St. 56.
Trst, nedelja dne 25. februarja 1912. Ljubljana
Leto I.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK
Posamezna št. 4 vin.
„Jutro“ izhaja vsakdan — tudi ob nedeljah in praznikih — zjutraj. Rokopisi se ne vraiajo, nefranki-rana pisma se ne sprejemajo. — Glavno uredništvo in uprava je v Trstu, ulica S. Francesco d’ Assisi, št. 20, kamor naj se naslovijo vse denarne pošiljatve in dopisi. — Za Ljubljano in okolico je uredništvo in uprava v hotelu nMalič' v Ljubljani. — Po pošti sprejemano stane „Jutro“ meseino K 1.50, četrtletno K 4.50, celoletno K 18.— za inozemstvo celoletno K 28.—. — Naročnina se plačuje vnaprej. — Ogiasi: I mm. visokosti četverostolpne vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaševanju primeren popust. Mali oglasi : 5 vinarjev za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko.
Kaj so naredili ?
Poslanci vojvodine Kranjske so v četrtek v pozni večerni uii zapustili zbornico... deželni zbor je odgoden In sedaj se javnost vprašuje: Kaj so zastopniki slovenskega ljudstva naredili v tem zasedanju, kaj so naredili sploh odkar so gospodarji dežele*?
Poskusimo na ta splošna vprašanja tudi v splošnih potezah odgovoriti. In sicer odkrito, mirno, stvarno.
Ako primerjamo sedanje gospodarje zbornice z vsemi prejšnjimi, se nam zdi, kakor da bi imeli za seboj dolgotrajno zimo brezdelja, pred seboj spomlad prekipevajočo od novega dela. Delavni so klerikalci, to jun mora vsak tudi nasprotnik priznati. Ali tudi med trdim, vztrajnim delom storjenim le za sebične samokoristne namene, in med ra zumnim le zaradi sadov namenjenim splošni koristi storjenim delom je velika razlika. Mi ne vprašujemo veliko kaj kdo sadi in seje spomladi, nego zanimati nas more le vprašanje, kako bo seme vzklilo, kake sadove bo rodilo sedanji in prihodnji generaciji. Tudi na političnem polju velja svetopisemski pregovor: Le po njih delih jih boste spoznali!
In če ta svetopisemski pregovor vpora-bimo za oceno po sedanji deželnozborski večini doslej storjenega dela, vgledamo za seboj res obilico storjenega dela, mnogo zasejanega semena, toda malo takih sadov, ki bi bili res v splošno korist slovenskemu ljudstvu, v korist celi deželi Predvsem pa zagledamo, <Ia Že itak z davčnim bremenom preobloženo deželo ravno ti sadovi zadnjega dela klerikalne večine pritiskajo k tloin nova bremena, ne veliko manj kot 20 milijonov. Deželni voz je preobložen za mnoga desetletja in nismo kar nič preveč črnogledi, in nismo med najslabšimi prorokov, če že danes trdimo da čas ni več daleč, ko bo ta voz zavoženih deželnih financ obtičal, ko se bo razsul, ko bo ravno tisto slovensko ljudstvo, ki zdaj blagodarja svoje zastopnike, na razvalinah svojega in deželnega gospodarskega poloma z glasnim krikom preklinjalo nje, ki so ljudstvo in deželo spravili
V	gospodarsko propast. Gospodje od večine, nikar se ne udajajte upom, da morajo milijonska posojila donašati ljudstvu in deželi tudi primerne obresti. Ne trdimo sicer, da bo vse dosedanje delo zastonj, a pristanemo pa na trditvi, da vse lokalne koristi vkupaj računane, na tehtnico položene splošnih koristi z ozirom na splošno breme niti toliko ne bodo spravile v ravnotežje, kakor če položimo na eno stran tehtnice IGO klg vtt žo a na drugo stran 1 klg. Če nam ne verjamete, počakfijte, ko bodo začeli kmet, trgovec, obrtnik in delavec nositi v dtželni zbornici tekom kratke dobe kleiikitlne nadvlade naložena bremena.
To bi bilo eno. Drugo vprašanje: kajco sp se t( deželnozborsko večinski delavci pri svojem dosedanjem dtlu- obnašali napram slovenski manjšini, je iz socijalno in kulturnega stališča še hujše graje vredno. Če je že Šukljejevo postopanje mnogokrat zaslužilo strogo kritiko prav nič ne zagrešimo proti resnici, da to in tako kakor dr. Šušteršič kot ob enem načelnik zbornične večine in dtželni glavar postopa z manjšino, je javno nasilje po vzoren hrvaškega bana Čuvaja. Nedostojno, nadležno zaletavanje nje-
LISTEK.
Nostradamus.
DEVETO POGLAVJE.
Razbojniki.
II.
Lagarde in Montgomery.
Nostradamus se-je nehal brigati za Mirto; obrnil se je proti lloyalu.
»Kdo ste? je zahropel mladi mož z neukrotljivim strahom.
nAH vam nisem povedal ?“ je dejal ma-gijec. »Tisti sem, ki ve ime vaše matere.1*
»Vloje matere!" je zajecljal Roval in si obrisal čelo z roko.
„In ime vašega očeta," je dodal Nostradamus.
Zdaj je Royal povzdignil oči do njega in zapazil, da mu je obraz kakor napojen z žolčem. A že je s'opil Nostradamus v kabinet. Royal je planil za njim, prigovarjaje zpiedpno:
„ Povejte, povejte ! ‘
»Molčite!** je odgovoril Nostradamus. ,Ka«
govih prištašev n. pr. posl. Jarca in dr. Pegana je iz stališča civilizacije 20-stoletja preodurno, da bi se z njim na tem mestu dalje pečali. Taki nastopi, posebno od strani c. kr. profesorja, se sami od sebe obsojajo.
Ampak iz taktičnega političnega stališča moramo kot neodvisen list ravno to nasilno, nekulturno postopanje od strani večine napram manjšini odobravati. Še vsako nasilje je rodilo odpor, tudi to nasilje v deželni zbornici ga bo rodilo, oziroma ga že poraja. In za poslance, kakor sedaj zastopajo napredno slovensko ljudstvo, je potreba biča, da iz prevelike komodnosti vsaj nekateri na svojih mestih ne — zaspe. Upoštevamo sicer dejstvo, da je napram taki nasilni nekulturni nadvladi, kot je sedaj v kranjski zbornici, vsako delo od strani manj šine v sapo in trnje vržemo seme. Toda če bi napredni poslanci ravno radi tega samo na sebi žalostnega dejstva se potrudili do samozavesti in bi namesto v bufeju in hodnikih v zbornici začeli resno izvajati konsekvence odpora proti nasilju, če bi svojih treh ali štiri tovarišev, ki se vsaj včasih zglasijo k besedi, ne puščali samih govoriti oe bi vsik govornik komaj da je svoj govor končal ne tekel takoj iz zbornice ne zme-nivši se za protimnenja večine; kratko ra-čeno če bi napredni poslanci v celem obsegu od prvega do zadnjega, ki celo zasedanje ne zine niti besedice, se zavedali svojih dolžnosti napram slovenskem narodu, bi kranjska zbornica vkljub nasilju večine imela kmalo drugo lice. In tedaj bi napredni poslanci na vprašanje : Kaj ste naredili ? lahko s ponosom odgovorili: Vse smo storili kar je bilo v naši moči sploh mogoče storiti. In če kljub temu slovenskemu narodu ne moremo pokazati vidnih sadov našega dela, ni to naša krivda. A rasli in vzklili bi tekom časa iz nevidnih sadov tudi vidni uspehi: vzoren vgled vztrajnega težkega boja manjšine proti večini bi sedanji bojevniki napredne ideje postali tistim, ki pridejo ža njimi.
Kaj so naredili ? Počakajmo, sadov dosedanje setve in dela. Gotovo pa je že danes: ti klerikalni nasilni delavci so ravno s svojim prehitrim nasilnim delom za pro-bujo slovenskega naroda mnogo več storili v dobi teh par let, kot, napredni komodni gentlemeni celo dobro svoje nakdanje nadvlade.
Slovanska duša sploh je' pač taka, da ji mora še-le globoko živo zadeti bič dvigniti glavo po konci. In ta bič za nas je brezobzirnost in nasilje sedanjih gospodarjev vojvodine Kranjske. Cim hujše bo švrkal po glavah naroda, tem preje se bo vzbudil. In tedaj bo slovenski narod na vprašanje: Kaj so naredili? Odgovoril: Vzbudili so nas in nam dali bič v roke — za nje!
Iz Voloske-Opatije.
Pogreb žrtve, zverine v človeški podobi.
V	sredo 21. t m , popoldne ob 3. uri, vršil se je pogreb, na tako tragičen način umrlega Srba, Ninkoviča. Kako je_ bil pokojni priljubljen v Opatiji in okolici, dokazuje najbolj njegov pogreb, katerega se je vde ležilo toliko ljudi, kakor do sedaj sploh še nobenega pogreba v Opatiji. Pogreba vdele-žili so se tudi vsi Srbi nastanjeni v naši
dar bo potrebno, takrat boste že izvedelj vse, kar sem vam obljubil povedati! In, to vedite," je dodal z glasom, ki je pretresel mladega moža do mozga, „jaz držim, kar obljubim! A zdaj glejva in poslušajva, ker sva prišla, da vidiva in slišiva!*
Beaurevers si sicer ni mogel razložiti občutkov, ki so ga razburjali, toda zaslutil je nenadoma da bo to, kar bo zdaj videl in slišal, v tesni zvezi z Nostradamovo obljubo. Z jezno roko je odprl široko zarnre-. ženo okno, in dvorana se je pokazala njegovim očem. Široka miza, pokrita s č^pi-njami; prevrnjene steklenice; vse polno žarečih obrazov s krutimi potezimi; vlačuge z odpetimi prsi in razpletenimi lasmi ki so sedele moškim na kolenih in jih objemale okrog vratu; nekatere so se valjale celo na robu miz, druge so tekale po izbi; mlas-kanje glasnih poljubov; grohot, klici in glasovi divje ljubezni; bila je slika zares pravljičnega razvrata. In v kotu je stal krotilec in gledal nepremično na to divjanje.
Čakal je, da pokvarijo ugrizi poljubov, vinski dim, pohota in vse to velikansko razburjenje duhove njegovih ljudi popolnoma in jih pripravijo do tega, da bodo mogli poslušati brez dvoma besede, ki bi jih uni-
Rivijeri in Srbi z bližnje »Reke* s pevskim zborom, ki je pokojniku v zadnji pozdrav pel nekoliko žalostink tako krasno, da ga ni bilo človeka na pokopališču, kateremu se ne bi porosilo oko Ko je bil pravoslavni mrtvaški obred končan stopil je na vzvišeni prostor eden izmed rojakov pokojnega in govoiil nagrobni govor, ki se glasi v kratkem takole: Tužii zbor! Mislim, da vam ni potreba razlagati zakaj smo se danes tu zbrali, ker tu pred nami leži ovenel cvet, naš brat .Slavko', katerega je nenasitni „Krvolok“ v najlepšem cvetu mladosti, za njegova dobra dela, katera mu je storil, umoril. Dragi brat Slavko! Res nisem mogel nikdar pomisliti, niti sanjal nisem, da bodem ravno jaz tisti, ki se bode moral nad tvojo večno hišo, v imenu tu nastanjenih Srbov posloviti in ti izreči zadnji, z Bogom ! Zakaj brat Slavko ne vidiš svoje mile sestre ? Zakaj nam vsem brez razlike, ne rečeš vsaj še en z Bogom? Zakaj moraš ravno ti biti že druga žrtev našega sovražnika. Kaj ni dovolj, da smo na enak način morali zgubiti našega nepozabljenega rojaka in tovariša »Dušana", in še tebe moramo zgubiti na isti način. Zakaj ? ! Gotovo samo za tvoje dobrote, katere si sipal okoli tega »Krvo-loka*, ko je prišel nazaj iz Italije. Gotovo zato, da si ga rešil lakote in smrti. Spominjaš se brat Slavko, ko si ob priliki bolezni istega Krvoloka, ki ti je vzel tvoje mlado življenje, tekel z g. dr. Landrom na Vepri-nac, da rešiš življenje ? Vem, vem, da se ti vsega tega spominjaš, ali ti si bil dobrega, odprtega in častitega srca, bil si krvoloku prijatelj in dobrotnik, pa kaj vidim ? Ta nenasitni krvolok, kateremu si storil toliko dobrega, ti je, mesto da bi ti bil hvaležen, vzel tvoje mlado življenje. Tebe ni več med nami, vrli in dobri pokojnik, odličen Srbin in prijatelj naš. Zapuščaš svojo milo sestro, zapuščaš svoje prijatelje in znance, ali spomin na tebe in tvoje plemenito ime nam bode ostalo še nadalje v srcih. Slava ti! — Tu sem navedel v kratkem jedro govora, kateri dokazuje, da je vse, kar se piše in govori proti pokojnemu Ninkoviču gola laž. Pokojni bil je blaga, mirna in zelo dobra duša, ki je vsakemu rad pomagal; posebno je pa ljubil svoj narod in svojo sestro, kateri je ob grobu skoraj počilo srce. Vsaj ni čudno. Ljubila sta se med seboj, kakor pravi brat in sestra, a razdražil jih je z enim mahom nenasiten krvolok, kateremu ni bilo nikoli dovolj. Razdražila jih je za vedno roka morilca Tuppi-a, o katerem se je razširil ob pogrebu glas, da se je v zaporu obesil, kar pa ni resnično. Tuppi je Nemec, ne Srb, kakor smo v prvem dopisu poročali, in Ninkovič je torej že druga Žrtev srbske narodnosti v Opatiji, ki je poginila na tako tragičen način po nemški roki, samo s to razliko, da je tu igrala glavno vlogo nenasitena požrešnost, a v slučaju ubojstva Dušana Hadžiča, na glavni cesti v Opatiji, pa nemška politična mržnja proti »Slovanu". Pri preiskavi trgovine po sodnijski komisiji, je bilo najdeno tudi pismo, datirano z lanskim letom, iz katerega vsebine je razvidno, da je Tuppi svoj del od Ninkoviča sprejel, kar mu tudi v tem pismu potrjuje. Usodepolna kroglja zadela je žrtev od zadaj, ranila pljuča in srce in povzročila takojšnjo smrt. Kroglje niso našli v telesu pokojnega. Po mnenju zdravnika jo je pokojnik gotovo s krvjo
čile z grozo svojega pomena, ako bi jih slišali izven te razuzdane pijanosti. Ta mož je zdajci spustil plašč, ki mu je zakrival obraz.
Nostradamus se je nasmehnil in rekel Beaureversu na uho:
»Baron de Lagarde, poveljnik štaiirjev njenega veličanstva kraljice francoske !■
Ta hip se je ozrl Lagarde z dolgim pogledom po svojem železnem škadronu. »Kurbe ven 1“ je ukazal.
Glas mu je zažvižgal kakor krotilcu korobač. Nečist,nice so izginile v naglem begu skozi vrata; dvanajstorica pa je vstala, za* penjaje si usnate jopiče in zatezaje pasove z rapirji. Zavladalo jo molčanje. Lagarde je stopil k mizi in položil na njo svojo pest \i usnjati rokavici. Zarenčal je:
„Psi! Ali se tako pripravljate na službo njenega veličanstva kraljice ? Rekel sem vam, da vam imam sporočiti povelje ? Vlačugarji! Pijanci! Pagani vi prokleti! Spravite se odtod ! Odpuščeni ste. kraljica vas ne mara več! Za njeno službo je treba mož 1 Nazaj, psi! Poberite se! . . .“
Dvanajstorica je planila pokoncu z vsemi znaki diviega obupa ; par jih je padlo na , kolena, drugi so butali z glavo ob zid, ne-
vred izbruhnil skozi usta med prenašanjem v mrtvašnico.
Slovenskemu izobraževalnemu in podpornemu društvu v Opatiji darovala je vrla kamniška narodnjakinja, gospodična Rezi Karol-nikova, cel zaboj slovenskih knjig, za kar se ji je imenovano društvo najprisrČn«je pismeno zahvalilo. Ne bojmo se dokler bode naš »krasni spol" vedel ceniti cilje našega napredka željnega naroda. Da bi našla vrla gospodična Karolnikova mnogo posnemovalcev. Živila !!!
Slovensko izobr. in podporno druitvo v Opatiji. Z vsakim dnevom raste število elanov in članic in že se bliža številu 200. Knjižnica funkcijonira izvrstno, ker se sega po knjigah zelo pridno in veselje je gledati člane in članice, ki kar trunoma prihajajo vsak dan po knjige, prinašajo že prebrane in jemljejo nove. Nad društvenimi prostori nabita je velika in lepa tabla, ki naznanja tujemu svetu z velikimi črkami, da se v teh prostorih nahaja Slov. izobr. in podporno društvo za politični okraj Volosko-Opa* tijski. Mnogo je pa še »Slovencev* v Vo-loski-Opatiji, ki se še niso včlanili; prepričani smo pa, da bodejo storili to vsi in s tem pomnožili število 200 na 600 in še več.
Čudni narodnjaki. Kakor povsodi po Širokem Slovanskem svetu, tako žive tudi v Voloski-Opatiji ljudje, ki se kaj radi tolčejo na prsa in vpijejo: mi smo narodnjaki, mi smo tisti, ki bodemo rešili domovino iz sovražnikovih krempljev. Če pa človek malo bolj opazuje njih narodno delo, se mu pa od razočaranja počne kar bliskati pred očmi. Govori se na shodih, na prijateljskih sestankih in sploh ob vsaki priložnosti, bodimo dosledni in zavedajmo se svojih dolžnosti. Ko pa te „korenine“ enkrat pridejo od takih sestankov in ko imajo malo prostega časa, jih pa že vidiš lepo zložno sedeti v kavami „Lokey ‘ pri skodelici „dobrew črne kave z velikanskim časopisom v rokah, drugi pa zopet nimajo časa iti na zabave, ki se prirejajo v korist kake hrvaško-slovenske narodne stvari, ker mora o iti na zabavo, ki se prireja v korist ,Schulvereina“. Kje je tu narodni ponos ? Kje je tu tista doslednost, o kateri se včasih tako rjove, da se kar stene tresejo. Mi ne zamerimo našim odpadnikom, ker oni tako ali tako niso več naši in niti ne računamo na nje. Mi ne zamerimo n. pr. hčeri bivšega Slovenca G., da predstavlja v prid „Schulvereina“ mater , Germanio ‘ ali na mestu ni, da naša inteligenca obiskiye take zabave ih s tem direktno brusi sovražno orožje, s katerim se nas hoče uničiti. Malo več zavednosti in narodnega ponosa pa bodemo gotovo enkrat gospodarji v svoji hiši, a drugače bodemo ostali hlapci, sužnji moloha, kateremu se vendar ne smemo sami rivati v žrelo.
—	r.
DNEVNE VESTI.
»Ples otrok' v Trstu. Nismo nastopili proti tej prireditvi pravočasno četudi nikakor ni bila simpatična ali danes nam je žal, da smo bili toliko obzirni. V „Zarji" obsoja to prireditev prav ostro učitelj G. in ker se z njegovimi izvajanji strinjamo popolnoma tudi mi, jih v glavnem priobčujemo tudi mi. —
kateri so vlekli celo bodala. Dvanajst grl je tulilo kakor z enim glasom :
„Kri kristusova! — Prokleta bodi vlačuga, ki me je rodila 1 — To bodalo si zasadim v grlo! — V vodo skočim, z mostu Notra-Dame! — Zdaj nam ne preostaja drugega kakor poginiti! — Proklet naj bo razbojnik1, ki me je zapodil 1
»No, no, le bolj pomalem 1* se je oglasil Lagarde. »Vaš obup me navdaja s sočutjem. Nehajte, pravim! Ne govorimo več o tem!“
»Ura! Ura! — V pekel za kraljico! — Zadnjo kapljo krvi žrtvujem zanjo! — Živela kraljica I Živela! . . .“
Lagarde je počakal, da se je polegel ta vihar veselja. Na njegovo znamenje so se vrnili na svoja mesta ter poslušali otrpli in okameneli kraljičino povelje:
.Jutri se popiva ravnotako. Pojutrišnjim takisto! In tudi naslednji dan!*
Nosnice so se jim razširile. Divje so buljili z očmi. Vedeli so, kaj to pomeni !
»Naslednji dan zopet!* je nadaljeval Lagarde. »Treba je samo, da nekdo izgine ... . nekdo, ki je kraljici na poti 1“ Okrog mize, kakor da bi zahronel grom; nato je sledilo globoko molčanje, kakršno
Učitelj G. pravi: Zagovor in opravičevanje, da se s tem otroci privadijo uglajenega vedenja je piškav, ker tega bi se lahko naučili z raznimi otroškimi igrami in nastopi. Tudi na trditev, da otroci morajo imeti svoje veselje, pristojam, a tega bi se lahko navžili drugače. Namesto, da so dva meseca zahajali k plesnim vajam v malo zaduhlo sobo, učili bi se lahko v velikih, zračnih šolskih sobah ter priredili po dveh mesecih sicer ne otroške maskerade, pač pa kako, vse dosedanje prireditve nadkriljujočo veselico. Poleg tega imajo otroci priliko, da se privadijo »uglajenemu vedenju“ tudi v sokolskih telovadnicah, ki z veseljem sprejemajo v svoje prostore posebno šolski naraščaj; in ono učiteljstvo, ki je tako skrbno nadzorovalo plesne vaje in ples tam, bi si prislužilo veliko večjega priznanja, ako bi agitiralo in delovalo na to, da bi šolska mladina bolje posečala telovadbo. Dejstvo, da je plesalo par sto otrok, a k telovadbi je vpisanih le 40 dečkov in deklic, je dovolj žalosten dokaz o naših nezdravih razmerah. Kaj moramo res opičje posnemati vsako budalost?! Posebno neprijetno me je dimila v poročilu „E d i n o s t i" opomba : ... in prepričani smo, da bo ta prireditev ostala stalna na sporedu naših predpustnih zabav. Jaz pa, in menim, da govorim v imenu velikanske večine svojih rojakov, rečem, da bomo delovali z vsemi dovoljenimi sredstvi, da je bil to prvi in zadnji ples otrok !*. Čisto prav, treba je nastopiti proti takemu zlorabljanju otrok — v zabavo starejših in ako se bo res hotelo še nadalje prirejati take »plese otrok*, ne bomo poznali niti mi nobenih ozirov več.
Podkartel ljubljanskih trgovcec. Kranjska zbornica je v svoji zaključni seji zaključila tudi senzacijo zadnjih dni: sladkorni podkartel ljubljanskih trgovcev. Sedanja draginja sladkorja ki zadeno najbolj v živo srednje in delavske sloje, je tako resna točka, da bi bila pač zaslužila resneje razprave v zbornici. Resno se pa nam n. pr. ne zdi, da se naši poslanci šele tedaj pečajo s predmeti draginje, če so v to izvani po klerikalcih. Klerikalci, to je znano, so prišli v celi slovenski javnosti v tak diskredit, da jim nihče ne zaupa, tudi tedaj ne, če se bavijo s tako resnimi vprašanji, kot je ravno sladkorni kartel in vsled tega nastala draginja sladkorja. Zlasti pa je v tem oziru tudi v svoji lastni stranki diskreditiran tisti dr. Pegan, ki s svojimi kričavimi napadi zdaj na ta zdaj na ono stan svojo lastno stranko spravlja v zadrego. In k nesreči se je taisti dr. Pegan prvi bavil tudi s tem podkartelom ljubljanskih trgovcev. Mi smo že v zadnji tozadevni notici izrekli nezaupanja v dr. Pe-ganovo razkritje. Ost tega razkritja je bila preveč namenoma naperjena proti le enemu lokalnemu delu povzročiteljev draginje, da bi se moglo od klerikalne večine pričakovati tistega blagega namena, kot ga boj proti izkoriščanju zahteva. Dr. Pegan teme zlu ni šel do izvira, nego ga je politične strankarsko tendencijozno naslikal še le pri skrajnih izlivkih, to je pri ljubljanskih veletrgovcih. Iz tega stališča je imel dr. Triller prav, da je ost zaobrnil na pravi naslov, Žalostno izpričevalo pa so si dali napredni poslanci, da so se dali po dr. Poganovih razkritjih presenetiti, to je, da njim ni bilo prav nič znano, da in kako ljudstvo trpi vsled kartelnega izkoriščevanja. Še le dr. Krek je slavni gospodi na desni in na levi povedal resnico: dokler bo osrednja vlada sama podpirala osrednji kartel, je vsako vpitje proti podkartelom brezvspešno. Prav pa je, da je prišla ta točka v deželni zbornici v razpravo, napačen je bil le vir, od koder je prišla, in cilj, na katerega je cikalo dr. Pe-ganovo razkrirje.
Kaj so naredili ? Pod tem naslovom priobčujemo na uvodnem mestu v splošnih potezah sliko delovanja Kranjskega deželnega zbora. Smo kar odkrito povedali, kar smo mislili in kar misli z nami vred vsakdo, ki pozna razmere v deželni zbornici in v kranj-
nastopa za udarci strele. Royal de Beanre-vers je čuti v svoji duši polno groznih slutenj.
»Poslušajte 1 Poslušajte 1“ mu je šepetal Nostradamus, sklanjaje se čezenj kakor duh usode.
»Povedati vam moram, da bo nevarno," je povzel Lagarde s svojim suhim in rezkim glasom.
Spogledali so se. Nikdar prej jim ni bil govoril takih besed. Njegova navada je bila reči: ,Ubijte tega, ubijte enega !l nič več. Koga jim je bilo potemtakem zdaj ubiti ? Slutili so, da bo nekaj nenavadnega. Eden izmed njih je vprašal ob splošnem molčanju:
»Kdo je?*
Lagarde je molčal. Videli so, da je prebledel. In v njih je nastala gotovost, da bo zahtevaj nekaj, česar sploh ne morejo izmeriti z mislijo.
»Oho," je rekel eden izmed njih, »naj se skuha moja glava v svinjskem kotlu, ako ne bomo imeli opravka s kakim gospodom iz prav visokega plemstva."
»Mesec svoje plače stavim, da je veliki profos !* je zagodrnjal eden izmed dvanaj-storice, mereč poveljnika z očmi.
ski politiki. S to prvo sliko pa še nismo gotovi. Le v korist napredni ideji in slovenskemu narodu prvo sliko z isto brezobzirno odkritostjo ob priliki nadaljujemo. Ne želja po vzbujanju senzacij, še manj pa namen z odkrito besedo napredni stranki na Kranj-skem"hoteti škodovati, nam je dal povod, da se o toj točki mirno in stvarno razgovorimo. Povod temu je bila že zdavno občuteča potreba in pa zlasti dogodki zadnjih časov v nekaterih delih Kranjske v zvezi z nekaterimi prizori v zadnjem zasedsnju deželne zbornice. Mi nimamo od poslanca Višnikarja prav nič, toda če ga vidimo pred očmi v prečinski burni debati od svojih tovarišev skoro popolnoma osamljenega^ se nam ta častljiv osiveli gospod v srcu smili. In takih prizorov ne želimo več videti v deželni zbornici ! Naša prihodnja slika se peča s klerikalnim delom zakonskih načrtov i. t. d. Za danes le opozarjamo na današnji sestavek in smo pripravljeni vsako morebiti napačno potezo v tej sliki na podlagi stvarnih protido kazov primerno popraviti.
Maščevanje terorizma. — Kje je narodni ponos ? Prejeli smo : Bilo je minolega meseca novembra, ko sta prihrumela v Trst dva klerikalna majorja in ponujala prodajalcem svoje žegnano mleko. Povabila sta v svoje prostore mnogo kupčevalcev in jim tam ponudila pod nos neko že sestavljeno pogodbo, v kateri je bila določena cena mleku po 32 h. liter, ter zapretila: ali plačajte po tej ceni, ali pa morate zapreti vašo mlekarno, ker bo vsa mleko prihajajoče v Trst v naši posesti in bomo gospodarili z mlekom v Trstu mi. Ti klerikalni tepci ne vedo da, kar se mlekarskega trga v Trstu tiče. nimajo niti pojma o vsem tem; vsak tržaški otrok že ve, da prihaja v Trst velika množina mleka iz Istre, Krasa, Goriškega i. t. d. in da cene istemu, posebno v poletnem času padejo na trgu celo na 20 h. in tudi na 16 h. liter. Kako ga bo plačeval potem prodajalec v svoji mlekarni, ko mora vzdrževati še družino, plačevati najemnino i. t. d. ako ga klerikalna „Mlekarska zveza" usiljuje po 32 h. liter'? Sedaj, kakor se razvidi iz spodaj priobčene okrožnice, so naposled tudi oni gospodje prišli do prepričanja, da tako ne sme naprej ter so razposlali raznim mlekarjem okrožnice v pravem slov. duhu t. j. v nemškem in italijanskem jeziku. V italijanskemu pa tako, da dotičnemu, ki pozna dobro italijanski jezik(svetujemo,naj se prime za mizo da ne pade slučajno v^znak. Evo okrožnico italijansko v njenem pravem originalu : „P. T. Gi permettiamo di recare a vostra conoscenza, che abbimo la n./g-a due anni con-sista latteria in via della Geppa No. 6 cosi allargato, che siamo nel agradevole grado. di dare il latte della migliore qualita in stato fresco "e ai prezzi ridottissimi e cio nel termine o anche per la pronta spedizione fino alla chiamata eventualmente siamo pronti accopiare anche le altri condizioni, se com-perete per tutto il vostro bisogno da noi. Alla puntuale spedizione de la merce senza biasimo, potrete contare sempre e preghiamo di voler spedirci le vostre grate notizie alla Cartolina qui unita, dopo di che uno dei nostri ufficiali parlera con voi“.
Profesor dr. Rožman v Novem mestu je
po došlih nam poročilih res »vrgel* približno 50 dijakov na novomeški gimnaziji. Rožmana opisujejo splošno kot navadnega „piflača“. Pri njem najdejo milost le tisti dijaki, ki se nekaj predmeta z glave nauče in ga hitro predrdrajo ne da bi imeli količkaj pojma o vsebini sami. Zgodil se je slučaj, da je eden najboljših matematikov, ki je pri Rožmano-vem predniku vedno dobival prve rede, pri Rožmanu padel, ker svojega znanja ni izre-getal, kot lesena reglja če se jo navije. Taki profesorji spadajo k večjem še v muzej za arhiv za časa Marije Terezije, ko je bila ta gimnazija ustanovljena. Ali pa se naj jim da v pouk lesene »soldatke", te lahko mečejo kakor hočejo.
»Više!" je rekel baron de Lagarde zamolklo.
»Maršal de Saint-Andre, veliki ljubljenec kraljev! . . .“
»Više!-
Spogiedali so se preplašeno. Še tegob-nejše molčanje je vladalo par minnt. Naposled se je osmelil nekdo čisto na tiho:
»Potem je konetabel de Montmoren-cy ! . . .«
»Više!“ je ponovil Lagarde z izdavljenim glasom.
Dih groze je zavejal po sobi .. . Toda eden izmed dvanajstorice je zamrmral: »Torej kak princ !. . Vojvoda Giuse!. .* „Više!“ je ponovil Lagarde, ki je obenem sedel in zagrebei nohte v mizo.
V	tem hipu je viselo na niti vse, njegovi iispehi in njegovo življenje ... Ko je on sedel, je planila dvanajstorica preplašena pokoncu. Zazdelo se je, kakor da je stopila smrt v to izbo. Pogledali so drug dru-gaga in videli, da so razumeli! . . .
Lagarde jih je opazoval . . . Videl je, da ni potrebno, povedati jim z imenom, kdo je napoti kraljici . . . koga je treba ubiti 1 Razumel je, da tudi brez tega doni njegovo ime v vseh teh glavah silneje od groma.
Gruberjev prekop ob Ljubljanici bo vendar še to spomlad gotov. Ob sedanjem ugodnem vremenu so začeli delati zadnji del obrežja pred zatvornicami. — Pri sedanjem delu je zaposlenih nekaj več delavcev. Ako podjetje hoče, da končnega dela pred zatvornicami ne bode oviralo spomladno deževje, se bode moralo potruditi, da še z večjim številom delavcev izrabi izredno ugodno sedanje vreme. Drugi mesec bo tudi težje dobiti delavcev, ker bo večina romala k zgradbi kelokranjske železnice.
Od g. intendanta tržaškega slovenskega gledališča smo prejeli: Slavno uredništvo 1 Neki gospod igralec trž. slov. gledališča je v predvčerajšnji številki Vašega cenjenega lista deraentiral resničnost neke njegove izjave, podane v „Edinosti“. Za isto izjavo prevzemam jaz popolno odgovornost. Drugega nimam dostaviti, nego da spada afera v okvir notranje discipline. Z zahvalo za obeloda-njenje teh vrstic beležim z odličnim spoštovanjem Rajner H., intendant.
Tržaško gledališče. Popoldne ob 4. se ponovi zadnjič Audranova opereta ,.Pun6ka“. Zvečer ob 8. uri bo repriza slavne Rovet-tove igre „Papš Ekscelenca".
Novo delavsko konsumno društvo »Trst"
pri sv. Jakobu ul. sv. Marka št. 19. naznanja vsem prijateljem dobre vinske kapljiee, da priredi danes v nedeljo popoldan koncert z godbo in petjem v svoji na novo odprti gostilni ul. sv. Marka št. 19. od 5. do 12. ure po noči. Pri koncertu bo svirala »Prva trž. narodna godba N. D. O." vsakovrstne koncertne komade pod osebnim vodstvom druš-rvenega kapelnika gosp Ferda Majcena. — Vstop prost. Navadne cene ! Na obilno vde-ležbo vabi	O d b o r.
Na naslov c. kr. deželnosodnega predsedstvu v Ljubljani. Dne 26. t. m. se prično porotne razprave pri c. kr. deželnem kot porotnem sodišču. Kar smo že v prejšnjih časih kritizirali, preobrazimo to pot v dostojno vljudno prošnjo. Gospodu deželnosod-nemu predsedniku mora biti znano, da je porotna dvorana v oddelku za poslušalce jako omejena. Pri količkai zanimivi razpravi, posebno sedaj ko imajo ljudje bolj čas, je ves dotični prostor tako poln z občinstvom, da se zasedajo tudi prostori v klopi, ki je določena za poročevalce listov. V sled slabe akustike v dvorani so poročevalci tudi sicer moteni od poslušalcev v sosednji klopi. Okrožno sodišče v Novem mestu, kjer so poročevalci bolj redka prikazen, je vkljub temu v porotni dvorani zanje tako izborno preskrbelo, da bi bilo prav iz srca želeti, če bi Ljubljana kot stolno meste dežele vsaj predaleč ne zaostalo za Novim mestom. Tej želji v tem kratkem času najbrže ni mogoče ugoditi, tudi če se na merodajnem mestu sploh kaže dobra volja zato. Ampak vsaj nekaj pa bi se prav lahko ukrenilo že sedaj In sicer, da se žurnalistov to pot ne sili se prerivati med občinstvom pri navadnem uhodu in da se jim dovoli uporabljati dohod in izhod, kakor je bilo to ves čas pod prejšnjim g. deželnosodn^**predsednikom dovoljeno. Ker se povsod skuša olajšati posel poročevalcev, ne pa jim ga otežkočiti, upamo, da tudi gospod predsednik c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani v tem oziru ne bo delal izjem.
Uredništvo.
Za družbo sv.	Cirila in	Metoda:	G. Fr.
Cvetko, nadučitelj,	v Vučji	vasi,	je	poslal
13 K 78 v, ki sta jih nabrala na Žitkovi gostiji v Bučečovcih dne 15. febr. družica Lojzika Kosijeva in g. Jos. Bežan, ki je zdražil ,bosman“ za 6 K 68 v. Na veselici »Bralnega društva" pri Sv. Antonu v Slov. goricah je vrglo skupilo šaljive pošte veselega omizja antoških »purgarov" — prlekov 10 K. Pri odhodnici g. Rebolja nabralo se je v Ajdovčini 21	K 10 v,	vsoto	je	poslal
g. pravdnik Ivo Lalik. Gdč	M. R	je	nabra-
la pri občnem zboru »Bralnega društva* v Mengšu 5 K22 v. Nabiralnik v gostilni pri »Fajmoštru" je imel koncem predpusta in začetkom posta dobro srečo. Nabrala se je
14 K 40 v, dodal je g. Fajmošter 5 K 60 v, da se je naštelo 20 K. Ga. Vučnikova je nabrala v veseli družbi v Lukežičevi gostilni v Šiški 15 K 30 v. G. Mijo Hafner je nabral na maškaradi v Kostanjevi 20 K 2 v t. 1. pri veselih in radodarnih gostih 5 K 30 v. Hvala srčna!
Zločin. Dne 19. t. m. so potegnili pri Jerneju Guzeju stanujočo Zofijo Logar mrtvo iz studenca. Logar je živela s svojim možem vedno v najlepši slogi. — S pridnostjo sta si pridobila kmalu malo a lepo posestvo. Toda odkar se je hčerka Karolina poročila s posestniškim sinom Jeruejom Guzejem ni bilo več miru, ker je hotel biti Guzej, ker je prinesel k hiši komaj 200 K, biti na posestvu sam gospodar. Dne 13. decembra t. 1. je nesla Karolina Guzej svojim starišem zajutrek
V	sobo Logar ni hotel piti ter je dal zajutrek svoji soprogi, kateri je kmalu po zavžitju postalo silno slabo in je kmalu umrla. Guzej je truplo Logarjeve nato vrgel v vodnjak kjer so ga sedai našli.
Razuzdanec prijet. Orožniki so v Man-teru na Štajerskem aretirali 26 letnega drvarja Simona Kaufmanna, ki je napadel neko šolarico in jo posilil. — Izročili so ga sodišču.
Ponarejene krone krožijo na Spodnještajerskem posebno v okrajih Rogatec in Šmarje pri Jelšah. Te krone so baje ponaredili dunajski ponarejevalci denarji, ki se sedaj že nahajajo v zaporu.
Z lovsko puško ranjen. Med posestnikom Mihaelom Gobcem in Janezom Kostrencem v Sremljah je vladalo že dalje časa hudo na-sprotstvo. — Dne 16. t m. se je vtihotapil Gobec z lovsko puško v stanovanje Kostrenca in na Kostrenca, ki je ležal v postelji ustrelil.
—	Kroglja ga je k sreči samo oprasnila po obrazu in na vratu. Napadalca so že aretirali, a taji trdovratno svoje dejanje.
Samomor. 60 letna soproga nadsprevod-nika, Liza Spittan, je dne 21. t. m. zginila iz stanovanja in se ni več vrnila. Sedaj so jo potegnili v Zgor. Dupleku mrtvo iz Drave. Spittan je bila bolehna in je najbiže v tre-notnem blaznem napadu skočila v Dravo, kjer je tudi našla smrt v valovih.
Ljubljanska kreditna banka. Ker se redni občni zbor banke vrši dne 5. marca t. 1. opozarjamo interesente, ki se nameravajo udeležiti tega občnega zbora, da je treba najpoznuje do inkl. 26. t. m. deponirati delnice s kuponom za leto 1911. pri centralni blagajni banke v Ljubljani, Stritarjeva ulica št. 2., kjer se jim izročijo tozadevne legitimacije.
Elektroradiograf »Ideal" v Ljubljani. Danes in jutri sledeči spored : Razstrelitev cementne skale. (Zanimiv naravni posnetek.) Hčerka kapitana. (Amerikanska drama. — Samo zvečer.) Nauke kot jahalni učitelj. (Velekomično.) Ko odpade listje. (Krasna kolorira-na drama. Samo zvečer.) Mirko in zaljubljeni plevec. (Velekomično, igra 6 letni Mirko.) Prerija v plamenu. (Krasna amerikanska drama.) Klepetulja. (Amerikanska veseloigra, velekomično.) V torek: »Indijanska kri* in »Zakonski možje" krasna veseloigra.
Danes vsi na slinil v Moste!
V nedeljo popoldne ob štirih se vrši pri Miškotu na Selu
JA VEM
LJUDSKI SHOD.
Na dnevnem redu je: i) Gerentstvo v Mostah. 2) Splošen političen položaj.
Govore gg. državni poslanec dr. Vlad. Ravnihar, deželni poslanec E. G a n g 1 in Adolf Ribnikar iz Ljubljane.
Pridite vsi na shod!
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 24. febr. Cesar Viljem II. pride *em v polovici marca, ter ostane na Dunaju en dan, od tu gre v Pulj, kjer se sestane s prestolonaslednikom Fran Ferdinandom, ki prija tja z Brionskih otokov; na Brionskih otokih se cesar Viljem ukrca na svojo jahto „Hohenzollern‘‘. Mogoče, toda gotovo še ni, da se sestaneta tudi nemški česar in italijanski kralj Viktor Emanuel III.
Dunaj, 24. febr. Ministrstvo je pozvalo list »Zeit* naj ovrže svoje poročilo, glasom katerega bi bili avstrijski vojaki okupirali Metalko v Sandžak Novem Pazarju.
Dunaj, 24 febr. Časopisje poroča, da bo baron Burian imenovan poslanikom v Carigradu, ker sedanji poslanik Pallavicini ni posebno zadovoljen s svojim mestom.
Dunaj, 24. febr. Iz Gradca se poroča, da sta se tekom 24 ur usmrtila dva huzarja, da se izogneta vednim šikanam.
Budapešta, 24, febr. V današnji seji o-grske državne zbornice je bil sklenjen mir med vladno stranko in Košutovci.
Praga, 24 febr. »Samostatnost" poroča da so državni poslanci češke statopravne in narodnosocijalne stranke sklenili zahtevati v seji Češkega kluba, naj se v parlamentu začne z obstrukcijo, ker Nemci obstruirajo ▼ češkem deželnem zboru. Trenotek bi bil jako ugoden. Ako bi Češki klub na to njihovo zahtevo ne pristal, bi poslanci teh dveh strank izstopili iz kluba,
Pariz, 24. febr. Na poziv „Matin-a“ se bodo vršile po vsej Franciji velike avijatiške prireditve, da se narod navduši za podpiran e vojaškega zrakoplovnega fonda.
Petrograd, 24. febr. Pri debati o ustanovitvi llelmske gubernije so opozicijonalni poslanci ruske dume pri vsaki najmanjši točki zahtevali stvarne popravke, a so bili vedno odbiti. 12 § obsegajoči zakon je bil sprejet tako kakor ga je predlagala vladna komisija. S tem je, po trditvi Poljakov, četrto deljenje Poljske, dovršen čin.
London, 24. tebr. V premogokopni krizi ni opaziti nikake spremembe. Včerajšnja
pogajanja so bila brezvspešna. Vse je odvisno od kongresa premogarjev, ki je sklican &a prihodnji torek. Ker bo moralo mnogo tovarn, vsled že sedaj navstale draginje premoga zapreti svoje kurilnice, je na stoti so5e delavcem provizorično odpovedano. Gene premogu še vedno rastejo.
London, 24. febr. Včeraj je vo voda Artur Conaughtski, ki je kakor znano stric nemškega cesarja in angleškega kralja, padel na lovu na lisice s konja, ter se hudo pobil. Njegovo stanje je po mnenju zdravnikov opasno, ker je dobil notranie poškodbe.
Riga, ‘24. tebr. Trije oddelki s kotli in strojni oddelek v tovarni „Phoenix“ so vpe-peljeni od požara. Škoda že sedaj znaša veS stotisoč mark.
Torreon, 24. febr. Število padlih revolucionarjev, ki so bili zašli v neko sotesko na nekem hribu pri San Pedru dne 19. t. m. znaša 52 mrtvih, vladne čete so pa imele samo 11 mrtvih. V boju je bilo ubitih tudi nekaj žen in otrok. Iz El Passa se poroča, da je prevzel vodstvo (revolucionarnih čet general Oroša, ki se je tudi proglasil za provizoričnega predsednika republike. Pričakuje se, da sedanji predsednik Madero v kratkem odstopi.
Bazne vesti.
* Penzijonat za ps8. Neki poznavatelj pariškega življenja je ravnokar otvoril v Parizu penzijonat za pse. V tem penzijonatu se bodo vzgajali psi proti dobremu plačilu v vseh za pse potrebnih manirah. Tudi nekaj novega. Toda mislimo, da bi bilo človeški rod najprej potreba naučiti potrebnih manir.
* Verski umori. V dižavi Texas v Zje-dinjenih državah je bilo zadnje dni umorjenih 30 zamorcev. Zamorci so mnenja, da izhajajo ti umori od neke verske sekte.
* Oproščen morilec. V Novem Jičinu je stal te dni pred poroto 52 letni dninar Ivan Muzny, ki je umoril svojega zeta na Silvestrov večer. Porotniki so, uvažujoč njegovo pijanost, enoglasno zanikali vprašanje glede krivde uboja, nakar je bil Muzny oproščen in izpuščen na svobodo.
* Prav ima. V sredo popoldne so tesarskega pomočnika Voigta na Dunaju, ki je bil radi umora neke brezposelne služkinje obsojen na smrt, obvestili, da ga je cesar pomilostil, in da mu je sodišče vsled lega spremenilo kazen v dosmrtno ječo. Ko je Voigt to slišal, je zakričal: „To je skrajno krivično. Jaz bi bil veliko bolj vesel, ako bi me obesili11.
* Ruski roparji. V vasi Ra\vicz na Poljskem so ruski razbojniki udrli v hišo nekega posestnika, razparali njegovi ženi trebuh in zahtevala od nje denar. Ker ga ni hoteli dati, so jo ubili in preiskali i^so hišo. V podstrešju so našli posestnika in njegovo hčerko in še ta dva umorili. — Policija je razbojnike že aretirala.
* Smrt vojvode Tarentskega. Kakor se poroča iz Pariza je te dni umrl za operacijo Napol* on Louis Aleksander Fergus Macdo-uald, tretji vojvoda Tarentski. — Z njegovo smrtjo je zginil zopet eden izmed francoskih vojvodskih rodov, ki je izhajal iz maršalov prvega cesarstva. Kajti ta ravnokar umrli tretji vojvoda Tarentski je bil vnuk slavnega francoskega maršala Macdonalda, ki je dobil maršatsko palico in vojvodski naslov od Na-
Baleona I. po bitki pri NVagramu leta 1809. aršal Macdonald je bil irskega rodu in eden izmed najbolj hrabrili Napoleonovih podpoveljnikov. Bil je trikrat oženjen, a je zapustil samo enega otroka in sicer Aleksandra Charlesa Macdonalda, drugega vojvodo Ta-reutskega, senatorja in komornika Napoleona II*. Ta je imel zopet samo enega otroka, tretjega vojvodo Tarentskega, ki se je že pred 11 leti lofiil od svoje žene Luce Dele-gorque, s katero ni imel nobenega otroka. Z njim je sedaj izumrl moški rod Tarentskih vojvod.
* Rikard Andree. Slavnoznani geograf Rikard Andree, ki je izdal veliki atlant, je na potu iz Monakovega v Niirnberg v starosti 77 let umrl. Dr. Rikard Andree je bil rojen dne 26. februarja 1835. v Braunschweigu. Njegov oče je bil geograf in pisatelj Karl Andree. Rikard Andree je študiral najprej v Lipskem naravoslovje, nakar je odšel na Češko, kjer se je živahno vdeleževal narodnostnih bojev med Cehi in Nemci. Iz te dobe izvira več njegovih del kakor : Nacijonalne razmere in jezikovna meja na Češkem, „Lu-žiški Srbi*, in »Slovanske potovalne študije". Pokojnik se je z vso vnemo posvetil geografiji in etnografiji in je napravil je velikanska potovanja. Svetovno slavo si je pri dobil ravno s svojim velikim atlantom. Od leta 1903. je živel v Monakovem na Bavarskem. Bil je dvakrat poročen. Leta. 1902. je dobil profesorski naslov.
* Nesreča. V Barbarigi pri Pulju je padel topničar Franc Belej iz nekega visokega obzidja in si razbil glavo. Umrl je dve uri po nesreči. Dosedaj še ni znano, ali je bil izvršen samomor, ali pa se je zgodila nesreča.
Oklic
na vse one, ki znajo ceniti važnost tujskega prometa v gospodarskem oziru, posebno posestnikom delnic hotelske družbe »Triglav* v Ljubljani.
Hotelska delniška družba „Triglav* se je ustanovila z namenom, da se z ozirom na pomnoženi tujski promet v Bohinju udeleži slovenski kapital in obvaruje obenem narodno posest. — V oklicu pripravljalnega odbora se je za enkrat stavil v proračun kapital 300.000 K, a podpisalo se je 100.000 K, da se omogoči ustanovitev družbe, ker je bila prilika dana kupiti lepo posestvo v Bohinjski Bistrici, in pa obsežni stavbni svet ob jezeru. — Samo ob sebi je umevno, da je bilo že od početka izključeno izhajati s tem kapitalom in se je že mislilo na ponovno izdajo delnic. Posestvo v Bohinjski Bistrici obstoji iz treh lepih dvonadstropnih hiš, gospodarskim poslopjem in 10.000 m2 lepega vrta. Bolj ugodne lege in pa pripravnih prostorov se ni moglo misliti, kajti vse posestvo je arondirano, izvrstno kanalizirano in z vodovodom do vseh nadstropij preskrbljeno. Torej so bili vsi pogoji dani za hotelsko podjetje z ozirom na vedno bolj naraščajoči zimski šport v Bohinju. Svet ob jezeru v najlepši legi pripraven za kopališče, stavbe in podjetja, je bil na prodaj, in si je družba z nakupom zasigurala čez 40.000m2 sveta. Znano je, da svet vedno bolj raste v ceni, in če se sedaj narede ceste, ker je par celacijski načrt od c. kr. deželne vlade odobren, bo imel ta svet za narodno-gospodar-ski razvoj veliko vrednost in cena bo sigurno poskočila. Samo ta svet utegne za-dobiti ceno do 200.000 K in še čez. Družba je hotel v Bohinjski Bistrici popolnoma popravila in lepo opremila, da so vse sobe in pa gostilna popolnoma urejene. Vse to je stalo z ustanovnimi stroški, interkalarnimi in naraslimi obresti, popravo, nakup sveta, inventarjem, s prenosnimi pristojbami dosedaj 280 000 K. Stotisoč je dolga pri mestni hranilnici ljubljanski, 80.000 pri kreditni banki v Ljubljani in 100.000 je delniškega kapitala. Umevno je, da ni mogoče pri tako malem delniškem kapitalu izhajati, ker so obresti za posojilo visoke, najemnik pa ne more toliko od začetka plačevati; on mora se poprej udomačiti, in z leti raste potem tudi najemnina.
Občni zbor je sklenil z oziroma na ta dejstva izdati drugo emisijo delnic v znesku 100.000 K, da se vsaj deloma odplača dolg in zmanjšajo obresti. Država ja dala podpo-poro leta 1911 v znesku 6000 K, in bo gotovo tudi v prihodnje tembolj podpirala to podjetje ki je v ozki zvezi s tujskim prometom v Bohinju, ako bi videla, da se delničarji in prijatelji gospodarskega razvoja za to podjetje denarno zanimijo. Ako se tedaj izda v najkrajšem času II. emisija, je mogoče podjetje vzdrževati, če ne, bo morala družba likvidirati. Če se tedaj odplača dolg pri kreditni banki v znesku 80.000 K, odpade občutno obrestno breme. Obresti pri mestni hranilnici bi se pa pokrivale iz državne subvencije. Najemnina, ki ne sme ' biti od pričetka visoka, služ la bo v pokritje j davka, poprav in režije. Preostajalo bo pa | še nekaj in to bi bil rezervni fond za slu-' čajnosti.
Delničarji kol lastniki tega posestva rešijo ne le slovensko poset, obvarujejo tudi svoj investirani kapital. V teku časa se odproda svet ob jezeru, odplača dolg pri mestni hranilnici, kjer se tudi dolg amortizuje, tako da je pričakovati v teku nekaj let breroeu prosto posestvo, sosebno če se eno ali drugo poslopje odproda. Ako se pa emisija ne pokrije, ni mogoče v sedanjih razmerah pokrivati obresti in likvidacija je neizgobna, kar bi bilo v škodo delničarjem in pa eminentno na' odno-gospodarskemu pomenu družbe, ker narodno delo obstoji v prvi vrsti v tem, da je narod tam lastnih na svoji zeml i, ne pa — tujec. Vsako podjetje je od pričetka pasivno, in šele polagoma se pokaže ugodni uspeh. Če dobi tujec to lepo posestvo, popolnoma urejeno, v svoje roke, bo gotovo uspeval, ker ga bo podpiral kapital, in se mu ne bo treba boriti z eksistenčnim vprašanjem Pri delniških družbali mora le skupna moč roditi uspehe, in je treba pri
gospodarskih podjetjih vstrajnosti. Investirana svota ni izgubljena, če se vstraia, a takoj plačevati visoke obresti, ni mogoče, zaradi tega se moramo iznebiti dolga. Tako krasnega posestva ne bo mogoče nikdar več dobiti, če ga enkrat damo iz rok. Kdor pristopi k družbi z eno delnico za 200 K, je solastnik tega posestva, katera bo v 5 do 10 letih gotovo petkrat toliko vredno. — Pojasnila daje ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njena podružnica v Trstu.
Hetelska delniška družba „Triglav“ v Ljubljani.
Mali oglasi.
Cisto nova puška dvocevka, najmo--L 1 UCldj »t? dernejši sisSe n za hrezdirani smodnik in kopirni aparat za pis i a. — Več pove uprava „Jutra“ v Trstu.
Motorkolo-Puch	“
Janko Blaganje, Dole pri Litiji.
Tl’PA vabi alntra zanesliiv in vesten se
O-lugdi sprejme takoj v mauu-fakturni trgovini. Več pove podružnioa „Jutra“ v Ljubljani.
Y Ljubljani v sredini n esta, na kJLaiV UlOL t/ križišču dveh cest ležeče, kjer se lahko zida vila ali več nadstropna hiša se po ceni in ugodnimi pogoji prodi. Kje pove uprav. „Jutra“ v Ljubljani.
5J|n„n upeljana trgovina z jestvinami, „ petroljem Ld/i “ itd. se odda v tržaški okolici. Čistega dobička čez K 200 mesečno. Glavnice treba najmanj K 4000. Resni reflektantje naj oddajo svoj naslov upravi „Jutra“ v Trstu pod „Narodnjak“.
Orl H o se mesečna soba 1. marca. — Kje pove VJUtlct ;l0(jr njutra“ v Ljubljani:
TTičo na periferiji Ljubljane je prodati za 24.000 J-llocl g. denarja je treba samo par tisoč, drago v obrokih. — Vsled i> estnega parcelacijskega načrta in a ta hiša lepo bodočnost in je zelo pripravna za gostilno ali kako drugo obrt. — Poizve se v pisarni „Universal“, Ljubljana, Sodna ulica 4.______________
TnOfvpsitn A ^viziterje, ki bi ob obem razpeča-AIJOtJlaiLIlt} vali „Aiiresar“ sprejme pisarna „U-niver8alu v Ljubljani, Sodna ulica 4.
IVTlnfl " °^an trgovki sluga, išče službe v kaki liLldiU trgovini na deželi. Gre tudi za kočijaža na dežel) ali pa v uiesto.— Ponudbe pod šifro „Sluga“ na upravništvo „Jutra“ Ljubljana:
Novo ielavsto trami infto „TRST“ pri sv. Jatoti utica sv. Marka itra. 19.
Podp:sani si Šteje v dolžnost, naznaniti slav. občinstvu nesta in okolice posebno pa Št. Jakob« čano , da je v soboto to je 17. tega meseca odprlo svojo novo gostilno v hiši gosp. F. Fabjana ulica Sv. Marka številka 19, kjer se vedno točijo črna istrska vina prve vrste, bela vipavska in Pan-tiga-i sko exportno pivo. — Vse po najnižjih cenah. Kuhinja bode vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. — Voditelj Hinko Kosič. Na mnogo-brojno udeležbo vabi že danes.	ODBOR.
Vekoslav Plesničar
TH8T Ulica Giulla 228 TRST
Trgovina z vsakovrstnim jestvinsklm blagom, razpošilja blago v mestu franko na dom in na deželo po dogovoru. Postrežba točna in solidna. - Konkurenčne cene.
Odlikovana pekarna in slaščičarna
Vinko Skerk - Trst
Via Acquedotto št. 15. - Podruž.: Via Miramar št. II
Trikrat na dan svež kruh.
Prodija vsakovrstnih blškotov, posebno za čaj in bombonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokat ln vse predmete za peči. Nj^jfinejša moka iz najboljših mlinov po naj ni« eeni. Fina lnozemna vina lu llkeri v steklen. Brezpl. postrežba na dom
Kruh in slaščice se izdeluje igieničkim električnim strojem
r'
Priporoča se
FRAN KUKANJA
čevljar
Via Pierluigl da Palestriua 3. prti.
Obuvala vseh vrst za moške, ženske in otroke po nizki ceni. Specijaliteta: Obuvala za bolne noge. Popravila.
.J
©©©©£5 ©©©©©©©©©©©
zi Cene zmerne
Delo solidno.	~
Odlikovana 6evljarnica
Fratelli Rauber
Trst, ulica Carducci 14 (prej Torrente) = Zaloga ustrojenih koi=
Velika izbera potrebščin za čevljarje. — Specijaliteta. potrebščin za sedlarje.
Izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Milan Pint. Tiska Tiskarna Dolenc (Fran Polič) v Trstu.
Tomaž Zadnik
trgov ec i n m osar
ima na razpolago v svoji mesnici na trgu S. Giovanni št. 6 v Trstu goveje, telečje in janjčje meso prve vrste, po najnižjih cenah. — Priporoča se slav. občinstvu za obilno vdeležbo.
„JUTRO“ se prodaja v Trstu
po 4 vinarje
y naslednjih tobakavnah:
©
©
Becher, ujica Stadion, Trevisan, ulica Fontana, Pipan, ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Vovk, ulica Carducci, Sekovar, Vojašnični trg, Hrast, Poštni trg,
Može, ulica Miramar, Magolo, Belvedere,
Geržina, Rojan,
Raunacher, Čampo Marzio, Bruni, SS. Martiri.
Ercigoj, ulica Massimiliana,
Piasečka, trg S. Francesco 8, Bruna, ulica del Rivo,
Bubnič, ulica Sette Fontane, Gramaticopulo, ul. Barriera, Lavrenčič, Vojašnični trg
St
Benusi, Greta,
Kichel, Rojan,
Bajc, ulica Geppa,
Luzzatto, ulica Acquedotto, Segulin, ulica Industria,
Lug, ulica S. Lucia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, Cechini, ulica deli’ Istria,
O
Rončelj, ulica S. Marco,
Svoji k svojim
Največja edina slovenska tvrdka
Križmančič & Breščak
ulica KTuova 37 — THST — ulica Nuova 37
priporoča slavnemu občinstvu
svojo ogpom.no zalogo manufakt. blaga
Najzmerneje cone. Točna poitrežba, — Prevae delo P<> nai'o6hl,
Stvari, ki ne ugajajo se zamenjajo takoj. - AngleSko volneno blago za ženske obleke, alpagas ln različne štofe za bluce in vsakovrstne tkanine volnene v največjem izboru. Perkali, zetirjl, parnima, satin, oksford in najrazličneje bombažasto blago. Vsakovrstno telesno, namizno in postelno perilo. Blago za moške obleke : volneno in bombažasto. - Odeje bombažne
in volnene, pogrinjala za postelje, zavese, preproge, volna in žima.
Vsaka, drobnarija za šivilje in krojače.
Svoji k svojim!
<	
IM e -t	
o.	
(O	g§B
to *-	
3»'	
5’	
=?	igli
s S*T O	mm
	
	
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
P. Km TL n.
GKD obrestuje hranilne vloge po
Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov.
~F
v Ljubljani
brez vsakršnega
odbitka.
Rezervni zaklad: K 700.00D.
Čitajte in strmite!
600 kosov, med njimi v ognju pozlačena ura za 4 K 20 vin.
Krasna v ognju pozlačena, fina anker rem. ura s pozlačeno ploščo s številkami in 36 urnim dobrim idočim orodjem s triletno garancijo. Krasna kravatna igla z samili briljantom, v ognju pozlačen prstan si gospode ali dame, krasen collier z 150 orijentalskili biserov, najmodernejši ženski nakit, krasn gumbi za manšete, ovratnike in prsa, 3% double zlato; 6 kosov pravili platnenih robcev, krasno pisalno orodje iz niklja, krasno toaletno zrcalo v etuiju, lepo dišeče toaletno milo, vezan notes, 72 angleških pisarniških peres, 20 korespondenčnih predmetov, ki so neobhodno potrebni za vsako družino. Vse skupaj, z zlato uro vred, ki je sama vredna toliko, stane samo 4 K 20 vin. Odpošilja se po poštnem povzetju po eksportni trgovini H. Spingarn. Krakov št. 328.
Pri naročilu dveh paketov dodam še lep žepni nož z dvema ojstrinama brezplačno. Pri vsakem nadaljnem paketu še en nož.
Komur ne ugaja, se vrne nazaj in je torej vsak riziko izključen.	(330)
©
Električne žepne svetiljke
po K. 1.50 in več, kakor tudi vse pritikline tičoče se elektricitete, znanstveni in praktično vporabni aparati, Lupronove pile — — slavnoznane za električno luč — ki se lahko porabijo v vsaki hiši in v vsaki družini v spalnicah, kleteh, temnih hodnikih itd.
Vse to je sl. občinstvu na razpolago v dobro opremljeni trgovini Anton Scacoz — Trst, Corso 26 — telefon št. 2496.
00000
RESTAVRACIJA M
,AURORA‘
Trst, ul. Carducci 13
Dobroznano »amburasko društvo
JAYGR
(prvikrat v Trstu)
koncertira vsak večer od 7.
^ tjt do polnoči.
— Izbran glasbeni program. — Tamburanje in petje nar. pesmi.
KONCERT
začenja vsak večer ob 7. uri, traja do i2. ure.
Vstop prost. Vstop prost.
i I Za mnogobrojen obisk se priporoča
II	Josip Domines
w^~<z ~=zk;
V/
i
:■
1
L
slovenski urar
Trst — Via del Rlvo 26.
Dveletno jamstvo, popra vila, obisk na dotn, zlato, dragulji po nizki ceni.
ALOJZU POVH
J
PODRUŽNICA
LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE
Trst, Plazza dolin Borsa IO
Centrala, j Ljubljani — Podružnica y Uorlcl, Celovcu, Sarajevu Splitu In Celju.
Delniška glavnica K. 8,000.000.	Rezervni zaklad K. 800.000.
obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod
jako povoljnimi pogoji
devize in vse vrste denarja.--------
obrestuje za sedaj s čistimi 41
Prodaja Srečke na majhne mesečne obroke.
Vloge na knjižice
0 St o
cHnglešlto skladišče oblek
J]ernafooie
Ljubljana Mestni trg. št. s	—	Ljubljana	Mestni	trg	št.	5
priporoma soojo popolnoma na nooo sortirano zalogo spomladanskih oblek za gospode in dečke, ter obleke za otroke.
Velikanska izbera qaji\ooejše konfekcije za dame iq deklice, ter berolinskih in pariškil\ modelov. Geqe priznano nizke .«
>ooo<xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela
J. ZAMUEN
čevljarski mojster
- v LJUBLJANI 5==
Sodnijska ulica št. 3.
Dobe se jtudi izgotovljena obuvala. Izdeluje prave gorske in telov. čevlje.
XXXXXXX> XXXXXXX>'XXXXXXXXXXXXXXXX
33 -
*c?*2
* £ a £
m
'O
* a
ns u . C« S*
a
cn ^
ce
o
INI
o
O-
obroke! ^
Velika zaloga izdelanih oblek
Velika izbera letnih in zimskih oblek za gospode in dečke, sukenj, površnikov vseli' kakovosti. — Specijaliteta v vezilji.
Velika izbera volnenega blaga. — Najzmernejše cene.
Adolf Kosforis - Trst
Ul. S. Giovanni št. 16,1. nadst., zraven .liuffet Automatico“ Tel. 251, Rim. H.
TJ
O
M
< OB
tj Sf
3 a
s £
S ®
g ®
e*
B
te
sr
„JUTRO“ se prodaja v Ljubljani
po 4 vinarje
v naslednjih tobakarnah:
Južni kolodvor, na peronu.
Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
Pichler, Kongresni trg.
Češark, Šelenburgova ulica.
Dolenec, Prešernova ulica.
Fuchs, Marije Terezije cesta.
Mrzlikar, Sodna ulica.
Šubic, Miklošičeva cesta.
Župančič, Kolodvorska ulica.
Pirnat. Kolodvorska ulica.
Šenk, Resljeva cesta.
Kotnik, Šiška.
Tivoli, na želez. prel. pri Nar. ,domu. Košir, Hilšjerjeva ulica.
Stiene, Valvazorjev trg.
Sušnik, Rimska cesta.
Ušeničnik, Židovska ulica.
Kleinstein, Jurčičev trg.
Križaj, Sp. Šiška.
Wisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg.
Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg?,3 Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg.
Nagodž, Mestni trg.
Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škofja ulica.
Likar, Glince,
Strkovič, Dunajska cesta. Klančnik, Tržaška cesta. Tulach, Dolenjska cesta.
ca
KS>
ca
j Osrednja Banka jSfni0 Piazza Ponterosso 2
MBManHuuj Podružnica v Trstu mmmmmm
Obrestuje vloge:	Obrestuje vloge:
!l °l š 1| 01 /d 31 01	4	-5|	01
|4 |0	\2	|0 ‘Jt |-t |0	|8	|0
povračno obreatovanje
na knjižice	na računu in fixne uloge ©0 premijne vlcge
I Uradne ure od 9-12, 2-5.
Vse bančne transakrije.
Vsi Slovenci v dobroznano slovensko trgovino
Ferd. Dobašeku-Trst
ulica Giosuč Carducci II.
Usojam si naznaniti, da sem zaradi prošle sezone cene vsemu zim
Č/S »V
</♦!»W
K
11
-v
usojam si naznanili, ua sem zaradi prosle sezone cene vsemu zim	kjij
kemu blagu močno znižal. V kratkem dospe za novo sezono pomlad in poletje elikanska izbita narejenih oblek za možke, defike in otroke, najnovejšega	~
kroja in po najmodernejših vzorcih.
Dalje bogata zaloga površniko/, Iila5, jopičev, telovnikov, jopic, spodnjih hlač, nogovic, ovratnikov, zapestnic, kravat, čepic, dežnikov in drugih v to stroko spadajočih predmetov.
Špecijaliteta za delavce, hlače srajce ia monture modre. — Zaradi cen že splošno znan najkonvenijentnejši v celem mestu.
Zgotavljajo se moške obleke po ceni. 2000 vzorce« &to-fov domačih in inozemskih, — Vsaki dan novi dohodi blaga.
iilfiPl
«E*----------- -----