugo, enovite delovne organizacije pa v svojih statusih. Ob obveznosti spremembe firm DO in KZ je bilo že veliko govora med samim postopkom združevanja OZD v SOZD MERCATOR-KIT. Sprejemanje sprememb firm DO z referendumom je bilo predvideno že v Elaboratu o združevanju delovnih organizacij iz SOZD KIT in SOZD Mercator, končne napotke o glasovanju pa je dala ozdom iz sozda KIT njegova pravna služba. Pravna služba sozda MERCATOR-KIT je aprila letos ponovno opozorila na obvezne spremembe firm DO in KZ ter sklicala poseben sestanek, na katerem so se prizadeti dogovorili o potrebni dokumentaciji za izvedbo sprememb, pisno pa so obvestili organizacije, ki se sestanka niso udeležile. Kljub dogovoru in pisnim informacijam je le nekaj organizacij predložilo ustrezne dokumente za spemembe firme DO. Še vedno pa niso dokumentacije za spremembo firme predložile Ljubljanske mlekarne, KZ Ljubljana, KZ Dobrepolje, KZ Litija, KZ Medvode, KZ Metlika, KZ Stična, KŽKG, Mlekara Zemun in KG Kočevje. Zanimivo je, da nekatere od navedenih organizacij že sedaj žele uporabljati novo firmo, kar v pravnem prometu ni mogoče. Vse DO in KZ, ki še niso predložile ustrezne dokumentacije za spremembo firme morajo to storiti čimprej. Poslovodni svet je zadolžil direktorje, da v svojih organizacijah to čimprej urede in da ne zavlačujejo postopkov. Potrošniška kartica -brezplačna reklama Poslovodni svet je razpravljal o prvih rezultatih uvajanja posebnih oblik prodaje. Ludvik Čampa, direktor M-Rožnikove-ga tozda Dolomiti, je povedal, da so v enem mesecu v sedmih trgovinah tozdov Dolomiti, Gr- Iz dela organov sozda mada in Preskrba izdali 1.094 potrošniških kartic. Z njimi je bilo opravljenih 3.095 nakupov, za več kot 5.000 dinarjev, 50 kartic pa je bilo vrnjenih. Po njegovih besedah je bil odziv na Mercatorjevo novost izreden. Med pripombami, ki so jih dobili, je na prvem mestu zahteva, naj to obliko prodaje uvedejo v vse krajevne skupnošti in da naj vanjo vključijo tudi nakup svežega mesa. V teh sedmih trgovinah opažajo ponovno zgoščenost nakupov ob petkih in sobotah, stranke pa same zahtevajo kartice, kar kaže, da je bila informacija o njih zelo učinkovita. Zasluga za to gre predvsem sredstvom javnega obveščanja, ki so o novosti zelo veliko poročale. Za reklamo so bila tako porabljena minimalna sredstva. Zanimivo je, da so spočetka po kartici segali predvsem zasebni gostinci, v zadnjem času pa jo zahtevajo tudi drugi občani, ki z njo potem opravijo družinske nakupe. Ta akcija je doslej stala M-Rožnik 460.000 dinarjev -toliko je namreč znašal popust vsem, ki so kartico že vrnili. Prve izkušnje kažejo, da ne bi bilo smiselno razširjati prodajnih mest s potrošniško kartico, oziroma da bi jih morali razširiti le na posamezna območja. Prav tako naj ne bi razširili možnosti nakupa na prodajo svežega mesa, ker bi bilo to ekonomsko neutemeljeno. Nakupno pismo odprlo nova vprašanja Poslovni sekretar sozda, Vu-kadin Nedelkovič, se je vprašal, kako naprej. Če bi moral Mercator sklepati samoupravni sporazum z vsako krajevno skupnostjo posebej, bi bilo to preveč zapleteno, zato so se odločili, da naše potrošnike organiziramo pri sozdu. To nam bo omogočilo lažje sodelovanje s potrošniki. Povedal je še, da se pripravljamo na uvedbo novih oblik sodelovanja, med katere sodi mladinska potrošniška kartica in nakupno pismo. O nakupnem pismu je člane poslovodnega odbora seznanila Draga Vaupotič, namestnica direktorja M-Interne banke. Poudarila je, da je prednost nakupnega pisma predvsem v tem, da lahko potrošnik za svoj denar, ki ga veže za en do dva meseca, iztrži več kot, če bi ga hranil v poslovnih bankah. Kljub vsemu pa je v zvezi z nakupnim pismom še precej odprtih vprašanj, na katera so opozorili člani poslovodnega sveta. Vsa ta vprašanja bo treba razrešiti do prihodnjega meseca, ko naj bi se nakupno pismo pojavilo v naših trgovinah. Obresti jedo koruzo Ob koncu seje je podpredsednik PO sozda za blagovni promet in gostinstvo, Franc Prvinšek, navzočim pojasnil problematiko sovlaganja v PIK Sirmium v Sremski Mitroviči. Zaradi negativnih obresti, ki so nastale ob hitrem povečevanju obrestne mere, je vsak kilogram koruze, ki ga dobimo iz Sirmiuma za 5,5 dinarja dražji. Razlika med obrestmi, ki nam jih vrača Sirmium (za 20 milijonov dinarjev sovlaganja so bile dogovorjene ob sklenitvi SaS-8-odstotne obresti) in obrestmi, ki jih moramo mi plačevati banki, znaša že 45 milijonov dinarjev. Tega nam naš komitent Sirmium noče priznati in zato postaja koruza, ki jo od njega kupujemo, za nas predraga. V pogovorih, ki že potekajo, se bomo skušali s partnerjem dogovoriti za rešitev, ki bo ustrezala nam in njemu. Velikost sozda je naša prednost Andrej Dvoršak Za liter mleka toliko kot za liter mineralne vode Ivan Andrašec: VK strojnik-traktorist, predsednik Občinskega odbora sindikata kmetijstva in živinorejske dejavnosti Ljubljana Vič-Rudnik, predsednik KO sindikata Mercator-Ljubljanskih mlekarn in tozda Posestva, predsednik disciplinske komisije, član ZK od leta 1955, delegat v Zboru združenega dela Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, član Občinskega sveta Zvez sindikatov in kandidat za člana Občinskega komiteja ZKS — vse to so kamenčki v karakteristiki delavca-proletarca, ki mu je Vasja Butina v prejšnji številki predal besedo štafetnega intervjuja. Andrašca ni bilo težko najti. Je preveč aktiven, da ga ne bi poznali. Vsi so me usmerjali proti obratu Brest pri Igu, tam pa se je zataknilo. Ljudje ne sede v pisarnah, na klepetu, ob kavici in ne čakajo, kdaj bo zazvonil telefon. Tam so vedno vsi na poljih ali v delavnici. Direktor posestev, Franci Zalar, mi je svetoval, naj kličem zgodaj zjutraj. Zaman! Sam je moral našemu sogovorniku, ko je ta prišel na partijski sestanek, povedati, da ga iščem. Potem je šlo lažje . .. »Tam v koruzi je,« je zamahnila proti njivam upravnica posestva, Lučka Kumše. Sto hektarjev njiv, posejanih s koruzo. Zaslišal se je ropot kombajna in čez nekaj časa se je iz koruze preril stroj, .za njegovim volanom pa petdesetletnik živahnega pogleda in krepkih rok -Ivan Andrašec. V sredstvih javnega obveščanja beremo o težavah v našem kmetijstvu, še posebej v živinoreji in pridelavi mleka. Skoraj vse kmetijske organizacije se otepajo z izgubami, ki letos neprestano naraščajo. Zato marsikje že razmišljajo o ukinitvah posameznih farm oziroma o zmanjševanju osnovne črede molznic, kar naj bi zmanjšalo izgube. Tam, kjer se lahko, se preusmerjajo na poljščine, predelava mleka pa naj bi slonela le na kmetu. Sprašujem, kako je s tem v Ljubljanskih mlekarnah? To. vprašanje vam je zastavil Vasja Butina. O našem obratu lahko povem, da še nimamo izgub. Lani smo ustvarili celo 30 milijonov dinarjev dohodka in tudi za letos načrtujemo podobne rezultate. Ti niso odvisni le od nas, ampak tudi od vremena. Širše gledano, je slika precej bolj črna. Izguba pri izgubi, da ne veš, kaj bi naredil. Vse se vrti v začaranem korgu nesorazmerja cen in vpliva »socialne politike« ter administrativnih pritiskov. Kot delavec bi se najbrž moral zavzemati za nižje cene naših pridelkov, a kot proizvajalec vem, da so te že sedaj prenizke. Spomladi smo se sestali na občini z Marjanom Orožnom, predsednikom Zvezne konference SZDL. Obema smo zelo jasno in glasno povedali, kakšno je stanje v kmetijstvu, v kako hudih težavah smo! Cene gnojil, repromateriala, strojev in zaščitnih sredstev divjajo, se »svobodno oblikujejo«, nam pa »država« odreja, koliko lahko zaračunamo za kilogram pšenice, koruze in za liter mlekat Če bi še nam pustili svobodno oblikovati cene, vam zagotavljam, da bi poslovali brez izgub, četudi cen ne bi pretirano zviševali! Najhuje je z mlekom. M-Lju-bljanske mlekarne oziroma naše farme letno pridelajo okoli pet milijonov litrov mleka. Vsak liter z 22 dinarji izgube. Kdo jo bo kril? Celoten SOZD nima dovolj denarja za pokrivanje teh izgub. Vsaka krava nam ob 5300 litrov mleka pridela letno še dvanajst starih milijonov izgube. Za družbeno proizvodnjo mleka pa ni bilo storjenega tako rekoč nič. Edini izhod je v zmanjševanju osnovne črede. Še najbolj enostavno bi bilo po- klati vse krave, kaj bi potem Ljubljančani jedli in pili? Pet let bi trajalo, da bi čredo obnovili! Živina ni denar, ki ga lahko natisnemo »na ukaz«! Vse to smo povedali Rožiču in Orožnu! Sami smo proti takšni politiki. To ni izhod, ne za nas, ne za družbo. Izgubo mlekarjev smo lani pokrivali z dohodkom poljedelcev. Letos to najbrž ne bo več mogoče . .. Torej je poljedeljstvo trenutno bolj rentabilno? Je vraga! Čaramo in garamo ter preklinjamo slabo vreme. Ni lahko biti poljedelec, ljudje to vedo in zato tudi zelo težko najdemo nove delavce za naš obrat. Pa ne le za našega - z enakim problemom se srečujejo vsi obrati našega tozda, raztreseni od Vrhnike do Grosu-pelj. Proizvodno delo je preslabo nagrajevano. Kako težko je delo na posestvu, pove podatek, da le redki dočakajo upokojitev po redni poti. Večina delavcev prej opeša in jih moramo invalidsko ali predčasno upokojiti ali pa prestaviti na lažja delovna mesta, da nekako dočakajo potrebno dobo za upokojitev. Naš tozd ima poleg 937 krav molznic in 800 telic še 1500 hektarjev obdelovalnih površin in 1000 hektarjev gozda. Večino zemlje (tisoč hektarjev) obdelujemo sami, nekaj pa jo oddajamo M-KZ Ljubljana, ki jo posreduje svojim kooperantom. Letos smo pridelali 700 ton pšenice, ki smo jo prodali DO Žito. V .našem obratu smo pridelali 5261 kilogramov zrnja na hektar, posejanih pa smo imeli 60 hektarjev. Na enaki površini smo posejali oljno repico in pridelali 2405 kilogramov zrnja na hektar oziroma skupaj okoli 300 ton. Ravno toliko smo pridelali baliranega sena in še okoli 160 ton balirane slame. Okoli 100 hektarjev imamo pod koruzo, ki jo bomo delno porabili za živinorejo, nekaj pa oddali v predelavo tovarni močnih krmil v Škofji Loki. Tudi to le za naše potrebe. Računamo, da bomo pridelali najmanj osem do devet ton koruznega zrnja na hektar... Ni lahko delo spraviti v nekaj dneh vse to pod streho. Kako si pomagate ob žetvi? Na posestvu Brest dela 11 ljudi (od skupno 145, kolikor jih dela v tozdu), od tega je šest traktoristov, trije fizični delavci, upravnica in delovodja. Premalo za žetev, obenem pa preveč za dohodek, ki ga daje zemlja. Ob žetvi delamo cele dneve, od zore do mraka, kot je v neki pesmi zapisal Oton Župančič. Dvanajst ur je normalno, a raje štirinajst. Tudi po dva šihta sem presedel v kombajnu - 16 ur, drugi dan pa spet ob šestih na delo. To človeka izčrpa do zadnjega atoma moči. A pšenica ne bo čakala, pospraviti jo je treba. Isto velja za koruzo, oljno repico . . . Sreča je le, da so takšni »rukerji« le nekajkrat na leto. Vendar tudi druge dni delo ni lahko, zato težko najdemo delavce za delo na Posestvih. Malo smo tudi izbirčni, ne sprejmemo vsakega. Zbrani smo sami garači in zabušantov v svoji sredini ne trpimo. Garate, zemljo gnojite z znojem ... Se to pozna tudi pri osebnih dohodkih? Da in ne. Za toliko, kot delamo, smo preslabo nagrajeni glede na druge kategorije delavcev v naši družbi, ki za manj in lažjega dela dobe več. Tudi cene poljščin so v nesorazmerju s cenami repromateriala, energije in gnojil, kar zmanjšuje učinke našega dela. Že samo razmerje cen koruze in pšenice je nestimulativno za pridelovanje pšenice, a dbločijo nam plan, ki ga moramo izpolniti -tu ni nobene samouprave. Pri pšenici ni dohodka. Tega ustvarjamo z oljno repico, ki ima na trgu dobro ceno. Če je ne bi gnojili, potem bi nam šlo še slabše. Še večja so nesorazmerja pri mleku. Le kje na svetu stane liter mleka toliko kot liter mineralne vode? To je nevzdržen nesmisel, na katerega ne bi smeli pristajati! Vprašali ste me po dohodku, reciva raje plači. O nagrajevanju vsi veliko govorimo, od delavca za strojem do najvišjih funkcionarjev. Pravega ključa delitve še nismo našli. Odkar smo v težavah in izgubah pa ga bo še težje. Zanimivo je, da poljedelci v kmetijstvu ustvarjamo dohodek, a nam za sklade nič ne ostane. Za topli obrok, prevoz na delo in drugo, dobimo solidarnostna sredstva od drugih. Kot poštenega delavca me je sram, da se to dogaja. To me boli! Prepričan sem, da s svojim delom dovolj zaslužim - naj rečem po samoupravno, dovolj ustvarim - da bi moralo ostati tudi za sklade, za malico, ne pa, da mo jo mora plačevati nekdo drug... Tu nekaj ne Štirna! Trdim, da stabilizacijo ne bomo izpeljali vse dotlej, dokler bo delavec slabo plačan. Če »družba«, ki je vedno brezimna, hoče, da bomo delali več -več pa bo delal le določeni Ivan, Janez ali Haso - naj ga pošteno plača, da bo lahko živel normalno življenje, ne pa, Ivan Andrašec da je socialno ogrožen in razmišlja o tem, Rako se bo z borno plačo prebil skozi mesec. V sindikatih smo preslabotni, da bi kaj naredili za to. Preveč govorimo, izgubljamo se v besedah, frazah, demagogiji... Če že pride kakšen funkcionar, ki naj bi imel v naši družbi kaj besede, mu sicer vse lepo pojasnimo, a kaže, da ta ob vrnitvi v svoj kabinet na probleme »baze«, torej delavsekga razreda, na katerega v svojih govorih prisega, hitro pozabi. Zanima me, ali bi pozabil takrat, ko bi vedel, da se bo po izteku mandata vrnil med delavce, v »bazo«? Zato pa so sestanki, na katerih se prerekamo o merilih in ključih za nagrajevanje, izguba časa. Bistveno odločanje še vedno ni v rokah delavcev, vsemu delegatskemu sistemu navkljub. Ker je denarja malo, prihaja do uravnilovke. Proti njej so najbolj glasni tisti, ki so s svojim nedelom in napačnimi odločitvami največ pripomogli k sedanjemu težavnemu položaju. Zato naj, tako trdim jaz, skupaj z delavcem-proletarcem, zagrizejo v kislo jabolko. Ko pa nas bodo izvlekli iz težav, naj se razpon poveča in uravnilovka pozabi. Ne gre, da bi se vodilni delavci mastili s klobaso, ko delavec gloda prepečenec, še zlasti , če so oni krivi za slab položaj delovnega kolektiva, ki ga vodijo. Moj letošnji pouprečni osebni dohodek je okoli 50.000 dinarjev, minuli mesec pa serrvza 300 ur dela dobil 100.000 dinar- Namen rubrike Štafetni intervju je omogočiti bralcem več medsebojnega dialoga pred javnostjo. Ni namenjena izpovedim in življenjepisom, ampak želi spodbuditi obravnavo žgočih vprašanj, ki zadevajo kar najširši krog. Vprašanja bodo naslovljena na tiste delavce, ki jih problem najbolj zadeva. To seveda ne pomeni samo vodilnih in vodstvenih. Rubriko bomo vzdrževali tako, da bo sedanji sogovornik predlagal naslednjega in mu zastavil vsaj eno ključno vprašanje, razgovor pa bo opravil naš novinar. Edini omejitvi pri vprašanjih sta: da je predlagani iz vrst članic sozda MERCATOR-KIT in da vprašanje ni žaljivo. - Ti si šel v Nemčijo, ker si delavec. Misliš, da bi lahko tudi jaz šel kot kmet? jev. Marsikomu se bo zdelo ve- ; liko - traktorist, pa deset milijone, kot direktor! Je že tako, da ljudje vidimo le denar, ne pa dela, ki je bilo opravljeno pred tem. Me prav zanima, koliko bi jih zdržalo vsak dan nepretrgoma po štirinajst ur za volanom kombajna, v prahu in vročini, ob sobotah in nedeljah, brez dopusta, samo zato, da bi bila pšenica pod streho - in to prav pšenica, ki nam prinaša tako malo dohodka! Vasja Butina vas je tudi vprašal, kako se počutite, odkar ste v novem velikem sistemu, v sozdu MERCATOR-KIT? Čisto dobro. Sicer pa tudi bivši SOZD KIT ni bil majhen in zato kakšnih posebnih sprememb ne čutim. Morda le to, da smo sedaj še večji, kar je vsekakor dobro, saj lažje uresničujemo skupne cilje. Naložbe so postale tako drage, da bi jih vsakdo sam le težko izpeljal, če jih sploh bi. Združeni to lažje uspemo, pa tudi v družbi nas bolj upoštevajo, ker smo pač večji. Če bomo tako dobro gospodarili, kot smo veliki, in znali izkoristiti vse prednosti, ki jih imamo, nam ne bo šlo slabo. A najprej se mora vsak sam podreti plotove, da bo sosed lahko prišel k njemu na pogovor. Zdi se mi, da bi se morali še tesneje povezati in spodbuditi blagovne tokove znotraj sistema, v katerem je skoraj vsa moja družina. Se smejite, a je res. Zena dela v M-Ljubljanskih mlekarnah, eden od sinov pa v tozdu Contal. Kupujem že vrsto let pretežno v Mercatorjevih trgovinah in zato se počutim v novi organizaciji enako dobro kot prej - morda še bolje, saj so sedaj tudi trgovine »moje«. Za konec še dvoje vprašanj. Kako usklajujete svoje delo s številnimi političnimi funkcijami, ki jih imate in kateremu delavcu sozda predajate besedo? _ Že doma, v Dekanovcih pri Čakovcu, so me učili, da se morata delo političnega aktivista in delo na polju ali v tovarni dopolnjevati. Nobeno ne sme trpeti na račun drugega. Tam se je začela moja šola. V Ljubljano sem prišel 1953. leta in postal TT monter, a mi to delo ni dišalo. Leta 1960 sem prišel v Brest in od tedaj sem tu. Napredoval sem od NK delavca do VK strojnika, obenem pa sem bil ves čas politično aktiven v delovni organizaciji in na terenu. Kadar so me kam izvolili, sem jim vedno rekel, naj sestanke organizirajo tako, da delo ne bo trpelo. Kadar je žetev ne bom sestankoval in s kombajna me ne bo spravil niti hudič, kaj šele vabilo na kakšen sestanek. Tovariši so se s tem sprijaznili in se prilagodili mojim željam tako, da smo vsi zadovoljni. Je pa še vedno preveč brezplodnih sestankov... Besedo pa predajam magistru Mihi Urbaniji, direktorju Mercator-lnterne banke in članu Izvršilnega odbora Ljubljanske banke - Gospodarske banke, ki zagotovo najbolje ve, kaj se nam obeta v naslednjih mesecih. Bral sem, da je država dala neke denarje za reševanje težav kmetijcev, da se bo menda znižala obrestna mera za naložbe v primarno kmetijsko proizvodnjo... Skratka, informacij je veliko, a ponavadi so vse tako »kunštno« napisane, da jih preprost človek ne razume in ne ve, ali je to dobro ali slabo. Sprašujem, kako je sistem MERCATOR-KIT vključen v aktivnosti za razbremenitev gospodarstva in kakšen je naš vpliv na Gospodarsko banko Ljubljana, saj smo mi, tako kot drugi gospodarski subjekti, njeni ustanovitelji, človek pa dobi občutek, da banke vodijo neko svojo politiko, ne pa tako, ki bi ustrezala gospodarstvu oziroma njihovim ustanoviteljem. Nad Krškim zasvetile Tri lučke Andrej Dvoršak Z iznajdljivostjo in lastnim delom prihranili veliko denarja Hotel Sremič iz Krškega, ki posluje kot TOZD delovne organizacije Mercator-Hoteli gostinstvo, je 20. septembra na hribu Sremič nad Krškim odprl nov gostinski lokal. Nova gostilna zgrajena v domačem slogu, okoli največje grozdne ko v njem sami nabirali grozdje ter ga ob odhodku kajpak tudi plačali. S turističnimi agencijami pa se dogovarjajo za organizacijo obiskov posameznih skupin: TRI LUČKE bo le ena od postaj na »vinski cesti«, ki jo pripravlja krajevna turistična organizacija. „ Podjetni delavci hotela Sremič so se z domačini dogovorili, da bodo tudi ti turistom ponudili svoje pridelke, od sira do salam in klobas, da o domačem vinu niti ne govorimo. Vse kmetije, s katerimi je sklenjen do- govor o prodaji domačih proizvodov, bodo dobile tudi posebno oznako. Gostišče TRI LUČKE je bilo zgrajeno v šestih mesecih, ob vsestranski podpori Skupščine občine Krško, ki je iz sklada skupin skupnih rezerv prispevala 27 milijonov dinarjev, tovarne Duro Salaj, ki je prispevala 20 milijonov dinarjev, Zavarovalni skupnosti Triglav, ki je vložiča 15 milijonov dinarjev ter hotela Sremič in združenih sredstev SOZD MERCATOR-KIT v vrednosti 15 milijonov dinarjev. Zelo veliko del je opravil tudi 114-članski kolektiv tozda Sremič. Med drugim so sami Mercator v Posavju opravili vsa pleskarska dela v vrednosti 1,8 milijonov dinajev. Zanimiv je podatek, da je neko gradbeno podjetje dalo ponudbo za izdelavo hrastove ograje in zanjo zahtevalo 2,4 milijona dinarjev. Delavci hotela Sremič so menili, da je ponudba nerealna, sami kupili les in izdelali ograjo, ki jih je tako skupaj z opleskom stala le 100.000 dinarjev. Komentar ob tem menda ni potreben! stiskalnice na Balkanu, stare 111 let, se imenuje TRI LUČKE. V njej je poleg petih apartmajev s 15 ležišči gostom na voljo do 200 sedežev v pokritem delu gostišča, prav toliko pa tudi na treh razglednih terasah ob njem. Za piknike je na voljo prostor, ki sprejme do 800 obiskovalcev. TRI LUČKE je specializiran gostinski lokal, eden od devetih, kolikor jih ima tozd Sremič, kjer bodo gostom nudili pristno domačo hrano, pripravljeno v krušni peči, ki so jo domiselno vgradili v eno od gostinskih sob. V drugi sobi, ki je primerna za manjše družbe, je odprt kamin, v tretji pa je ogromna »vinska preša«, s katero so nekdaj stiskali grozdje in okrog katere so lokal zgradili. Iz ene »preše« je priteklo štiri do pet tisoč litrov mošta. Stiskalnica je sedaj pod spomeniškim varstvom. Kot zanimivost omenimo, da je prav na njej postavljeno omizje s 16 sedeži. Objekt ima še degustacijsko klet, v kateri je prostor za 40 gostov in je namenjena zaključenim družbam. V njej bodo gostom ponudili najkakovostnejša slovenska vina različnih proizvajalcev, naravnost iz sodov. Čeprav v hotelu Sremič menijo, da bo že sama gostinska ponudba - domača hrana in velik izbor kakovostnih točenih vin -zanimiva za goste, so se odločili, da jo bodo dopolnili z raznimi prireditvami, ki se bodo vrstile iz tedna v teden. Ob petkih bo gostom igral narodno zabavni ansambel, za jesen načrtujejo tako imenovane kostanjeve večere, organizirali pa bodo tudi trgatev v vinogradu, tik ob gostilni, ki jim ga je odstopil Mercator-Agrokom-binat. Gostje in turisti bodo lah- 20 let Mercator-Agrokombinata Andrej Dvoršak Kljub vsem težavam uspešni Sredi minulega meseca je Mercator-Agrokombinat Krško praznoval svojo 20-letnico. Agrokombinat, ki je v sozdu že od teta 1978, je nastal iz velikega števila majhnih, po letu 1947 ustanovljenih kmetijskih zadrug. Proces združevanja se je začel v letu 1954 in končal deset let kasneje, ko je nastala velika Kmetijska zadruga, s sedežem v Krškem. »Kmetijska zadruga je kaj kmalu prerasla prvotno zasnovo, se preoblikovala in bolje organizirala, tako da se je leta 1965 iz nje izoblikoval Agrokobinat Krško,« je v uvodnem govoru povedal Franc Juvane, direktor DO. Slavnostni govornik je bil predsednik PO SOZD MERCA-TOR-KIT, Miran Goslar. V svojem govoru je goste, zbrane v kapeli Kostanjeviškega gradu, opozoril, da 20 let ni dolga doba in da se vse preveč oziramo nazaj, na posamezne dohodke in uspehe, da pa hkrati pozabljamo, da vse to temelji na delu mnogih, ki so ustvarjali pred nami in da bodo tudi zanamci morali opraviti še mnogo dela. »Kmetijstvo je dejavnost, kjer so težave stalno prisotne, ki doživlja vzpone in padce, toda vaše kvalitetno delo in prizadevnost dobrih gospodarjev - ob vzajemnosti in jo negujemo v solidarnosti, ki SOZD MERCA- TOR-KIT, je zagotovilo za uspehe v prihodnosti. Zato naj bo praznovanje 20-letnice Mercator-Agrokombinata samo stopnica na prehodu v obdobje našega skupnega napredka in uspehov delavcev ter kmetov v krški očbini,« je slavnostni govor zaključil predsednik PO sozda. Ob tej svečani priložnosti so direktor DO M-Agrokombinata Krško Franc Juvane, predsednik DS DO Jože Brudar in predsednik KO sindikata delovne organizacije Pavle Gričar 43 članom kolektiva za 10, 20 in Slovesnost je bila v gradu Kostanjevica. Vse foto A. Dvoršak Franc Juvane: »Kmetijska zadruga je kmalu prerasla prvotno zasnovo...« 30-letno skupno delovno dobo podelili nagrade s priznanji. Slovesnost je zaključil Kosta-njeviški sekstet s Prešernovo Zdravljico, nakar se je 528 delavcev, kolikor jih šteje M-Agro-kobinat Krško, zbralo na dvo- »Danes je okoli preše še gradbišče, prihodnji teden pa bodo tu že sedeli gostje,« se zadovoljno smeji Peter Markovič, direktor TOZD Sremič, ki ima veliko zaslug za hitro in učinkovito izgradnjo novega gostišča. Foto: Dvoršak »Zaboji, kam me nesete?« S športnega srečanja delavcev Agrokombinata. rišču Kostanjeviškega gradu, na družabnem srečanju. Popestrili so ga z zabavnimi športnimi tekmovanji. Pri tem niso prizanesli niti svojim direktorjem, ki so morali, za čast in uspeh svojih kolektivov, z zavezanimi očmi prepoznavati svoje tajnice. Jubilejne nagrade delavcem M-Agrokombinata Krško, so prejeli: Za 10-letno skupno delovno dobo Budič Cirila, Beline Jože, Druškovič Vladimir, Končar Marinka, Kozole Rudi, Orak Magda, Podolski Vera, Vinkovič Ivo, Colarič Franc, Geršak Milena, Metelko Marta, Lončar Franjo, Strgar Mihaela, Stojs Jože, Tršelič Kristina, Župevc Marta, Božič Milena, Jusič Muharem. Arnšek Milan, Kerin Martin, Brodnik Zoran, Kuhar Jože, Žičkar Zvonko, Babič Irena, Ča-ter Irena, Milat Jadranka. Za 20-letno skupno delovno dobo Juršič AntonL Mirt Marija, Te-kavec Marija, Ziber Anica, Kuhar Rudi, Marjetič Darko, Prah Ivan, Lekše Jožefa, Plankar Alojz, Žemva Ivan. Za 30-letno skupno delovno dobo Bahč Ivan, Ivanšek Štefka, Vukčevič Fanika, Budor Ivo, Jaklič Franc, Bojič Ankica, Potisk Albin. Vrhovni sodnik družabne igre direktorjev, Miran Goslar (stoji za tajnicami), je moral skrbno paziti, da kateri izmed direktorjev ne bi segel previsoko. Tajnico je moral spoznati po kolenih in rokah... Program za odpravo motenj Iz obveščevalca Živilske industrije Kamnik, september 1985 Mercator-Eta ni v programski krizi Ekonomski položaj agroživilstva Slovenije je, v primerjavi z ostalimi v gospodarstvu, najslabši. To velja tako za primarno proizvodnjo (kmetijstvo), kot tudi za predelavo oziroma proizvodnjo hrane. Odraža se v podpovprečni stopnji akumuiativno-sti v vseh vejah in trikrat večjem obsegu izgub kot v enakem lanskem obdobju. Osnovni razlog za tako stanje so neustrezni ukrepi družbenoekonomske politike, ki glede pogojev postavlja vse veje gospodarstva v enak položaj, kar pa je, zaradi nekaterih specifičnosti kmetijske proizvodnje in predelave nevzdržno. Problematiki agroživilskega kompleksa je bila, na pobudo splošnega združenja kmetijstva in Poslovne skupnosti živilske industrije Slovenije, posvečena posebna seja skupščine SR Slovenije, kjer so bili sprejeti določeni ukrepi za zmanjšanje izgub v najbolj perečih vejah agroživilstva. Kljub priporočilu skupščine pa še ni rešen problem selektivnega kreditiranja odkupa in zalog za vse kmetijske porizvode, med katere seveda sodijo tudi povrtnine, ker banke niso finančno sposobne tega realizirati. Kot je razvidno iz podatkov v zaključnih računih 84 in polletnih obračunih 85 pa so prav obresti »krive« za izgube ali slab ekonomski položaj članic živilske industrije. Ker v bližnjem obdobju ne moremo računati na to, da bo- do sklepi družbenoekomske politike prinesli občutnejše premike in rešitve, je treba izhod za rešitev težkega položaja iskati predvsem znotraj organizacij združenega dela. To velja tudi za Mercator-Eto, saj jo tarejo iste težave kot vse ostale članice živilske industrije: pomanjkanje lastnih obratnih sredstev, visoka cena (obresti) sposojenega denarja in strahoviti skoki cen surovin, embalaže in repromateriala. Da bi bil položaj še težji, se je temu že drugo leto zapored pridružila slaba letina kumaric, ki po celotnem prihodku, dohodku in akumulaciji predstavljajo največji delež v strukturi naših izdelkov. Ugotovimo lahko, da Mercator-Eta ni v programski krizi in da korak za korakom uresničuje cilj glede lastnih razvojnih usmeritev. Svoje mesto je našla tudi v republiških razvojnih usmeritvah agroživilskega kompleksa kot nosilka razvoja proizvodnje in predelave vrtnin v SR Sloveniji. Zato je zdaj predvsem pomembno, da vzdržimo in prebrodimo trenutna neugodna gospodarska gibanja, predvsem z varčevanjem in racionalizacijo znotraj delovne organizacije. Program za odpravo motenj v gospodarjenju je zato jasen, enostaven in kratek, brez učenih analiz in študij ter programov, ker nam je vsem zelo jasno, kje in kako ter na katerih področjih moramo »poprijeti«, da izboljšamo poslovne rezultate. Kljub enostavnosti tega programa pa bi neupoštevanje nalog, ki so v njem navedene, lahko pripeljalo do hudih posledic: izgub, nižjih osebnih dohodkov in zaostajanja razvoja delovne organizacije. Nad izvajanjem tega programa morajo zato, poleg vodstva delovne organizacije, bedeti tudi družbenopolitične organizacije in samoupravni organi delovne organizacije, z njim in njegovimi ukrepi pa mora biti seznanjen sleherni delavec Mercator-Ete. Izvajanje tekoče poslovne politike Da bi zagotovili izboljšanje poslovnega rezultata v prihodnjih obračunskih obdobjih, je potrebno, glede na pogoje gospodarjenja, v katerih se nahajamo, osnovno težišče delova- nja pri izvajanju tekoče poslovne politike prenesti predvsem na financiranje, prodajo in nabavo. Nesmiselno bi bilo namreč pričakovati, da bomo lahko, glede na specifičen položaj naše dejavnosti, bistveno zmanjšali zaloge gotovih izdelkov in polizdelkov. Ogromno pa je moč prihraniti s sprostitvijo obratnih sredstev, ki so v zalogah materiala - surovin, embalaže, repromateriala in rezervnih delov. Zato mora v prihodnje koordinacija med nabavo, prodajo in finančno službo po- tekati bolj temeljito, za kar smo že ukrepali. V bodoče ne sme biti nobenih nabav, ki niso medsebojno dogovorjene in finančno podprte. Na drugi strani pa moramo poskušati pri plačilnih pogojih na nabavnem in prodajnem področju doseči takšne pogoje, ki so za nas pozitivni. Da je to mogoče, je razvidno in polletne bilance, kjer smo vsoto pozitivnih obresti, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, uspeli povečati kar za 10 krat. Večjo pozornost je treba posvetiti tudi učinkovitosti našega dela na vseh področjih. Dosedanji rezultati v proizvodnji dokazujejo, upoštevajoč kalo, izkoristek in kakovost dokazujejo, da natančnost dobav, kjer se ne kopičijo zaloge surovin, posredno zelo ugodno vpliva na proizvodnjo. Tako je treba nadaljevati. Izredno šibki pa smo pri izvajanju nekaterih stvari, za katere se dogovorimo; zamujamo pri proizvodnji nekaterih novih izdelkov, pravočasno ne opravimo dogovorjenih premikov strojev in naprav v proizvodnji itd. Vse to vpliva na manjšo učinkovitost in prodornost navzven. Na ta riačin izgubljamo potencialni dohodek. V prihodnje mora biti zato disciplina in odgovornost pri izvajanju dogovorjenih nalog in opravil večja. Kazalo pa bi tudi ponovno razmisliti o uvedbi sistema nagrajevanja, ki bi režijske delavce spodbujal ali sankcioniral, glede na uspešnost pri opravljanju njihovega dela. Ugotavljamo tudi, da na področju trženja delamo še skoraj Mercator na Gorenjskem na isti način, kot pred dvajsetimi leti. Vemo pa, da so se razmere krepko spremenile in da v tej stroki na področju prodaje obstaja močna konkurenca, ki je tudi po tržnem nastopu v mnogočem učikovitejša od nas. Zato je razvoju prodajne funkcije v Mercator-Eti treba posvetiti večjo pozornost kot do sedaj. Glede na njeno specifično dejavnost, pa' je največji problem v Mercator-Eti stalno pomanjkanje lastnih obratnih sredstev, ki so potrebna za pokrivanje zalog in tekoče poslovanje. Tuja kratkoročna denarna sredstva so predraga, saj obresti postajajo vse močnejša negativna postavka v poslovanju. Zato mora biti smotrna poraba in plasman teh sredstev naša glavna skrb. (Prvi del elaborata s podpisom direktorja Alojza Franca) Maloprodajna mreža TOZD Mesoizdelki iz Škofje Loke Jasim Mrkalj in Miro Duič - M-KŽKG - TOZD Mesoizdelki Največja mreža mesnic in delikates v Sloveniji TOZD Mesoizdelki ima v svoji sestavi 72 mesnic in delikates v štirinajstih občinah Slovenije. Največ mesnic ima na območju Kranja, Ljubljane ter v Škofji Loki, dve sta na Dolenjskem in tri na Primorskem. V Tržiču in na Jesenicah je še 8 mesnic in delikates. Skupna površina prodajnega prostora je 3.296 m2 z vso specifično opremo (hladilnice, hladilni pulti in ostala oprema za prodajo mesa in mesnih izdelkov). Prodajna mreža se tako razteza od Jesenic do Nove Gorice oziroma Solkana. Večina so prodajalne - mesnice v lasti tozda, tri so najete od družbenih organizacij ter nekaj od zasebnikov. Zanimivo je, da se je nekdaj prodajna mreža raztezala tudi na področje Istre, vse do Novigrada, v zadnjih nekaj letih pa se je skrčila od 90 na 72 poslovalnic. To je narekoval položaj na tržišču in možnosti oskrbe oddaljenih mesnic, zaradi vse večjih prevoznih stroškov. V vseh mesnicah prodajamo meso in mesne izdelke lastne proizvodnje, kakor tudi dokupljene proizvode in trgovsko blago različnih proizvajalcev. Marsikje so naše mesnice edina trgovska ponudba v kraju, zato poskušamo ponudbo popestriti z različnim trgovskim blagom. Zaradi izredno nizke akumulativnosti, ki je posledica nizkih marž v trgovini, je prišlo v zadnjem času do zastoja pri opremljanju in posodabljanju trgovske mreže. V kranjski občini imamo 19 mesnic, ki pokrivajo samo mesto Kranj in predmestna naselja, vse do Jezerskega. Vse poslovalnice dokaj dobro gospodarijo in ustvarijo na mesec 73,5 milijonov novih dinarjev skupnega prometa. V tržiški občini je šest poslovalnic, ki so večinoma v mestnem jedru ter v primestnih naseljih Bistrica in Križe. Mesečno ustvarijo okoli 20 milijonov djnarjev prometa. V Škofji Loki, kjer je sedež tozda, imamo deset poslovalnic, ki pokrivajo tudi območje obeh dolin, Poljanske in Selške, ter predmestna naselja. Te poslovalnice ustvarijo 53,5 milijonov dinarjev mesečnega prometa. V občini Radovljica imamo tri poslovalnice, ki skupaj ustvarijo 10 milijonov dinarjev prome- ta na mesec. Dve poslovalnici sta na Jesenicah, kjer v mesecu dni ustvarijo 4 milijone dinarjev prometa. V Ljubljani-Center imamo štiri poslovalnice, ki ustvarijo osem milijonov dinarjev, v Šiški je 7 naših poslovalnic, ki ustvarijo 25 milijonov dinarjev, na območju občine Vič pa je 10 poslovalnic, od katerih jih je le nekaj v mestu, večinoma pa so v primestnih krajih, kot so Horjul, Polhov Gradec, Brezovica, Ig, Podpeč in Škofljica; skupaj imajo dobrih 15 milijonov dinarjev mesečnega prometa. V Grosupljem sta dve mesnici - ena v samem mestu, druga pa v Stični, kjer je tudi predelovalni obrat tozda. Skupaj ustva- rijo za 5 milijonov dinarjev prometa. V občinah Gorica, Sežana, Tolmin in Idrija je po ena poslovalnica, ki skupaj ustvarijo za 21 milijonov dinarjev prometa na mesec. Skupna polletna realizacija v prodajalnah je bila 1.243 milijard dinarjev, kar je za 370 milijonov dinarjev ali 41,7 odstotka več, kot v istem obdobju lani. Nizka akumulativnost zavira razvoj Naša prodajna mreža je dokaj obsežna, zato so prevozni stroški dostave blaga precej visoki. Značilno za mesnice je, da imajo dokaj visoke obratovalne stroške. Zlasti visoke so postavke energije za vzdrževanje temperaturnega režima v hladilnicah. Oprema poslovalnic je specifična in zahteva redno vzdrževanje in obnovo obstoječe opreme. Strogi sanitar-no-veterinarski pogoji predpisujejo tudi redno in pogosto vzdrževanje vseh prostorov (beljenje, zamenjava keramike in tlakov ipd.). Zaradi vsega tega je zelo težko vse poslovalnice ustrezno opremiti. Čeprav si v zadnjem času prizadevamo, da bi kakovost storitev in ponudbe še izboljšali, to zaradi visokih cen surovin in obratovalnih stroškov le težko uresničujemo. Zaradi dokaj nestimulativnih osebnih dohod- kov pa je tudi težko obdržati kader, ki smo ga več let vzgajali. Težave z delovno silo so vse bolj pereče, ker se vedno manj učencev odloča za poklic ži-vilca-mesarja. Zaradi nizke akumulativnosti je tudi opremljenost naših mesnic iz leta v leto vse slabša. Pričakujemo, da bomo sedaj, ko je maloprodajna mreža združena s proizvodnjo, lažje reševali težave ter da bo z reorganizacijo in specializacijo prodajne mreže moč bolj racionalno poslovati. Število mesnic nespremenjeno Za naslednje srednjeročno obdobje ne predvidevamo širitve in povečanja števila klasičnih poslovalnic, razen v izjemnih primerih. Nekaj mesnic, ki so na meji rentabilnosti, bo treba ukiniti ali urediti tako, da bo delovni prodajni čas krajši. V prihodnje nameravamo tudi razširiti izbiro izdelkov in trgovskega blaga, ki ga bomo ponujali v naših poslovalnicah, tako da bi določeno število poslovalnic imelo svojo specifično ponudbo. Načrtno bomo začeli preurejati in posodabljati poslovalnice, obenem pa skušali vzgajati sposobne in dobre poslovodje ter mesarje-sekače, ki bodo znali prisluhniti željam odjemalcev in nuditi kakovostne storitve. Foto: Andrej Tudi tobak raste v našem sozdu Andrej Dvoršak Kooperanti M-KZ Metlika iz leta v leto širijo nasade Nove ■ Nove brazde I brazde Iz pospeševalne službe M-KZ Krka ing. Miro Škufca Med kooperanti M-KZ Metlika sta tudi Jože in Ivanka Janžekovič iz Radoviče. Daleč je vasica, nekako pozabljena se mi je zdela. A sodeč po Janžekovičevih žive v njej, tako kot po vseh vasicah Bele krajine, prijazni in marljivi ljudje. Trudijo se, da bi zemlji in kamenju iztrgali kar največ. Janžekovičevi so tako začeli gojiti tudi tobak, med prvimi, če ne celo prvi, v Sloveniji. »Začelo se je pred tremi leti. Pospeševalci so hodili tod okoli in nam svetovali. Pa poskusimo, smo rekli in smo poskusili. Najprej na petih arih,« pripoveduje gospodinja, ki je tistega vročega poletnega dne, ko sem jo obiskal, imela polne roke dela s peko - naslednji, dan je bil praznik in kakšen praznik bi bil, če na mizi ne bi bilo potice. Ivanka mi je zaupala, da so imeli od tistih petih arov tobaka več dohodka kot od katerekoli druge kulture, zato so lani posadili še 15 arov in pridelali okoli 1.000 kilogramov suhega tobaka. Zanj so iztržili 250.000 dinarjev - čistega, pravi sogovornica. In odločili so se, da bodo nasad še širili. Letos ima- jo pod tobakom 30 arov, vendar računajo, da bo pridelek manjši, ker so tobak spodjedle gosenice. Pa tudi leto ni dobro za kmeta. Najprej mraz, potem suša. »Ko so drugi videli, da dobimo za tobak več, kot pa bi dobili, če bi imeli tam trto ali koruzo, so začeli tudi oni. Sedaj nas je v vasi že devet, ki ga gojimo, na Krašnjem vrhu pa trije. Tam sta dve gospodinji začeli istočasno kot mi. Od blizu in daleč so hodili gledat tobak, kot Marijo v Medjugorje. Od začetka so se, naskrivaj ali tudi ne, posmehovali. Naj. Mi smo svoje znali . . . Zaupali smo pospeševalki tobačne tovarne iz Ljubljane in našim iz zadruge. Danes nam ni žal,« je odločna Janžekovičeva. S tobakom je kar veliko dela, preden ti zrase čez glavo. Enkrat ali dvakrat ga je treba okopati, vzgajati sadike na gredi, ga presajati, potem trikrat odbirati, ga mesec dni sušiti na podstrešju in na koncu še prešiti . . . Janžekovičevi imajo še vinograd in pet repov v hlevu, ravno dovolj, da so se nekako pretolkli skozi najtežja leta, ko so se ljudje iz teh krajev trumoma odseljevali. Stara dva sta s pridnostjo svojih rok izšolala tri sinove in tri hčere. Vsi otroci so danes že po službah. Mlade je težko obdržati na kmetiji. Dohodka je premalo za spodobno življenje, je treba že v dolino, v službo, pravi še vedno čila Ivanka Janžekovič. Njenega moža sem zaman čakal. Obračal je seno in kosil ... Pa nič zato. Se bova srečala kdaj drugič, saj se moram v tako prijazno vasico še kdaj vrniti. , Pridelovanje semenskega krompirja Pospešeno pridelovanje semenskega krompirja ne teče po programu, ki je bil sprejet v soglasju z Zadružno zvezo Šentjernejska posest M-KZ Krka ing. Janez Bratkovič Izboljšave na 1000 ha Šentjernejsko polje je ravninski predel občine Novo mesto in najdonosnejši predel Mercator-Kmetijske zadruge Krka Novo mesto. Njena TZO Polje, ki gospodari na območju Šentjerneja, poseduje 2196 ha njiv in 1674 ha travnikov. Te površine so žitnica novomeške občine, zato tudi najpomembnejše za prehrambeno bilanco občine. Z ureditvijo'teh zemljišč bi predel postal bogatejši za 250 ha novih njivskih površin, ki bi jih vključili v prizadevanja za zagotavljanje več hrane. Na teh zemljiščih, ki so po pedološki strukturi evtična rjava tla, rendzina, ogljena (travniška črnica), obrečna tla-hipo-glena, bomo predvidoma opravili hidromelioracijska in agromelioracijska dela. Zaradi razdrobljenosti zemljiške posesti po bomo opravili tudi komasacijo zemljišč. Investitor M-KZ Krka Novo mesto v tem letu pripravlja investicije za izvedbo del. Slovenije na poslovnem odboru za krompir pri Poslovni skupnosti za sadje^ krompir in vrtnine Slovenije. Že prijavljene količine so manjše, 20 odstotkov pa ga je manj še pri potrjevanju in naknadnem preverjanju. V letošnjem letu ni bilo možno dobiti dovolj semenskega krompirja, zato smo se pri nas odločili za pridelovanje semenskega krompirja za lastne potrebe. Pri Semenarni v Ljubljani smo dobili 20 ton semena vrste »Igor«. Za semenarstvo smo določili najboljša območja temeljnih zadružnih organizacij Mirna peč in Straža, kjer obstaja manjša možnost pojava breskovih uši, ki prenašajo viruse. S teh območij smo zbrali najboljše pridelovalce krompirja, in sicer v TZO Mirna peč 14 in v TZO Straža 13 pridelovalcev s po 4 ha. Za vse semenarje smo organizirali seminarje in inštrukta-žo. Pri tem so nam z bogatimi izkušnjami veliko pomagali strokovnjaki M-KZ Trebnje. Strokovno in zdravstveno kontrolo je opravil Kmetijski inštitut Slovenije s pooblaščenim potrjevalcem Marjanom Južni-kom. Rok za uničevanje cime je bil do 21. julija. Kljub začetnim korakom v pridelovanju semenskega krompirja smo z uspehom lahko zadovoljni, saj je od prvotnih 8 ha potrjenih 6,1 ha površin. Povprečni pridelek semenskega krompirja je 17 ton na hektar, kar je lepa spobuda za nas in kooperante za v bodoče. Mercatorjev mozaik Radgonski sejem - uspeh naših mesarjev Na letošnjem jesenskem mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni je SOZD MERCATOR-KIT nastopal enotno. Dvajset članic sozda je na skupnem razstavnem prostoru prikazalo svoje kmetijske pridelke, mesne izdelke, vloženo zelenjavo in sadje, mleko in mlečne izdelke ter jajca. Tu je bila še paleta vin, benko in sladki greh, začimbe, olja, kruh, Izdelki konditorske industrije ter zaščitna sredstva in Izdelki domače obrti. Na posebnem razstavnem prostoru sta razstavljala INTERMERCATOR in AGROTEHNIKA, medtem ko je M-ZKZ Mozirje sodelovala s humusom BIOPED in kalifornijskimi rdečimi dežavniki v okviru SOZD TIMA. Največji uspeh so imeli naši mesarji, ki so dobili za svoje izdelke kup odlikovanj. M-Mesna industrija je prejela tri zlate medalje za blejsko govejo, lovsko jetrno pašteto v ovitku, Mercator suhi želodec. Pet srebrnih medalj so dobili za obarjeno bohinjsko z vrtninami, hladetino delikates, šunko v omotu, pašteto v ovitku, bloško dimljeno. Dobila pa je tudi dve bronasti medalji za prešano svinjsko glavo in Mercator trajno salamo. Le malce manjši kupček odličij je dobila M-TMI Postojna. Srebrno medaljo so si postojnski mesarji prislužili za košansko klobaso, kra-ško panceto in kraški Šink ter bronasto medaljo za neverško obarjeno iz svinjskega mesa ter mortadelo Mercator. Mercator-KZKG Mesoizdelki Škofja Loka pa je dobila zlato medaljo za stiško salamo, medaljo za zase-baso in bronasto medaljo za gorenjsko zaseko, vikend klobaso s sojo in domačo suho klobaso. M-Krka Novo mesto je dobila srebrno medaljo za delikates želodec in bronasto za tirolsko in navadno klobaso. M-KGP Kočevje pa je dobila zlato medaljo za kmečko klobaso, srebrno za prekajeno govedino in šunko v črevu ter bronasto medaljo za tirolsko. Dogajanje na »štantu« je popestril tudi igralec citer, ki je bil vključen v predstavitev kmečkega turizma v Zgornjesavinjski dolini. Bilo je opazno, da smo bili edini med velikimi sistemi, ki ni na ustrezen način poskrbel za svojo reklamo na pročelju razstavne dvorane, kjer smo pogrešali transparent in značilno Mercatorjevo zastavo. Foto: Andrej Dvoršak Iz računalniških centrov Sergej Paternost Pra vnik svetuje Od zamisli do računalniške obdelave Kdo mora plačevati zamudne obresti po odloku o obrestni meri zamudnih obresti? Če želimo računalniško obdelavo, mora v OZD najprej obstajati problem, ki ga delavci želijo računalniško obdelati. Dosedaj smo v Mercatorju reševali predvsem probleme s področja poslovnih evidenc - fakturiranje, osebne dohodke, osnovna sredstva, saidakonte, nabavo blaga, plačilni promet, razporejanje stroškov. Običajno predstavljajo ti problemi neko fazo v poslovnih evidencah OZD. Za to fazo najprej izdelamo posnetek stanja pri uporabniku. Nato za izdelavo projekta, ki obsega organizacijsko in programsko zasnovo, določimo enega ali več delavcev, ki delajo na tem projektu. Lotimo se pripravljanja organizacije projekta. Tu podrobno proučimo vse delovne postopke ter analiziramo računalniško plat - vhod podatkov in izhod podatkov. Sledi programska priprava, ki obsega sestavo programov; ti v računalniku skrbijo za obdelavo vnešenih podatkov: Ta faza običajno traja dalj časa. Za kompleksne obdelave često porabimo več mesecev ali kar celo leto. Z uvedbo terminalov se je produktivnost programiranja povečala. Ena od pomembnih faz je tudi testiranje programov. S testnimi podatki preizkušamo, ali dajo programi pravilne končne rezultate. Kolikor celovitejša je obdelava, toliko obširnejše teste moramo opraviti. V tej fazi sodeluje tudi uporabnik, kajti le on v končni fazi odloča, če so rezultati zadovoljivi, ali pa je treba programe še popraviti. Po končanem testiranju je projekt pripravljen za redne obdelave. Pričnemo uvajati prve uporabnike. Pogosto se v fazi, ko projekt izvajamo »v živo«, še pokažejo določene pomanjkljivosti, ki jih moramo s popravljanjem programov še odpraviti. Izhod testnih podatkov, kar je ena najbolj kočljivih stvari, ni nikoli tako reprezentančen, da bi zajel vse posebnosti, ki jih prinaša praksa. Za vsa opravila so potrebni izvajalci, ki dobro poznajo poslovanje OZD in ki vedo za možnosti in zahteve računalnika, ter dobri programerji. Zelo pomembni so še tisti, ki delajo v OZD na takih poslih, kakršne bomo prenesli na računalnik. Dobro sodelovanje s temi običajno rodi dober projekt, ki potem služi širokemu krogu uporabnikov. Zgoraj navedeni odlok je bil objavljen v Ur. I. SFRJ 19/82 in nato spremenjen v št. 40/83, 53/ 84, 15/85 in 32/85. Po tem predpisu plačajo zamudne obresti po določeni obrestni meri, sedaj v višini 84%, tisti dolžnik, organizacija združenega dela ali druge organizacije in skupnosti, ki oprav- ljajo gospodarsko dejavnost, ter imetniki obrti in drugi posamezniki, ki opravljajo kot registriran poklic kakšno gospodarsko dejavnost, če pravočasno ne poravnajo zapadlih denarnih obveznosti, ki izvirajo iz gospodarskih pogodb. Za plačilo zamudnih obresti morata biti po citiranem odloku, | izpolnjena dva pogoja, in to: - da OZD ali druga organizacija ali skupnost oziroma posameznik opravljajo gospodarsko dejavnost; - da gre za dospelo denarno obveznost, ki izvira iz gospodarske pogodbe. Da bi lahko ugotovili, kdo opravlja gospodarsko oziroma negospodarsko dejavnost je potrebno pogledati v določila »Odloka o določitvi gospodarskih in negospodarskih dejavnosti«, ki je bil objavljen v Ur. I. SFRJ št. 14/77 in spremenjen v 18/80, in v Odlok o enotni klasifikaciji dejavnosti, Ur. I. SFRJ št. 34/76. Na podlagi določil Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD MERCATOR-KIT, n. sub. o., je delavski svet SOZD na 6. zasedanju, dne 12. septembra 1985, sprejel PRAVILNIK O NAGRADI SOZD MERCATOR-KIT, n. sub. o. 1. člen Nagrada SOZD MERCATOR-KIT, n.sub.o. (v nadaljnjem besedilu: nagrada SOZD MERCATOR) je priznanje za ustvarjalne in delovne dosežke organizacij združenega dela v SOZD MERCATOR-KIT, n.sub.o. (v nadaljnjem besedilu: SOZD), posameznih delavcev in kmetov na področju gospodarjenja in družbenopolitičnega delovanja. 2. člen Nagrado SOZD MERCATOR lahko prejmejo organizacije združenega dela (v nadaljnjem besedilu: OZD) v SOZD za izjemne dosežke pri gospodarskem razvoju in napredku proizvodnje, kmetijstva, trgovine in storitev in razvoju dejavnosti, ki jih OZD opravljajo, za dosežke pri razvoju samoupravljanja in delegatskega sistema, posebej za vidno vlogo OZD v širšem okolju oziroma dejavnosti, za doseganje nadpovprečnih rezultatov v gospodarjenju, kakor tudi za posebne prispevke OZD pri uresničevanju zadev skupnega pomena. - Nagrado lahko prejmejo tudi delavci in kmetje iz OZD v SOZD za pomembne dosežke na področju inovacijskega, tehnološkega, proizvodnega in organizacijskega delovanja, delavci in kmetje, ki so vidno prispevali k urejanju medsebojnih odnosov v TOZD, delovni organizaciji, SOZD ter drugih oblikah samoupravnega in dohodkovnega povezovanja, delavci in kmetje, ki so dosegli visoko nadpovprečne delovne rezultate, kakor tudi delavci in kmetje, ki so dosegli viden ugled in spoštovanje med ljudmi zaradi delovnih in osebnostnih vrlin ter družbenopolitične aktivnosti. Nagrado lahko izjemoma prejmejo tudi fizične in pravne osebe zunaj SOZD kot priznanje za uspešno poslovno sodelovanje oziroma za prispevek k uresničevanju razvojnih usmeritev SOZD. 3. člen Delavce, kmete in OZD, kandidate za nagrado SOZD MERCATOR, lahko predlagajo vse OZD v SOZD, družbenopolitične organizacije, samoupravni organi ter delavci in kmetje, ki združujejo delo v OZD v SOZD, v primeru posebej vidne vloge OZD v širšem okolju oziroma dejavnosti ter v primedru vidnega ugleda in spoštovanja med ljudmi pa tudi fizične in pravne osebe zunaj SOZD. 4. člen Izbor med predlaganimi kandidati opravi odbor za dodelitev nagrad SOZD MERCATOR (v nadaljnjem besedilu: odbor) in določi predlog, o katerem odloča delavski svet SOZD. Odbor ima predsednika in 6 članov, ki jih imenuje delavski svet SOZD na predlog koordinacijskega odbora sindikata SOZD, tako da je iz vsake dejavnosti v SOZD vsaj po en član. Mandat predsednika in članov odbora traja štiri leta in so lahko ponovno imenovani največ še za eno mandatno obdobje. 5. člen . Nagrado SOZD MERCATOR podeljuje delavski svet SOZD enkrat letno. 6. člen Delavski svet SOZD podeli vsako leto največ tri nagrade za OZD in največ deset nagrad za delavce in kmete. OZD prejmejo nagrado v obliki statue znaka »M«, plaketo in pisno utemeljitev. Delavci in kmetje prejmejo denarno nagrado, katere višino določi delavski svet za vsako leto posebej, plaketo in pisno utemeljitev. 7. člen Odbor opravlja zlasti naslednje naloge: - opravi izbor med predlaganimi kandidati in pripravi predlog, - pripravi pisne utemeljitve, - sprejema poslovnik o svojem delu, - pripravi cvelotni finančni načrt sredstev in ga predloži delavskemu svetu SOZD in KO sindikata SOZD, - pripravi letni finančni obračun sredstev in ga predloži delavskemu svetu SOZD, - predlaga višino denarne nagrade (letno), - objavlja razpis in poziv za predlaganje kandidatov za nagrade, - objavlja poročilo o svojem delu, - imenuje tajnika odbora. 8. člen Odbor dela na sejah. O poteku sej se vodi zapisnik. Odbor je sklepčen, če je na seji navzočih več kot polovica njegovih članov., O predlogih za podelitev nagrad sklepa z najmanj dvotretjinsko večino glasov vseh članov, o drugih vprašanjih pa z navadno večino. 9. člen Odbor predstavlja predsednik, ki sklicuje in vodi seje odbora. V primeru daljše odsotnosti predsednika odbora ali njegove odsotnosti na seji ga nadomešča najstarejši član odbora, ki je prisoten. 10. člen Odbor objavi razpis za predlaganje kandidatov za nagrade. V razpisu je treba navesti: kdo lahko prejme nagrado SOZD MERCATOR, kdo lahko predlaga kandidate, kakšne podatke in obrazložitev mora predlagatelj poslati ter kam in do kdaj jih mora poslati. Rok za sprejemanje predlogov mora trajati najmanj mesec dni, razpis pa mora biti objavljen najpozneje tri mesece pred podelitvijo. 11. člen Predlog mora biti v skladu z določili tega pravilnika, izčrpno utemeljen in ustrezno dokumentiran. Vsebovati mora na- tančne podatke o kandidatu oziroma OZD - kandidatu, s katerim je predlog utemeljen. 12. člen * Predloge, ki so prispeli v razpisnem roku obravnava odbor, opravi izbor, pripravi pisno utemeljitev in predlaga izbrane kandidate delavskemu svetu SOZD v podelitev. 13. člen Sredstva za oblikovanje nagrad SOZD MERCATOR zagotavljajo OZD, združene v SOZD, kot posebna namenska združena sredstva. O uporabi teh sredstev predsednik odbora enkrat letno poroča delavskemu svetu SOZD. 14. člen Strokovna, administrativna, finančna in druga tehnična dela za potrebe odbora opravlja delovna skupnost SOZD. Odbor imenuje na predlog vodje delovne skupnosti SOZD tajnika odbora, ki se udeležuje sej odbora in skrbi za delovno povezavo med odborom in strokovnimi službami. . j | 15. člen Ta pravilnik začne veljati 8. dan po objavi v glasilu »Mercator«. Predsednica delavskega sveta SOZD MERCATOR-KIT: Mateja Fortič, l.r. Krško, 12. septembra 1985 | Sklepi delavskega sveta SOZD MERCATOR-KIT, ki se nanašajo na nagrado SOZD MERCATOR-KIT 4. zasedanje delavskega sveta SOZD - 6. junij 1985: - sprejeta pobuda in izhodišča za oblikovanje nagrade SOZD MERCATOR-KIT; 6. zasedanje delavskega sveta SOZD - 12. september 1985: - sprejet sklep o oblikovanju nagrade SOZD MERCATOR-KIT, - sprejet Pravilnik o nagradi SOZD MERCATOR-KIT, - nagrada SOZD MERCATOR-KIT se prvič podeli v letu 1986, - koordinacijski odbor sindikata SOZD in strokovne službe delovne skupnosti SOZD so dolžne zagotoviti konstituiranje odbora za dodelitev nagrade do konca leta 1985, - razpis za predlaganje kandidatov mora biti objavljen v glasilu »Mercator« najkasneje v aprilu 1986. Center za obveščanje Milijoni sladoledov M-Ljubljanskih mlekarn Andrej Dvoršak Naravne sestavine za boljši okus Smersline mlečne inu od sadja jedi so današni dan zlo navadne; noben posebn god bres njeh ne mine. So pa drage, če se per kafeterjih kupujejo; tedaj je bolši nauk dati, kako se znajo doma narediti... je zapisal Valentin Vodnik v prvih slovenskih »Kuharskih bukvah« leta 1799, torej dvajset let preden je gospa Dolly Madison (žena četrtega predsednika ZDA) s sladoledom postregla gostom v Beli hiši. Sicer pa je sladoled stara iznajdba, ki so jo menda poznali že v antiki. Kajpak se je osvežilna jed kasneje razvijala in spretni ko-fetarji (kavarnarji) ter slaščičarji so ji skozi stoletja spreminjali okus, ki je vedno prilagojen potrošnikom. Zato tudi ližemo v različnih deželah različne sladolede. Mediteranski narodi imajo rajši take, ki temelje na vodi in jim pravimo deserti, medtem ko si severnjaki in sladokusci žele bolj poln okus, ki ga lahko dasta le dobro mleko in smetana. »Prvi je uvedel javno prodajo in nekakšen industrijski način proizvodnje sladoleda Italijan Carlo Gatti leta 1860 v Londonu. S segrevanjem mleka in jajc je dobil želatinasto zmes, ki jo je zamrzoval v lončeni posodi, obdani z ledom in soljo. Lončeno posodo je vrtel v ledu, vse dokler ni zmes v njej zamrznila. Da smo mi tako kmalu spoznali sladoled, gre zahvala našim sosedom - Italijanom, ki so ga ponesli po vsej Evropi, vse do Anglije in nato še v Ameriko,« pravi dipl. ing. Maja Otrin, tehnologija v sladoledarni Merca-tpr-Ljubljanskih mlekarn, ki je pripravila tudi recepte (doslej 32) za vse sladolede, ki jih danes ta proizvajalec ponuja trgu. »Pri nas smo začeli industrijsko izdelovati sladoled leta 1958 in smo bili prvi v državi, danes pa je v Jugoslaviji že osem proizvajalcev industrijskega sladoleda...« Naša sogovornica niza podatke, recepte, govori o tehnologiji, a vse to navaden Zemljan komaj razume. Prvič slišim, da je sladoled hrana, ki ima zelo pomembno mesto v prehrani mnogih narodov, zlasti Američanov, ki so največji svetovni potrošniki in proizvajalci zmrzlin, kot je sladolede imenoval naš pesnik. Mož je imel pretanjen čut za jezik in če bi se njegova skovanka obdržala, bi bilo danes manj zmede pri teh sladkih, zmrznjenih jedeh. Samo Američani ločijo kakšen ducat in pol sladoledov in celo v M-Ljubljanskih mlekarnah proizvajajo pet vrst zmrzlin. Prva, ki temelji na mleku in vsebuje osem odstotkov mlečne tolšče, se imenuje krem sladoled, druga je bolj osvežujoča in ima le 2,5 odstotka mlečna tolšče; tretji, ki ki ji pravijo desert (njena osnova je voda), je bolj priljubljena pri obmorskih narodih, zlasti v vročih mesecih, četrta je zmrznjena, stepena, pasterizirana smetana s sladkorjem, ki ima 20 odstotkov mlečne maščobe, peta je mlečni desert (kornet »disko«), kjer je mlečna maščoba zamenjana z rastlinsko . . . V M-Ljubljanskih mlekarnah je razmerje med proizvodnjo krem sladoleda in desertov 92 proti 8, medtem ko je razmerje pri ostalih jugoslovanskih proizvajalcih ravno obratno. Slovenci, smo kljub temu, da pojemo med jugslovanskimi narodi največ sladoleda, še vedno daleč za Američani. Vsak Američan letno pospravi okoli 30 kilogramov zmrzlin, mi pa le nekaj več kot en kologram. Temu primerne so tudi proizvodne zmogljivosti. V ZDA imajo več kot 11.000 večjih sladole-darn, pri nas pa samo eno. Lju- bitelji sladoleda pravijo, da je mlečni Sladoled M-Ljubljanskih mlekarn ob zagrebškem najbolj kakovosten tovrstni proizvod na našem tržišču. No, tudi tu bi lahko imeli pomisleke, ker so zaradi takšnih in drugačnih vzrokov zmanjšali nova je voda, pa vsebujejo razno sadje oziroma njegove izvlečke ter aromo in kislino. Vsekakor so deserti bolj donosni za slaščičarne, ker je njihova izdelava cenejša in manj zahtevna. Prednost industrijskih sladoledov M-Ljubljanskih mlekarn je, da vsebujejo naravne barve in vonje, razen tega pa jim lahko popolnoma zaupamo glede higiene pri proizvodnji in trajne kakovosti. »Za naše mlečne sladolede je značilno, da jih napihnemo z Iz proizvodnje sladoledov. Foto: A. Dvoršak vsebnost mlečne tolšče na 8 odstotkov, medtem ko v razvitih državah za mlečni oziroma lONSK< KiOLO e>UCH- '*AFt> RAiAL 7AIHEI' C-GpSKi TOVAR^ MUŠli 'v M./N\e &EOT roči ALIOA- VALLI UVbo LESKCVA . Kl^rVO- l.SA- HOSi.. ČeSr,! .t>A“ ALAT- Nlk’ LASTMik ICLETl Kristo FčUE - častmi STRjELI LV-tl- MARIO PIC9V0. ME PA-FRAmC. UT. MEST GR.. PR£- rAs11 bOŽAKlS- TVO VIKX> STARj btMAR. >ME £l. ŠtcV RCK.O- t>£i_5TVO Lklal. 5SAIMEK HeRhAtoj LLfcIRA PALI0hw4 M. VOVK GL.StEV MIK. HA^Sc 12: oveie SKjI ŠAH- BrišRa KAkol Vosr- PUEPENl PLEMIČ fOlKAi-- KAVE CtA NJO- %no i£fOS^ tOlC LtA- MOG- LASSI. boj.' IbElA-, VAS PRI LUlHbLl. neichčc NO BELO VlMO OTRO -ČlČ€Ks m A MICA' cep-ue AtOlCAr (Volni ŽENSKA R| tOA ŽA&iE osefcNi PRAi- NIIO VRTM3! Delavec M. imE 0R6AMa ZRMUJi. BELA- SKUPIN/ Vpai ©e AVTOCESTI n.-vtfc, - VAS «BVAŽk.| PCTCOL PReeiv- POUARNl- RRAIEV ^0\ bmo- bEHL KilPlt AuFl CP FNEAb Gamo 1 I ŠfeU.IHE I W A \A PLAfJEr ■30&OSL. HE£>NA iNbUST. V04NA BoLMtcA AMROSt mh*. PREVOp. IN m‘it A ARAbS- pRCBEC 5AtxoA PttAdiV ' m /7 PGPUL. popeva 1—i 1 ipus-ri-rcv jčAčtrcK. AP»€CCD^ lo-.ečKO opRAviif y y ~ SLOV - (JLEPAMŠ. iGPAi-kA H/cJbA- s T^var^ niha- t>EL skele- ta ČEbCUl pftoa- voi> SOiVO - dre GLASbV Ž. INC AVARI R.IM.KO- NVEAHCt UDELJ^. alk. e CORA Y ŠVICI b€L Sukam - CA- tableta PROTI bOlBČINll 0EAAM VlriA" viDevck ElrOS^fJ- RO^CR- iAc tiE?)AWt' CA PRA-ve k-AVe ViHob NADA lOMEA- R-OO ŠOLSKA" ocema HERCE-<5DVEC DE.L VO^A Amper TONA- RIMtloV EKJA* bEorn- CI MRTVECI ALPE GLAVMO MESTO G, AtO 9 ltuboa- NSioi Diseo Spo- bi.st ROK.E otroško VOZILO CAvrV PUŠČA- VI AUbEET El PSI El Ni CELOTA/ POP0UJ. DEL. PLTUS - tilha- naha- H6DUAR.- OLIHPP. koHire 3jO. dRADAr SBEDlŠčc VRTENSI EL.MER.. ENOTA KOVAŠKA 1>E-RAvMo- 18.ČRICA OVOT EKSOTIK ■ JADei LlJUfcpL. IMS- horna- rska PriAcA" VAPO/OS-Velika ? Klare PAVlcrvA HUMSIOI POGLA- VAR. RtKA NAr ViPAV- C.ČRkA I^OELOV. 50 Do V MATV- SL. pisateld Tine MOS»KX) IME RArDn MELODIVA MAPCV ; pripad- nik, IbEROV OKfcAU. L1UDSA- VILERa , mA JA* Hv OS-vLAl — H EK VObMA- 4 RASTLINA METi-E K.RANT L1.TCVAR PRAUOIH- vO-BKIVIK) n C [ r- T-DO jtA )CU£.YakI sOVCDO t>Et- Vratu obpo&ic AVAZL IN^g COfJC KOLI Y£ I 1 SEVER, ObHOR.. NA3VIŠ. Karta AN&L. R,C|KA NI? tORIEVA DELOV- orcan- rROOVS. Btroko- VM^AK. ETUI DUH SLCVTT?- VACMAc PtSAfLN- PC)TR€^. k.VALOPf 4 LETA 3S€N3ICA* CAT^A- AbST^IH STRINA RaMi i LA balo- dtiVlC HARi»yw HOMRbE. nog&m . Klub PokraI. S.AftAfcnt nula ic.« JCA flbARS- IlicA' Iopam- iic bOHACE Ž-ElOSLC 'He < dEVER VŽHOD iNAPAUEVA - I |Jd6 j 1 C.ESLA .1 1 1 1 1 i II 3 Ribiška HRE2A- sLlitJ tivj P^VETEfL Nagradna križanka št. 6 Nagradno križanko št. 6 pravilno rešite in z izpolnjenim kuponom v ovojnici pošljite na naslov Mercator -Studio za ekonomsko propagando, Ljubljana, Breg 22, najpozneje do 16. 9. 1985. Na ovojnico obvezno pripišite Nagradna križanka št. 6. Med pravilnimi rešitvami jih bomo izžrebali pet, ki bodo dobili nagrade, prispevek ' Soriških Brd z Dobrove in Studio za EP. Maja Hočevar >« a> c cc >N 'C O C ■O C3 k on re c > 0> ;« 0) tt o A m » o m Ro (L N 0 v 1 tM TtTT j yr o:;~ > I SR i c M: Mb K R 1U- ■3 C ™ sr O 2 O K V NART s: r rim£ v____ * V EV TleiMj R" ^ --.3“ BRi P O Ep 1» 6 i UT R, C y I 3 * ti . fitlMs RJt M D NT i s; A o A A ~':0 s r sjr1 JA.T R: *OK. imsiMAj I vViv ,_______________px I ž v N = >/T O R ■ Bk« -»n^|w 'H'ar Hi irt^ H i moHgiBF- in uh'Ri o iMrfligfe-1 Izid žrebanja nagradne križanke št. 5 Do 1. 8. 1985 smo prejeli le 225 pravilnih rešitev nagradne križanke. Med temi smo izžrebali tri nagrajence, ki prejmejo nagrade našega gosta Ilirije Vedrog iz Ljubljane. Izžrebanci prejmejo nagrade v Mercator-Studio za ekonomsko propagando, Breg 22, Ljubljana. Nagrade Ilirije Vedrog prejmejo: 1. Franc .Zamuda, Mercator - Zarja Ormož, poslovalnica Oprema, Kolodvorska 2, 62270 Ormož, V dneh, ko je trajal Zagrebški velesejem, so bile na štandu MERCAT0R-X1T na informacijskem pultu najdena očala z dioptrijo. Ce je bil »pozabljivec« kdo od naših bralcev, mu sporočamo, da jih lahko prevzame v Studiu ekonomske propagande, Ljubljana, Breg 22, tel. (061) 224-943. Maja Hočevar 2. Frančiška Merhar, Merca-i tor - Rožnik, TOZD Jelka, Še- škova 52, 61310 Ribnica, 3. Zdenka Bevc, M-Medna-rodna trgovina, TOZD Steklo Titova 36, 61000 Ljubljana. Kupon za pošiljanje križanke Ime in priimek nS.s,ov delovnega mesta (DO ah TOZD, mesto in ulica) ■ Izpolnjeni kupon priložite re-! šitvi križanke, na ovojnico pa j obvezno pripišite »Nagradna križanka«, sicer rešitve, čeprav bo pravilna, pri žrebanju ne bo-I mo upoštevali. t.____________________ 200 največjih Andrej Dvoržak Kot vsako leto, je tudi letos Ekonomska politika iz Beograda objavila podatke o največjih organizacijah združenega dela v Jugoslaviji. Med njimi je tudi SOZD MERCATOR-KIT. Osnovo za formiranje rang liste so predstavljali zaključni računi za leto 1984, ki jih zbira SDK. Organizacije združenega dela so razporejene glede na dejavnost, ki jo opravljajo, če pa opravljajo več dejavnosti, so prikazane v tisti, v kateri ustvarijo najvčeji del skupnega prihodka. Naš SOZD je najprej prikazan v preglednici »60 največjih organizacij s področja trgovine in gostinstva«. V tej preglednici smo na 6. mestu, torej smo se povzpeli za 4 mesta glede na leto poprej. Po podatkih EP smo imeli 154.828.761 dinarjev skupnega prihodka, dohodek povečan za amortizacijo pa je bil 22.202.701 dinarjev. Glede na to kategorijo smo celo na tretjem mestu, lani na petem. Imeli pa smo 19.431 zaposlenih. Na isti rang listi je na prvem mestu SOZD Jupopetrol, na drugem Poslovna skupnost INEX, oba iz Beograda, na tretjem UPI iz Sarajeva, na četrtem pa DO Petrol Ljubljana. Od slovenskih organizacij je za nami najuspešnejša ABC Pomurka na 11. mestu, lani na devetem glede na celotni prihodek, oziroma na sedmem (lani na 8.) glede na dohodek, povečan za amortizacijo. SOZD Emona je na štirinajstem oziroma osmem mestu, SOZD TIMA na šestnajstem oziroma devetem itd. V naslednji preglednici je razvrščenih 441 organizacij združenega dela, ki so ustvarile v letu 1984 nad pet milijard dinarjev skupnega dohodka. Tudi v tej preglednici je SOZD MERCATOR-KIT na visokem 15. mestu. Lani je bil na 29. glede na skupni prihodek. Še višje pa smo uvrščeni glede na dohodek, povečan za amortizacijo, na trinajsto mesto, enako kot lani. V tej preglednici je na prvem mestu INA Zagreb, od slovenskih organizacij združenega dela pa je pred nami le DO Petrol Ljubljana, na 12. oziroma 19. mestu. Sledi nam SOZD Iskra na 19. oziroma devetem mestu, od sorodnih organizacij pa se nam še najbolj približuje ABC Pomurka na 32. oziroma 72. mestu, medtem ko je emona na 46. oziroma 73. mestu, glede na celotni prihodek oziroma na dohodek, povečan za amortizacijo. Akcije korša Če podrobneje pogledamo preglednico 60 največjih ozdov trgovine in gostinstva, vidimo, da jih je kar 28 s področja trgovine na debelo, 19 s področja trgovine na drobno, 13 s področja zunanje trgovine. Kar 22 od skupno 60 organizacij je iz SR Srbije z obema pokrajinama, 15 s SR Hrvatske, 14 iz SR Slovenije, 6 iz SR BiH, dve Jz SR Makedonije in ena iz SR Črne gore. Glede na obliko združevanja je 29 delovnih organizacij, 30 je sozdov in ena poslovna skupnost. Teh 60 ozdov je ustvarilo kar 47 odstotkov (leta 1984 45 odstotkov) celotnega prihodka v tej dejavnosti. Razpon med največjim skupnim prihodkom in najmanjšim skupnim prihodkom se giblje med 315.374 milijoni dinarjev pri Jugopetrolu, do 22.116 milijonov dinarjev pri SOZD Velepromet. Če pogledamo drugo kategorijo, zajeto v predelnici, dohodek povečan za amortizacijo, lahko ugotovimo, da je omenjenih 60 organizacij ustvarilo lani 44 odstotkov od skupnega dohodka vseh organizacij s tega področja. Zanimiv je še podatek, da je bilo v teh 60 organizacijah zaposlenih skupno 328.000 delavcev, kar je ksupno 38 odstoktov zaposlenih v dejavnosti. Le deset organizacij pa zaposluje več kot 10.000 delavcev in osem manj kot 1.000 delavcev. Največji je SOZD UPI iz Sarajeva s 35.870 delavci, najmanjši pa »Hempro« Beograd s samo 366 delavci. Razčlenitev naslednje tabele, 441 organizacij s skupnim prihodkom' nad pet milijard dinarjev, pokaže, da jih je kar 197 s področja industrije in rudarstva, 131 s področja trgovine in gostinstva, 45 je kmetijskih organizacij, je s področja kmetijstva, gozdarstva in vodnega gospodarstva, 41 je gradbenih organizacij in 27 organizacij je s področja transporta. Največ jih je iz SR Srbije - 121, iz SR Slovenije, ki je za SR Hr-vatsko na tretjem mestu, pa jih je 80. Te organizacije so lani ustvarile 76 odstotkov celotnega prihodka vsega jugoslovanskega gospodarstva in 69 odstotkov dohodka povečanega za amortizacijo. Ljubija Sukovič, M-Standard Novo mesto Mercatorjeva zastava na Triglavu Kar 64 udeležencev se je v soboto, 24. avgusta letos zbralo pred stavbo DS SOZD na Emonski 8 v Ljubljani. Akcija korša je uspela. Planinci Mercatorja so se odzvali vabilu in se odločili, da pod zastavo M osvojijo našega najvišjega gorskega očaka - 2863 m visoki Triglav. Zbrali smo se iz vseh krajev Slovenije: Primorci, Dolenjci, Notranj-ci, Štajerci, Gorenjci in Ljubljančani. Pisana množica navdušenih planincev se je vsula iz avtobusov v Vratih, od koder smo vzeli pot pod noge in se zagrizli v strmine. Hodili smo v senci severne triglavske stene, da nam dopoldansko sonce ni grozilo z vročino, a se je vseeno bolj in bolj oglašala žeja, kolikor bolj smo se vzpenjali v višino. Za nami so bili prvi klini in doiga vrsta naših planincev se je razvlekla. Matjaž, Bogdan, Janez in Jani, naši štirje vodniki, so skrbeli za varno hojo in nudili prvo pomoč vsem, ki so jo potrebovali. Po triurni hoji * smo se ustavili ob studencu, ki pa je komaj še malo kapljal. Žejni in dokaj utrujeni smo se postavili v vrsto za vodo in se malo podprli za nadaljnji vzpon do doma na Kredarici. Po približno še eni uri hoje smo končno dospeli do cilja, predvidenega za prvi dan. V Domu na Kredarici, kjer se je že gnetla precejšnja množica planincev. Bilo je smeha in veselja do poznih večernih ur. Dom je bil nabit z ljubitelji gora in Ali DA 12HM MOSTOVE VDMJNU* MMsm Dragi majhni, večji in še večji bralci Mercatorjevega glasila! Tole vam ponujamo danes, prvič, na vaši strani. Sodelavec Brane Šalamon je zavihtel čopič in pred vami je Merkatorček (še vedno nima kakšnega fantovskega imena, izberite mu ga!) Vam je všeč? Tudi če vam ni, nam to pogumno napišite; to in vse ostalo, za kar se vam zdi, da bi morali vedeti v uredništvu. ča°-bav! Meta MEflUEBOft NMBDUŠl Zakletev s smehom O, razsmejte se, smejavci! O, zasmejte se, smejavci! Ki se smejejo z mehovi, ki se smejčkajo smejavo! O, zasmejte se smejavo! O, smejišč prenasmejanih, smeh nasmešenih smejavcev! O, izsmej se, razsmejanko, Smeh nadsmešnih smejčnikov! Nasmejanko, nasmejanko, nasmej, obsmej, smešniki, smešniki, smejavčniki, smejavčniki, O, razsmejte se, smejavci, O, zasmejte se, smejavci! (V. Hlebnikov, 1910) UUMITEU BOM CII W0VIM -Ki a 4?1 boi im«uLj^i Razvijanje Mercatorjeve zastave ob Aljaževem stolpu. Foto Ljuba Sukovič zato je bilo tudi spanje v taki stiski prav zabavno. Še pred sončnim vzhodom so nas vodniki spravili pokonci, da se pripravimo za vzpon na vrh Triglava in res smo kmalu krenili. Ko smo lezli na Mali Triglav, se je sonce komaj kazalo in zaspano lezlo izza Kredarice, nato pa nas je ogrevalo na poti proti vrhu. Vso njegovo toploto je žal kmalu pobral veter, ki je kar močno pihal z naše leve strani. Nahrbtnike smo pustili na Malem Triglavu in se osvobojeni njihove teže, povzpeli po zadnjih klinih do stolpa na vrhu Triglava. Kakšno zmagoslavje in kakšno lepoto smo uživali ob pogledu z najvišjega vrha! Da ta pomembni dogodek ne bi bil pozabljen, smo ga ovekovečili na film, sledil pa je še obvezni ceremonial »krst« tistih, ki so prvič stali na Triglavu. Za nami so že kar v kolonah prihajali drugi planinci, za- to smo se morali kar kmalu pripraviti za sestop, ki pa je od nas terjal spretnost ob srečevanjih z navzgor prihajajočimi planinci. Spotoma smo pobrali nahrbtnike in se spustili proti Planiki. Otroke sta Bogdan in Janez varno spremljala v navezi, vse dokler nismo prišli iz bolj nevarnih predelov pogorja. Pri planinskem domu Planika smo si malce odpočili, se odžejali in se nato kar hitro spustili v dolino, kjer smo se ustavili v Vodnikovi koči. Pot nas je že zdelala, zato smo si privoščili malo daljši počitek in kosilo - seveda v planisnkem slogu. Medtem se je nebo pooblačilo, zato smo krenili na zadnji, najdaljši del poti proti Rudnemu polju in naprej do Pokljuke, kamor sta nas prišla iskat avtobusa. Tako smo uspešno zaključili naše osvajanje Triglava, pozabili na težave na poti in se, kot del naše velike družine Mercatorja, poslovili z že- Glasilo delavcev in združenih kmetov sozd Mercator - Kmetijstvo Industrija Trgovina Glasilo delavcev in združenih kmetov sozd MERCATOR-KIT, n. sub. o., Ljubljana, Emonska 8. Izdaja Center za obveščanje SOZD MERCATOR-KIT. Uredništvo: Kardeljeva 17, 61000 Ljubljana. Telefon: 215-173. Ureja uredniški odbor v sestavu: Kristina Antolič, Marko Bokal, Marko Glažar, Jože Kirm, Meta Malus, Sergej Paternost, Alenka Por, Ljuba Sukovič in Mirko Vaupotič. Odgovorni urednik: Jaro novak Novinar: Andrej Dvoršak Tehnično uredil: Matjaž Marinček Tiska ČGP Delo Ljubljana Glasilo prejemajo delavci, združeni kmetje, učenci in upokojenci sozda MERCATOR-KIT. Izhaja zadnji petek v mesecu. Naklada 16.000 izvodov. Po mnenju pristojnega republiškega organa je glasilo oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. Ijo, da se prihodnje leto spet srečamo v hribih. Pa naj zaključim s prisrčnim vafpJ lom, da bi nas bilo drugo leto še več ter da bi se med našimi delavci spletlo še več novih znanstev in prijateljstev.