URN_NBN_SI_DOC-SBRBQP4E
EGYETEMES TIZED ES OSZTÄ- LYOZÄS. A nem zetküzi täblazatok liivatalos m agyar kivonata. Budo- pest. B ibliotheca kiadö. 1958. '504' str. V 8°. Szechenyieva knjižnica v B udim pešti (Orszagos Szechenyi kiinyv- tär) je izdala k at svojo 40 p u b lik a cijo U niverzalno decim alno klasifi kacije (EFO = m adžarska kratica) s podnaslovom : U radni m adžarski izvleček m ednarodnih tablic. O b sežno knjigo je uredil s sodelova njem D ržavne k lasifikacijske ko misijo (Orszagos O sztälyozö ßizott- säg) G yula Veredy. Mimo predgovora je knjiga raz d e lje n a na tri velika p o g lavja: 1. U vod in pomožine tab lice; 2. G lav ne tablice in 5. Abecixl.no kazalo pojm ov. Iz predgovora (str. 5—7) izvemo, da je prvi vpeljal na M adžarskem D ew eyev sistem E rvin Szabo, nič pa, k daj je to bilo. K asneje je tudi Szabo uvedel evropsko obliko. Sze chenyieva knjižnica jo začela upo rabljati decim alno klasifikacijo leta 1956. K ako r pri nas se je tudi na M adžarskem osnoval leta 19 V) d r žavni dokum entacijski center (Or szagos D okum entaciös K özpont). Po G eze K aphinvevih prevodih fra n coskih in nem ških priročnikov je izšla univerzaln a decim alna klasi fikacija prvič na M adžarskem 1950 in doživela več izdaj. V endar mo remo šele izdajo ETO 1958 šteti za boljši priročnik, saj im a v abeced nem kazalu že 22 do 23.000 pojmov. Sestavljen je v bistvu kot nemški p riro č n ik i te vrste. V uvodu raizlože M adžari pojem in pomen klasifikacije k n jig ter n jene vrste. Tolm ačijo razdelitev po logiki in strokovno delitev. Na- glašajo, da je za vsako knjigo, na splošno pa za vsak dokum ent, vse b ina osnova za klasifikacijo. Potem se vrste šole k raj. čas. oblika iz d aje itd. N ekaj stavkov je posvečenih de cim alni klasifikaciji kot sistemu. K njiga omeni A m eričana Melvila Devveya, nato pa obširneje govori o univerzalni decim alni klasifika ciji, s pom očjo katere moremo z istim vrslilcem , n. pr. 648.525, ozna čiti sesalec za prah, čeprav ima v vsakem jeziku drugo ime: porszivo, vacuum cleaner, 'Staubsauger itd. Bazlaga, kako gradim o decim alno klasifikacijo, je sicer obsežnejša kot v nemškem priročniku, vendar je v bistvu ista. Zanim ivi sta shem i; prva, ki im enuje znake p ri univer zalni decim alni klasifikaciji, pomen vrstilcev, združevanje itd. je sestav lje n a podobno kot. v nem škem p r i ročniku: dru g a je skica k lasifika cijskih elementov, ki pridejo pri klasifikaciji v poštev (str. 21). Že 1956 so M adžari obvestili Med narodni in štitut za dokum entacijo o sprem em bah v zvezi s svojo uni
RkJQdWJsaXNoZXIy