Š T U D I J A P O D A T K O V R A Z I S K A V E S P R E T N O S T I O D R A S L I H - P I A A C Spretnosti odraslih v slovenskih v slovenskih regijah bel bel Š T U D I J A P O D A T K O V R A Z I S K A V E S P R E T N O S T I O D R A S L I H Spretnosti odraslih v slovenskih regijah Spretnosti odraslih v slovenskih regijah Sekundarna študija podatkov raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC Vodja naloge Študija Spretnosti odraslih v slovenskih regijah: doc. dr. Petra Javrh, Andragoški center Slovenije Uredila: doc. dr. Petra Javrh Avtorji: doc. dr. Petra Javrh, mag. Jasmina Mirčeva, dr. Nevenka Bogataj, dr. Nejc Berzelak, dr. Tina Kompare Jampani Strokovna sodelavka: mag. Estera Možina Recenzija: prof. dr. Nives Ličen Tehnična sodelavka: Jana Plaznik Obdelava podatkov: dr. Barbara Brečko Jezikovni pregled: Vlasta Kunej Oblikovanje: Larisa Hercog Založnik: Andragoški center Slovenije, Ljubljana, 2022 Elektronska izdaja Podatki za citiranje: Javrh, P. (ur.). (2022). Spretnosti odraslih v slovenskih regijah. Sekundarna študija podatkov raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC. Ljubljana: Andragoški center Slovenije, elektronski vir. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 138914819 ISBN 978-961-7116-45-8 (PDF) URL: https://www.acs.si/digitalna-bralnica/spretnosti-odraslih-v-slovenskih-regijah/ 3 Spoštovani bralec! Namen druge študije na podlagi podatkov iz raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC je večplasten. V tej študiji je prikazanih več analiz, najprej pa, kakšne so značilnosti podskupin odraslih z najvišjimi spretnostmi v posamezni regiji (četrta in peta raven besedilnih spretnosti) in kako se najbolj razlikujejo glede na najvišje dosežke v spretnostih regije. Analizirali smo, kakšna je udeležba odraslih v posamezni regiji glede na povprečno udeležbo v državi oziroma glede na druge regije, katere družbene skupine se udeležujejo izobraževanja odraslih in kakšna je razpršenost znotraj družbenih skupin v posamezni regiji. Analizirali smo, kakšne so posebnosti »socialnega zaupanja« v posamezni regiji glede na povprečje oziroma glede na druge regije v državi z vidika obvladovanja in reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih. Raziskovalke Andragoškega centra Slovenije smo v sodelovanju s strokovnjakom za vzorčenje analizirale podatke iz slovenske baze podatkov PIAAC SLO 2016, ki se nanašajo na posamezne regije. Analizirali smo populacijski vzorec odraslih, starih od 16 do 65 let, iz baze PIAAC SLO 2016 za posamezno regijo. Raziskava Spretnosti odraslih – PIAAC 2016 je opredelila skupine z različnimi dosežki na več ravneh. Središče našega raziskovanja je bila analiza skupine z najvišjimi dosežki pri merjenju »spretnosti za obdelavo in procesiranje informacij«. Posvetili smo se skupini odraslih, starih od 16 do 65 let: skupini z višjimi ravnmi besedilnih spretnosti, vmesne skupine s srednjimi ravnmi spretnosti in z zelo nizkimi pa nismo posebej obravnavali, čeprav smo jih zaradi metodoloških razlogov tudi opredelili. Poglavitni namen naših analiz je bil natančnejši pregled razlik med regijami po posameznih spremenljivkah za opredeljeno skupino populacije. V ta namen smo analizirali in predstavili tudi druge relevantne vire s podatki, ki opredeljujejo posamezno regijo kot entiteto. V zaključku smo predstavili naše sklepe in iz njih izhajajoča priporočila. Na samem začetku te študije smo izpostavili izbrane ugotovitve, predloge in priporočila. V osrednjem delu je izčrpno znanstveno poročilo o posamezni regiji glede na dosežke pri besedilnih spretnostih. To raziskovalno poročilo je bilo kot posebna naloga financirano iz nacionalnih sredstev Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter je prosto dostopno in objavljeno na spletni strani Andragoškega centra Slovenije. Kot samostojen dodatek k tej študiji smo za lažjo uporabo v posebnem zvezku pripravili ločene povzetke, v njih smo zgoščeno izpostavili najpomembnejše podatke, ugotovitve in naša priporočila. Urednica 4 Vsebina Poudarki in povzetki študije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 1 . Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 2 . Metodološka izhodišča študije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 3 . Prikaz dobljenih rezultatov z razpravo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 3 .1 Petra Javrh in Tina Kompare Jampani: Odrasli z najvišje razvitimi spretnostmi v slovenskih statističnih regijah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 3 .2 Petra Javrh in Tina Kompare Jampani: Poglavitne ugotovitve in sklepni poudarki o slovenskih kohezijskih regijah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 153 3.3 Nevenka Bogataj: Razlike med slovenskimi regijami z vidika reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 170 3.4 Jasmina Mirčeva: Kategorizacija slovenskih regij glede na udeležbo odraslih prebivalcev v izobraževanju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 174 3 .5 Nejc Berzelak: Reprezentativnost podatkov raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC na regionalnem nivoju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 189 4 . Sklepne ugotovitve analiz . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 201 5. Skupna priporočila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 214 Viri in literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 219 Kazalo slik in preglednic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 225 Priloga 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .233 5 Poudarki in povzetki študije 6 NAMEN sekundarne študije je natančnejši pregled razlik med regijami. S tem nadgrajujemo že opravljene analize o delovno aktivnih prebivalcih z nižjimi dosežki (Javrh, 2020b) in prve tematske študije podatkov raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC (2016; Javrh, 2018b). Posebno pozornost smo tokrat namenili slovenskim statističnim regijam, stanju razvitosti spretnosti njihovih prebivalcev in udeležbi odraslih v izobraževanju. Analizirali smo populacijski vzorec odraslih, starih od 16 do 65 let, iz baze PIAAC SLO 2016 za posamezno regijo, v študiji pa tudi natančneje pojasnjujemo reprezentativnost analiziranih podatkov raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC na regionalni ravni, o čemer smo pripravili izčrpen prispevek. PREDMET ŠTUDIJE je bila populacija odraslih v posamezni regiji. Razdelili smo jih v različne skupine glede na izmerjene spretnosti v raziskavi Spretnosti odraslih – PIAAC. IZHAJALI SMO IZ PREDPOSTAVKE, da obstajajo razlike med regijami glede na velikost in značilnosti posameznih skupin. Osnovni izračuni so predhodno potrdili, da so precejšnje razlike med obema kohezijskima regijama oziroma med statističnimi regijami. NAŠE VODILNO RAZISKOVALNO VPRAŠANJE JE BILO: Kakšne so regije kot entitete z vidika razvitosti spretnosti? Natančneje: Kakšne so lastnosti treh podskupin v posamezni regiji oziroma v čem se glede na dosežke regije lastnosti skupin najbolj razlikujejo? Na podlagi podatkov iz raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC smo generirali opis skupine z najbolj razvitimi spretnostmi za posamezno regijo. S tem so izobraževalne institucije v regiji dobile trdne empirične podatke in natančnejše usmeritve, kako intenzivne ukrepe na področju zviševanja in utrjevanja spretnosti prebivalci v posamezni regiji potrebujejo. Ugotavljamo, da so razlike med skupinami v regijah nastajale tudi zaradi dejavnika dostopa do izobraževalnih priložnosti. Na podatkih utemeljeno dobro poznavanje dejanskega stanja skupin z različno razvitimi spretnostmi v posamezni regiji je po naši oceni nujen prvi pogoj za pripravo nadaljnjih izobraževalnih programov v lokalnih izobraževalnih institucijah. Tako bodo programi prilagojeni potrebam tamkajšnjih prebivalcev. V tej študiji smo domnevali, da so razlike v razvitosti spretnosti med regijami. Vse analize so našo domnevo potrdile. Zasavska, koroška in posavska regija so po rezultatih naše študije najranljivejše statistične regije v Sloveniji z vidika spretnosti za obdelavo informacij. NA OSNOVI ANALIZ SO NAŠI SKLEPI NASLEDNJI: Prebivalci z višjimi ravnmi besedilnih spretnosti: Največji delež prebivalcev z višjimi ravnmi besedilnih spretnosti glede na prebivalce v posamezni regiji je v osrednjeslovenski (46 %) in obalno-kraški regiji (45 %). Trikrat manjši delež teh je v zasavski (15 %) in koroški regiji (14 %). Kategorizacija slovenskih regij glede na udeležbo odraslih prebivalcev v izobraževanju: Pokazala se je visoka diverzificiranost regij glede na izobraževalno udeležbo v programih formalnega, predvsem pa v programih neformalnega izobraževanja. Največjo udeležbo dosegajo regije, ki imajo sicer po podatkih UMAR-ja najvišje razvojne parametre, tj. boljšo kakovost življenja in socialno vključenost, ugodnejše razmere na trgu dela, in nasprotno. Časovna analiza je pokazala negativni trend udeležbe, ki je značilen za vse slovenske regije. Ta je najizrazitejši v gorenjski in najmanj izrazit v primorsko-notranjski regiji. Pri višjih starostnih skupinah, manj izobraženih, pripadnikih moškega spola in brezposelnih je skoraj v vseh 7 regijah mogoče zaznati nižje izobraževalne preference. A tudi pri teh so opazni odmiki, ki kažejo, da je treba vsako regijo pri določanju participativnih vzorcev obravnavati posebej: za posavsko regijo je značilna visoka povezanost med državo rojstva in udeleženostjo v vseživljenjskem učenju. Zahodne kohezijske regije dosegajo višjo izobrazbeno udeležbo, a parametri, ki vplivajo na njihovo stanje in trende, so pogosto nasprotujoči si. Največja so nasprotja med osrednjeslovensko in gorenjsko regijo. Število knjig v domači knjižnici ponekod natančneje napoveduje razvitost besedilnih spretnosti: Pri prebivalcih zasavske, savinjske, gorenjske in osrednjeslovenske regije se z večanjem števila knjig v domači knjižnici opazno manjša delež tistih, ki dosegajo srednjo raven besedilnih spretnosti, veča pa delež z višjimi ravnmi. Tako se prebivalstvo vse jasneje deli na tiste z zelo nizkimi spretnostmi in šibko založeno družinsko knjižnico ter tiste z višjimi ravnmi besedilnih spretnosti in večjim ali že kar zavidljivim številom knjig v zasebni knjižnici. Stopnja izobrazbe staršev je sestavni del kulturnega kapitala, obalno-kraška regija je v tem izjema: Z višanjem izobrazbe matere ali skrbnice se večajo tudi deleži prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi, samo obalno-kraška regija izstopa iz tega vzorca. Tip naselja lahko vpliva na dostop do izobraževanja in deloma določa življenjski slog: Največ prebivalcev z najvišjimi dosežki v besedilnih spretnostih živi v glavnem mestu države ter večjih mestih; v manjših kmečkih naseljih pa se zgoščajo prebivalci z najnižjimi dosežki. Primerjava doseženih točk pri besedilnih spretnosti še posebno pokaže, da je tudi kakovost besedilnih spretnosti – ne le obseg – v manjših kmečkih naseljih najslabša. Povsem drugačna je slika v manjših nekmečkih naseljih. V teh urbanih naseljih je največji delež prebivalcev z višjo ravnijo besedilnih spretnosti, če primerjamo deleže v različnih tipih naselji znotraj regije, v savinjski, gorenjski, primorsko-notranjski, posavski, koroški in zasavski regiji (podoben delež tudi naselja z več kot 10.000 prebivalci). Največ prebivalcev z visokimi spretnostmi opravlja kvalificirani poklic: Dve tretjini prebivalcev v kvalificiranih poklicih iz osrednjeslovenske regije dosegata višjo raven besedilnih spretnosti. Številčno pomeni to skoraj četrtino vseh prebivalcev s kvalificiranimi poklici v Sloveniji, kar kaže na veliko centralizacijo kvalificirane delovne sile v državi. Družinske okoliščine – t. i. socialni kontekst prebivalcev: Prebivalci z večjimi družinami (5 otrok) iz vzhodne kohezije dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti samo v savinjski regiji. Nasprotno je v zahodni kohezijski regiji večina prebivalcev z velikimi družinami (več kot 5 otrok) dosegla višje ravni. Višjo raven besedilnih spretnosti so v goriški in osrednjeslovenski regiji dosegli vsi, ki imajo 6 otrok, vsi v gorenjski regiji, ki imajo 8 otrok, in skoraj vsi, ki jih imajo 6. Za vse regije velja, da dosegajo v skupini samskih prebivalcev višjo raven besedilnih spretnosti v večjem deležu kot v skupini prebivalcev s soprogom ali partnerjem. Priseljensko ozadje posameznika deloma lahko pojasni težave pri obvladovanju besedilnih spretnosti: V osrednjeslovenski regiji doseže med prebivalci, rojenimi v Slovenji, trikrat večji delež prebivalcev višje ravni besedilnih spretnosti kot v skupini tistih, ki se niso rodili v Sloveniji. Nasprotno sta v posavski regiji deleža zelo izenačena (21 % v skupini rojenih v Sloveniji in 20 % v skupini tistih, ki niso rojeni v Sloveniji). V goriški, zasavski in pomurski regiji doseže več priseljencev prve generacije višjo raven besedilnih spretnosti kot priseljencev druge generacije. V pomurski regiji so se priseljenci prve generacije po večini priselili v otroštvu (do desetega leta starosti), v goriški regiji pa predvsem po dvajsetem letu. V koroški regiji dosega tretjina priseljencev, ki je v Slovenijo prišla med letoma 1961 in 1990, višjo raven besedilnih spretnosti. To je, če primerjamo z drugimi regijami, največji delež. 8 Najbolje kakovost svojega zdravja ocenjujejo prebivalci z najvišjimi dosežki: Raziskava Spretnosti odraslih – PIAAC je merila zmožnost procesiranja kompleksnejših podatkov, kot so na primer tudi navodila za jemanje zdravil, razbiranje ukrepov na podlagi zdravniških diagnoz in priporočil ter znajdenje pri elektronskem naročanju na zdravniški pregled. Ugotovila je, da se prebivalci z najnižjimi dosežki pri tem zelo težko znajdejo, saj raven njihovih spretnosti ne zadošča, da bi kompleksne informacije zadovoljivo procesirali in obvladovali. Tako ta skupina skoraj nevidno postaja vse bolj izključena, ko gre za zdravje. Med prebivalci zasavske regije, ki svoje zdravje ocenjujejo z najslabšo oceno (slabo), ni tistih, ki imajo višje ravni besedilnih spretnosti. Razlike med regijami z vidika reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih: V večini regij je bila ugotovljena statistično značilna korelacija med spremenljivkama »se rad uči nove stvari« in »išče dodatne informacije«. Korelacijski koeficienti za to povezavo so bili zelo visoki v koroški, posavski in zasavski regiji. Glede reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih se je potrdil tudi pomen izkušenjskega učenja in delovnega sodelovanja. Reprezentativnost podatkov na regionalni ravni: Glede na večinoma razmeroma nizka odstopanja med vzorčno in populacijsko strukturo na ravni posameznih regij lahko sklepamo, da podatki iz baze PIAAC SLO 2016 omogočajo statistično ustrezno proučevanje spretnosti odraslih na regionalni ravni. POSEBEJ POUDARJAMO TALE PRIPOROČILA: V bolj odmaknjenih regijah je nujno okrepiti povezovanje regijskih razvojnih ustanov, zavodov za izobraževanje odraslih, zavodov za zaposlovanje in drugih. V zasavski, koroški in posavski regiji bodo morali večjo pozornost nameniti odpravi vpliva, ki ga ima izobrazba staršev na razvitost posameznikovih spretnosti. Korekcijske funkcije pri pomanjkanju spodbud za razvoj spretnosti iz domačega okolja izobraževalni sistem v Sloveniji še ne opravi dovolj. Podatki kažejo na veliko zgoščenost kvalificirane delovne sile v državi. V osrednjeslovenski regiji je velik delež (približno 96.000) prebivalcev, ki imajo kvalificirane poklice in so dosegli višjo raven besedilnih spretnosti. Glede na vse prebivalce v državi, ki imajo kvalificiran poklic in so dosegli višjo raven besedilnih spretnosti to predstavlja 42-odstotni delež. Povsem drugačna je slika na primer v zasavski regiji, kjer je le 1 % vseh prebivalcev s kvalificiranimi poklici, ki so dosegli višje ravni besedilnih spretnosti z vidika celotne Slovenije. Pozornost je treba usmeriti v nego splošnega zaupanja, zlasti v koroški, zasavski in savinjski regiji. Koroška in zasavska regija, ki se jima pridružuje tudi posavska, se glede na našo analizo pokažejo kot ranljive regije. V koroški, zasavski in posavski regiji je prebivalce treba načrtno ozaveščati o povezanosti dobrega zdravstvenega stanja z višjimi ravnmi besedilnih spretnosti. Za ohranjanje dobre zdravstvene kondicije je razbiranje kompleksnejših podatkov temeljnega pomena, kot so na primer navodila za jemanje zdravil, razbiranje ukrepov na podlagi zdravniških diagnoz in priporočil, ter znajdenje pri elektronskem naročanju na zdravniške preglede. Odrasli z višjimi dosežki se pri tem veliko bolje znajdejo, saj raven njihovih spretnosti zadošča, da tako kompleksne informacije zadovoljivo procesirajo in obvladujejo. Ker se izključevalni dejavniki na področju zdravja začnejo akumulirati že v predšolskem obdobju, je to področje, ki je tesno povezano z izobraževanjem, še posebno občutljivo, saj je zdravje eno od štirih področij, ki so nevarna žarišča procesov izključevanja. 9 Še posebno v pomurski, koroški in posavski regiji je treba povečati ponudbo programov za izboljšanje temeljnih kompetenc. Ponujeni programi morajo čim bolj upoštevati značilnosti in potrebe odraslih udeležencev, njihove delovne in življenjske izkušnje. Nizka izobraževalna aktivnost je pogosto posledica pomanjkanja poprejšnjih kompetenc prebivalstva, ki bi bile nujne za nadaljevanje izobraževanja, usposabljanja, učenja. To je še posebno značilno za regije, ki so bolj oddaljene od republiškega središča, kjer je dostop do izobraževalnih ustanov omejen in je navadno raven dosežene izobrazbe tamkajšnjega prebivalstva nizka. Če živi posameznik v manjšem kraju, je manj verjetnosti, da se bo udeležil izobraževanja, kot če prebiva v večjem kraju z vsaj 10.000 prebivalci. Posebno v bolj oddaljenih in deprimiranih območjih je treba spodbujati razvoj digitalnih kompetenc prebivalstva za večjo dostopnost do izobraževanja, sploh pa okrepiti izobraževanje na daljavo. Pospeševati je treba razvoj učnih strategij, na primer pozitivnega odnosa do učenja, izkušenjskega učenja in kulture učenja z dialogom. Različni tipi naselij omogočajo različen dostop do izobraževanja in vpliv na življenjski slog. Na podeželju je treba okrepiti medresorsko sodelovanje vseh lokalnih akterjev, da bi laže in hitreje lahko pripravili ustrezno prilagojene izobraževalne dejavnosti in neformalne programe. Raziskava Spretnosti odraslih – PIAAC je pokazala, da bodo prebivalci s šibkimi digitalnimi kompetencami brez spodbude in organiziranja posebnih programov digitalnega opismenjevanja težko reševali probleme v tehnološko zahtevnih okoljih. 10 1 Uvod Potrebe po znanju so se v pandemičnem času precej spremenile. Če je bilo še nedavno mogoče obvladovati vsakodnevne zahteve življenja in dela brez digitalnega znanja in spretnosti ter je zadoščalo obvladanje nekega ožjega področja dela, danes ni tako. Vsakodnevno in poklicno življenje se je zelo nepričakovano in hitro spremenilo za vse – to so povzročile povsem nove razmere. Pri zmožnosti hitrega prilagajanja tem izzivom so imele pomembno vlogo dobro razvite temeljne zmožnosti odraslih, še natančneje: razvitost njihovih temeljnih spretnosti in znanja. Zmožnost praktične uporabe digitalne tehnologije je postala izredno pomembna kar čez noč. V tej tematski študiji nas je še posebno zanimalo, kakšne so razlike med obema kohezijskima regijama oziroma natančneje, med statističnimi regijami v Sloveniji glede na razvitost spretnosti v populaciji odraslih. Zanimalo nas je – glede na domnevo, da razlike v razvitosti spretnosti med regijami so – ali lahko zaznamo posebnosti in zakonitosti, ki izstopajo v posameznih okoljih oziroma statističnih regijah. Podatki raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC (2016) poudarjajo ugotovitev, da že pridobljene spretnosti v odrasli dobi v neugodnih okoliščinah dokaj hitro usihajo (prim. OECD, 2016). Raven posameznikovih spretnosti se nekako do tridesetega ali petintridesetega leta starosti razvije do najvišje točke. Po tem obdobju začnejo spretnosti naravno usihati in pričakovano po šestdesetem letu postopno drsijo na vse nižjo raven. Kot so pokazale primerjave med sodelujočimi državami v raziskavi, so razlike v tej krivulji upadanja lahko zelo velike in močno odvisne od zunanjih spodbud – delovnega okolja, družinskih okoliščin pa tudi pričakovanj in splošnega ozračja nekega okolja oziroma družbe. Slovenska krivulja razvoja spretnosti odraslih je v obdobju rasti podobna krivulji povprečja OECD. V drugem delu krivulje – to je po tridesetem do petintridesetem letu posameznikove starosti – pa se pokaže, da spretnosti v Sloveniji z leti hitreje usihajo, kot je povprečno za sodelujoče države v raziskavi Spretnosti odraslih – PIAAC. Predvidevamo, da je ta značilnost povezana s tem, da so se v raziskavi velike razlike pri obvladovanju spretnosti v Sloveniji potrdile ne le v povezavi s starostjo in izobrazbo, temveč tudi s posameznikovim socialnim ozadjem, nanj pa vpliva tudi okolje, v katerem živi (prim. OECD, 2016). Splošni dosežki za Slovenijo v mednarodni raziskavi Spretnosti odraslih – PIAAC so zaskrbljujoči glede na rezultate za vso populacijo odraslih. Med vsemi evropskimi državami, ki so sodelovale pri raziskavi (zajem podatkov leta 2014, objava pa leta 2016), se je Slovenija glede na rezultate znašla skoraj na dnu, v družbi Španije in Grčije, ki sta po dosežkih pri spretnostih odraslih najslabši evropski državi, in s tem seveda tudi precej pod povprečjem OECD. To konkretno pomeni: da ima v Sloveniji približno eden od štirih odraslih temeljne spretnosti na tako nizki ravni, da te v resnici ne zadoščajo, da bi lahko sproščeno deloval na delovnem mestu in v zasebnem življenju. V Sloveniji se četrtina odraslih ne zna spopasti z bolj kompleksnimi problemi v tehnološko bogatem okolju. Po skupaj ocenjenih spretnostih smo uvrščeni pod povprečje držav OECD, čeprav so se dosežki na področju besedilnih spretnosti v zadnjem desetletju pri nas – glede na meritve iz leta 2000 – zelo izboljšali (prim. OECD, 2016). Pomembna je tudi tale splošna ugotovitev iz raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC (2016): Tako kot v drugih državah OECD tudi v Sloveniji višja raven besedilnih in matematičnih spretnosti 11 pomeni večjo verjetnost, da je oseba delovno aktivna in ima višjo plačo. Med odraslimi, ki so dosegli najnižjo stopnjo spretnosti ali še te ne, je zaposlenih le 50,1 %. Pri tistih, ki so dosegli najboljše rezultate pri merjenju spretnosti, pa so se pokazali tudi statistično značilni pozitivni neekonomskimi vplivi, kot so na primer: večje zaupanje drugim in družbi nasploh, večja politična učinkovitost, večja pripravljenost za prostovoljsko delo in bistveno boljša ocena lastnega zdravja (prim. OECD, 2016). Analize nakazujejo, da bodo v posebno neugodnem položaju v prihodnje posamezniki, ki še med šolanjem niso dovolj razvili temeljnih spretnosti. Ko vstopajo v svet dela oziroma postanejo odrasli, je glede nadaljnjega razvoja spretnosti zelo pomembno, v kakšnem okolju se bodo znašli. Če se bodo delovno aktivirali in bo njihovo delovno okolje zahtevno oziroma spodbudno, bodo – tako kažejo rezultati raziskave – spretnosti lažje in hitreje dopolnjevali in gradili ter bodo v naslednjih letih primanjkljaje nadoknadili in nadgradili ter ujeli korak z drugimi (prim. OECD, 2016). To je bil – vsaj doslej – najboljši možni scenarij. Drugače pa je bilo, če so postali dolgotrajno brezposelni ali so na primer zasedli delovna mesta, ki od njih niso zahtevala rabe spretnosti, ter so v takih okoliščinah vztrajali leta in leta. Že pridobljeno znanje in spretnosti so dokaj hitro začeli usihati in po dveh desetletjih so imeli primerjalno veliko slabše temeljne zmožnosti kot ob začetku odraslosti. Odločilno je bilo torej, ali so vsaj v prvih letih odraslosti spretnosti pogosto uporabljali. Možni scenariji prihodnosti »V preteklosti je trg dela potreboval peščico izobražencev, danes so strokovni delavci z visoko ravnijo razvitih spretnosti potrebni povsod, saj se tudi način dela spreminja. Vedno bolj se zmanjšuje rutinsko delo, ki so ga prevzeli roboti, povečuje pa delo z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo,« je v svojem nagovoru slovenskim izobraževalcem poudaril A. Schleicher (2021). To je podkrepil s štirimi možnimi scenariji prihodnosti, ki jim bomo najverjetneje na področju pridobivanja novega znanja in spretnosti priča v prihodnji družbi. Po prvem se sedanje stanje ne bo drastično spremenilo, nekoliko razburkano stanje zaradi pandemije se bo vrnilo v običajne okvire. Drugi scenarij predvideva dezintegracijo izobraževalnih sistemov zaradi vpliva digitalnih tehnologij, ki uokvirjajo učne procese, tretji pa je bolj optimističen, saj vidi izobraževalne institucije kot središča, temeljne točke lokalnih skupnosti. Četrti scenarij predvideva večjo kakovostno spremembo: izobraževalni sistem sam se bo zelo pomaknil v ozadje, učenje pa bo potekalo povsod. Ta kakovostni preskok pa zahteva dobro razvite temeljne spretnosti večine posameznikov, ki so udeleženi v teh procesih, saj tu ne gre več za klasično izobraževanje. Z zornega kota teh premislekov je pomembno, da imajo izobraževalci čim boljši vpogled v stanje razvitosti spretnosti tudi v lokalnih okoljih, še posebno pa na regijski ravni. Priložnosti za učenje skupnosti so pogosto odvisne od tega, kako posamezna skupnost kot celota vrednoti učenje in kolikšna je njena pripravljenosti za razvoj in vpeljevanje sprememb. Globalna razsežnost znanja, takojšnji dostop in zmožnost uporabe številnih novih omrežij informacij pomembno spreminjajo potrebe po razvoju spretnosti. V obdobju skoraj popolne ustavitve javnega življenja in opravljanja dela na daljavo so številne skupine okrepile sodelovalno učenje in drobno preizkušanje. To pomeni, da so zelo različne praktične probleme, ki jih je nenadoma prineslo s seboj pandemično obdobje, reševale s kolegialnim prenašanjem znanja med seboj. Tako se je pospešeno razvijal širši okvir t. i. preživetvenih zmožnosti, kjer imajo še vedno zelo pomembno vlogo tudi temeljne spretnosti, kot so besedilne in matematične spretnosti ter spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih (glej OECD, 2019). 12 Novi evropski razmisleki o temeljnih zmožnostih so glede izobraževanja za prihodnje desetletje usmerjeni v t. i. življenjske spretnosti, ki naj bi pomembno prispevale k odpornosti posameznika na nadaljnje nepredvidene in krizne spremembe (prim. European Commission, 2020, str. 14). Specifično za Slovenijo je, da se lokalna okolja med seboj razlikujejo glede na potrebe po vlaganju v razvijanje temeljnih spretnosti pri odraslih. Izobraževalci odraslih so tradicionalno še posebno pozorni predvsem na ciljne skupine, ki potrebujejo za vključevanje v izobraževalne aktivnosti posebne strategije, dodatno motivacijo in animacijo. Posebej se posvečajo tistim, ki imajo manj družbene moči, so bolj na robu družbe in imajo specifične potrebe. V izobraževanju odraslih se že nekaj desetletij utrjuje spoznanje, da je treba za te skupine nenehno razvijati nove, posebej prilagojene strategije. To pomeni, da je treba zelo dobro poznati neposredne okoliščine življenja teh skupin. Ob naštetem gre tudi za vprašanje, kako se z izobraževanjem odraslih lotiti izključenosti ter neenakosti – kjer se prepletajo različni dejavniki: ekonomski, socialni in kulturni. V osrčju vseh teh pa je vprašanje pravičnosti oziroma nepravičnosti pri zagotavljanju enakih možnosti za vse člane družbe (European Union/OECD, 2022). To je še posebno pomembno vprašanje z vidika regijske raznolikosti, ki je v Sloveniji še posebno izrazita. Izbrane ugotovitve iz prejšnjih analiz raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC (2016) V posebni študiji o prehodih v odraslost in spretnostih odraslih M. Ule (2018) ugotavlja, da so mladi odrasli v starosti od 25 do 34 let, ki so v raziskavi Spretnosti odraslih – PIAAC (2016) pokazali najboljše rezultate pri vseh treh spretnostih, na trgu dela najbolj podcenjena skupina. Za vstop na trg dela so pomembnejše kot izobrazba »mehke spretnosti« (komunikacija, mreženje, motivacija, timsko delo itn.), ki so značilne za osebe z višjim identitetnim kapitalom. Kot meni Ule, to pojasnjuje povezavo med merjenimi spretnostmi v raziskavi Spretnosti odraslih – PIAAC (2016) in neekonomskimi kazalniki (zaupanje v politični vpliv, prostovoljstvo, samoocena zdravja). Slovenija izstopa po še posebno veliki razliki v stopnji zaupanja in samooceni zdravja. Zaupanje je pomembna sestavina socialnega kapitala, saj ljudem omogoča, da so učinkovitejši v skupnostnem delu. Najboljše zdravje pa je, kot kažejo študije kakovosti življenja in blaginje, značilno predvsem za države, kjer so razlike med bogatimi in revnimi najmanjše. V Sloveniji je po drugi strani tudi izrazitejša marginalizacija ljudi, ki so manj izobraženi, brezposelni, revni, na podlagi analize podatkov PIAAC SLO ugotavlja D. Zaviršek (2018). Slabši dosežki pri spretnostih v raziskavi Spretnosti odraslih – PIAAC (2016) so v Sloveniji močno povezani s stopnjo izobrazbe in izobrazbo staršev. Tujejezični priseljenci so pokazali slabše razvite spretnosti od primerljivih skupin v drugih državah OECD. V teh rezultatih se po mnenju D. Zaviršek kažejo tele značilnosti slovenske družbe: a) močan vpliv primarne družine; b) socialna mobilnost je tesno povezana z neformalnimi družinskimi mrežami; c) družinsko ozadje je pomembnejše od meritornih sposobnosti; č) slabo zavedanje predsodkov oziroma procesov izključevanja glede na družinsko ozadje; d) malo dejavnikov, ki bi ublažili družinske primanjkljaje. Socialno ozadje po njenih izsledkih zelo vpliva na življenjski potek posameznika. Udeležba v neformalnem izobraževanju vpliva na dosežke na vseh področjih. Pri odraslih z nižjo izobrazbo učinkuje udeležba v izobraževanju bolj pozitivno, zato je zelo pomembno 13 strateško vlaganje v njihovo izobraževanje, sta iz podatkov PIAAC 2016 ugotovila Muršak in Radovan (2018b). V Sloveniji se je, izraziteje kot v drugih državah, pokazal trend, da dosegajo boljše izide tisti, ki se neformalnega izobraževanja udeležujejo mimo dela, torej iz svojih osebnih nagibov in potreb, sta presenetljivo ugotovila iz podatkov. Dolničar in drugi (2018b) so z multiplo linearno regresijsko analizo podatkov PIAAC 2016 ugotovili, da v Sloveniji na stopnjo spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih najbolj vplivata dva dejavnika: starost in izobrazba. Starost je obratno sorazmerna s stopnjo spretnosti – torej višja je starost, nižje bodo spretnosti – izobrazba pa premo sorazmerna. Nizke digitalne spretnosti najstarejših so se pokazale tudi v analizah drugih podatkov v drugih državah, na primer v nemški študiji CiLL (Competencies in Later Life), ki je bila osredotočena na starejše (od 66 do 80 let). Kar polovica starejših v tej študiji ni imela nobenih izkušenj z računalnikom (prav tam). 14 2 Metodološka izhodišča študije Namen te študije je bil natančnejši pregled razlik med slovenskimi statističnimi regijami z vidika razvitosti spretnosti. Posebno pozornost smo namenili stanju spretnosti različnih skupin prebivalcev, njihovemu zaupanju v družbo in udeležbi v izobraževanju. Tako so izobraževalne institucije v konkretni regiji dobile trdne empirične podatke in usmeritve, kako intenzivne ukrepe na področju zviševanja in utrjevanja spretnosti prebivalci v posamezni regiji potrebujejo. V sklopu te študije smo izvedli posebno analizo reprezentativnosti podatkov raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC (2016) na regionalni ravni, saj smo se hoteli prepričati, ali so podatki zanesljivi in koliko jih lahko posplošujemo na ravni statistične regije. Predmet proučevanja Analizirali smo populacijski vzorec odraslih od 16 do 65 let iz baze PIAAC SLO 2016 za posamezno regijo. Opredelili smo tri med seboj različne skupine prebivalcev v vseh statističnih regijah glede na dosežke v spretnostih, zato smo v obdelavo vzeli podatke iz baze PIAAC SLO 2016. Poseben fokus celotne študije so bili prebivalci z najvišje razvitimi spretnostmi. Izhajali smo iz domneve, da so razlike med regijami glede na velikost in značilnosti skupine. Naši izračuni so to domnevo potrdili, saj so precejšnje razlike v tem oziru med regijami in s tem tudi med obema kohezijskima regijama. Natančna določitev meje pri dosežkih – to je bil kriterij za oblikovanje skupin – je bila enaka kot v prvi tematski študiji z naslovom Delovno aktivni prebivalci z nižjimi spretnostmi (Javrh, 2020b). Tako smo pri obdelavi podatkov pri določitvi posameznih skupin upoštevali tole: 1. Prebivalci z nižjimi ravnmi spretnosti so vsi odrasli prebivalci, stari 16 do 65 let, ki so dosegli manj kot 239,3 točke za besedilne spretnosti ali manj kot 242,1 točke za matematične spretnosti ali manj kot 241,0 točke za spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih. 2. »Zlata sredina« ali prebivalci s povprečnimi ravnmi spretnosti so vsi odrasli prebivalci, stari 16 do 65 let, ki so dosegli rezultat od 239,3 do 278,2 točke za besedilne spretnosti ali od 242,1 do 285,6 točke za matematične spretnosti oziroma od 241,0 do 280,4 točke za spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih. 3. Prebivalci z višjimi ravnmi spretnosti so vsi prebivalci, stari 16 do 65 let, ki so dosegli 278,3 točke in več za besedilne spretnosti ali 285,7 točke in več za matematične spretnosti ter 280,5 točke in več za spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih. Raziskovalna vprašanja V ospredju smo imeli dve poglavitni raziskovalni vprašanji: Kakšne so regije kot entitete z zornega razvitosti spretnosti? V čem se glede na dosežke regije najbolj razlikujejo? Ali je udeležba v vseživljenjskem učenju po slovenskih regijah enakomerno porazdeljena in ali so razlike med vzhodno in zahodno kohezijsko regijo? Posebej smo se posvetili vprašanju 15 dosežkov pri spretnosti reševanje problemov v tehnološko bogatih okoljih (TBO), in sicer: Ali se razvitost spretnosti reševanja problemov v TBO med regijami razlikuje? Analizirane spremenljivke iz baze PIAAC SLO 2016 V tej študiji smo v analizo vzeli podatke iz baze PIAAC SLO 2016. Te smo primerjali tudi z drugimi javno dostopnimi podatki o regijah. Ugotavljali smo skupne značilnosti opredeljene skupine v regiji, ponekod pa tudi povezanost med različnimi skupinami. Za statistične izračune smo uporabili statistični paket SPSS 25 in IEA IDB Analyzer, ki omogoča analizo velikih baz podatkov mednarodnih študij v izobraževanju. Podatke smo analizirali z bivariatnimi in multivariatnimi statističnimi metodami. Uporabljeni so tile postopki: frekvenčne porazdelitve, analiza povprečij, presečne tabele, korelacijska analiza in logistična regresija. V obravnavo smo vzeli tele spremenljivke, ki smo jih prikazali v grafih ali presečnih tabelah. Preglednica 1: Seznam vseh izvirnih spremenljivk iz baze PIAAC SLO 2016, ki smo jih vzeli v obdelavo v tej študiji O R I G I N A L N A K O D A O P I S S P R E M E N L J I V K E B A Z E P I A A C S L O 2 0 1 6 ISCOSKIL4 Klasifikacija delovnega mesta (zadnje delovno mesto ali trenutno) A_Q01a Leto rojstva AGEG5LFS, AGEG10LFS Starostne skupine – razredi 5 let po LFS B_Q01aSI, B_Q01c1 Najvišja dosežena izobrazba B_Q11, B_Q16 Plačnik stroškov izobraževanja B_Q12e Udeležba na seminarjih ali delavnicah v preteklem letu B_Q20bSIX Kje so se posamezniki izobraževali BORNLANG Država rojstva in razumevanje jezika C_Q01, D_Q04, D_Q09 Zaposlitveni status C_Q07SI Trenutni delovni položaj CI_Age, UNK_NRVAR_1 Starost CI_Gender (A_N01) Spol D_Q06a Število ljudi, ki dela v podjetju D_Q08a,b Delovni položaj (vodilni, nevodilni) D_Q09 Vrsta pogodbo o zaposlitvi D_Q11a Delo – zaporedje del D_Q11b Delo – potek oziroma prilagodljivost dela D_Q13b Učenje z delom D_Q16d5, D_Q18c1 Prihodki posameznika EDCAT8 Najvišja dokončana izobrazba F_Q01b Raba spretnosti – obseg časa delovnega sodelovanja F_Q02a Raba spretnosti – kako pogosto deli delovne informacije G_Q05h Raba spretnosti – kako pogosto razpravlja (z uporabo IKT) I_Q04b Osebne učne strategije – primerja nove zamisli z resničnostjo I_Q04d Osebne učne strategije – rad se uči novosti I_Q04l Osebne učne strategije – primerja ujemanje različnih zamisli I_Q04m Osebne učne strategije – išče dodatne informacije I_Q05f Udeležba v prostovoljnih združenjih I_Q07a Družbeno zaupanje – zaupa le redkim I_Q07b Družbeno zaupanje – »drugi te uporabljajo« I_Q08 Ocena lastnega zdravja IMGEN Prva in druga generacija priseljencev 16 IMYRCAT Trajanje bivanja v državi J_Q01_T1, J_Q01_C Število oseb v gospodinjstvu (tudi tisti, ki začasno živijo drugje) J_Q02a Živi s soprogom ali zunajzakonskim partnerjem J_Q02c Trenutni zaposlitveni položaj soproga ali partnerja J_Q03a, J_Q03b, J_Q03b_C Število otrok (tudi pastorki in otroci, ki ne živijo v gospodinjstvu) J_Q03d1_C Starost najmlajšega otroka J_Q03d2_C Starost najstarejšega otroka J_Q04a Rojeni v SLO J_Q04a Rojen v državi SLO J_Q04c1_C, J_Q04c2_T1 Leto imigracije (starost ali leto ob prvi priselili v Slovenijo) J_Q05a1SI Prvi naučeni jezik v otroštvu (ki ga še vedno razumejo) J_Q05a1SI Materni jezik J_Q05bSI Jezik, ki ga najpogosteje govorijo doma J_Q06a_T Mati ali skrbnica, rojena v SLO J_Q06b Mati ali skrbnica, rojena v SLO – najvišja stopnja izobrazbe J_Q07a_T Oče ali skrbnik, rojen v SLO J_Q07b Oče ali skrbnik, rojen v SLO – najvišja stopnja izobrazbe J_Q08 Število knjig doma J_S04b Država rojstva (če je druga kot SLO) J_S05a1 Prvi naučeni jezik (če ni SLO) J_S05b Jezik, ki ga govorijo doma (če ni SLO) NATIVESPEAKER Respondent govori slovensko (naravni govorec) UNK_NRVAR_2, NRVAR_PERS2 Regija NRVAR_PERS3 Velikost naselja UNK_NRVAR_3 Tip naselja YRSQUAL Skupna leta šolanja, izračunana glede na najvišjo doseženo izobrazbo AETPOP_derived Udeležba v formalnem in neformalnem izobraževanju v zadnjih dvanajstih mesecih Vir: lastni Vzorec Obravnavali smo populacijski vzorec zaposlenih prebivalcev od 16 do 65 let iz slovenske baze PIAAC SLO 2016 po posameznih statističnih regijah. Celotni vzorec iz baze PIAAC SLO 2016 je obsegal 4906 sodelujočih oseb. Podatki so bili uteženi, s tem je bila dosežena reprezentativnost vzorca. Za to študijo so bili izbrani vsi v študijo zajeti respondenti, ki predstavljajo vse prebivalce regije v tej starosti.1 V preglednici prikazujemo število oseb, zajetih v vzorcu, in preračunano število prebivalcev od 16 do 65 let, ki jih je vzorec v posamezni regiji predstavljal. 1 V neposredno testiranje v raziskavi Spretnosti odraslih – PIAAC je bil v Sloveniji zajet vzorec 5156 odraslih. Iz celotne populacije odraslih so bili izključeni dijaki, študenti in anketirani, ki so se še vedno šolali v sklopu rednega-formalnega izobraževanja, in tisti, ki so bili med anketiranjem institucionalizirani (zaprte osebe, zavodi za mentalno zdravje ipd.). 17 Preglednica 2: Število respondentov v analizi in preračunano število prebivalcev v starosti od 16 do 65 let v posamezni regiji, za katere so podatki reprezentativni R E G I J A V Z O R E C U T E Ž E N I P O D A T K I Pomurska 304 74980 Podravska 701 200028 Koroška 251 47162 Savinjska 652 164108 Zasavska 118 28175 Posavska 191 44083 JV Slovenija 394 90897 Osrednjeslovenska 1085 336694 Gorenjska 499 125798 Primorsko-notranjska 108 30790 Goriška 335 75514 Obalno-kraška 268 70795 SKUPAJ 4906 1289024 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. V analizo smo vzeli vse respondente z dosežki na četrti in peti ravni besedilnih spretnosti, to je 278,3 točke ali več za besedilne spretnosti. Določitev meje pri dosežkih za posamezno skupino je bila enaka kot v prvi tematski študiji Delovno aktivni prebivalci z nižjimi spretnostmi (Javrh, 2020b). Tako smo lažje ovrednotili podatke za obravnavano skupino z najvišje razvitimi spretnostmi. Analitični metodološki postopki V študiji so bili uporabljeni teoretično-konceptualni in empirični podatki. Teoretični del se opira na mednarodne in nacionalne vire, empirični pa temelji na lastnih analizah baze podatkov PIAAC SLO 2016. V prilogah smo povzeli podatke iz pomembnih drugih virov, ki dodatno osvetljujejo obravnavano področje. Predpostavke študije Izhajali smo iz predpostavk, da se regije razlikujejo po velikosti in značilnosti različnih skupin prebivalcev (še posebno z najvišjimi in najnižjimi dosežki). Osnovni izračuni so potrdili, da so glede tega precejšnje razlike med obema kohezijskima regijama oziroma med posameznimi statističnimi regijami. Druga predpostavka je bila, da se regije razlikujejo v spretnosti reševanja problemov v TBO. Tretja predpostavka pa, da v Sloveniji obstaja povezanost med udeležbo v vseživljenjskem učenju, ekonomsko razvitostjo, socialno vključenostjo in kakovostjo življenja. Regije, kjer je raven udeležbe v vseživljenjskem učenju višja, so gospodarsko učinkovitejše oziroma izkazujejo ugodnejše gospodarske parametre in parametre trga dela ter zagotavljajo večjo socialno vključenost in boljšo kakovost življenja. Predvidevali smo, da imajo bolj razvite regije tudi višjo in bolj heterogeno udeležbo pri vključevanju različnih družbenih skupin v vseživljenjsko učenje. 18 3 Prikaz dobljenih rezultatov z razpravo Odrasli z najvišje razvitimi 3.1 spretnostmi v slovenskih statističnih regijah Petra Javrh in Tina Kompare Jampani V tej analizi smo odločili za podrobnejši prikaz skupine prebivalstva v posamezni regiji z najvišje razvitimi spretnostmi. Izhajali smo iz predpostavke, da se bodo v posameznih regijah pokazale večje razlike v značilnostih skupine. Domnevali smo, da lahko pripišemo te razlike najprej udeležbi v izobraževanju odraslih, iz prejšnjih analiz pa tudi vemo, da povzročajo razlike tudi različni drugi dejavniki (Javrh, 2020b). Preden se poglobimo v interpretacijo podatkov, pa je na mestu tudi splošnejše vprašanje: Ali se odrasli radi vstopajo v vlogo učenca? Od tega je namreč veliko odvisna motivacija za izobraževanje in vključevanje v organizirane izobraževalne aktivnosti. Raziskovanje na tem področju (Javrh, 2018a in Javrh, 2011) nam je pokazalo zanimivo sliko: Nekateri odrasli bodo brez posebnih spodbud vstopili v to vlogo. Zaradi dobrih izkušenj iz otroštva in mladosti ne bodo doživljali posebnih odporov do tega, da bi spet postali učenci. Ker imajo dobro razvite temeljne zmožnosti, se bodo hitro znašli v starih – novih okoliščinah, ko bodo kot odrasli postali učeči se. Hkrati ko bodo ob naučenem začeli doživljati potrditve, jih bo vloga učečega se potrjevala in utrjevala njihovo samopodobo. Pričakujemo lahko, da bo identiteta tega odraslega postopno redefinirana z veliko bolj pozitivnim deležem zaradi vloge uspešnega učenca (prim. Javrh, 2011). Podatki kažejo, da imajo ti odrasli praviloma zelo dobro razvite spretnosti ter jih v odraslosti še krepijo in nadgrajujejo (prim. OECD, 2016). Doživljanje uspešnosti v vlogi odraslega učenca jim seveda posledično prinaša tudi druge pozitivne učinke: omogoča boljši zaslužek, večjo konkurenčnost na trgu dela in tudi boljši socialni položaj v družbi (prav tam). Povsem drugače pa se bodo v vlogi učečega se znašli tisti odrasli, ki kot učenci v obdobju otroštva in mladosti niso imeli dovolj pozitivnih izkušenj v izobraževalnem okolju in morda tudi ne dovolj opore za učne aktivnosti v družini. Življenjske okoliščine v odraslosti jih bodo prej ali slej silile, da kdaj pa kdaj vstopijo v vlogo učečega se. Namesto da bi se na primer odločili za kak enostavni učni projekt s konkretnim rezultatom, bodo ravnali neskladno s svojimi potrebami. V življenjskih okoliščinah, ko bi bilo učenje najbolj logična izbira, bodo spontano v njih nastajali odpori. Nikakor ne bodo želeli znova vstopiti v vlogo, ki jim je nekoč v otroštvu ali mladosti prinašala boleča in neprijetna izkustva. Vse to se najpogosteje pokaže v jasno izraženem prepričanju, da ne želijo biti učenci, da izobraževanje ni prijetna dejavnost in da nekako niso primerni zanjo (prim. Javrh, 2011). To pa kljub vsemu še ne pomeni, da se kot odrasli ne bodo še naprej učili. Prav nasprotno, življenjske okoliščine posameznika nenehno silijo k učenju, ne glede na starostno obdobje in pogojno bi lahko rekli tudi ne glede na njegovo pripravljenost učiti se, saj je to preprosto življenjska nuja. Pomembneje 19 je, da se odrasli morda zaradi notranjih odporov in ovir ne bodo želeli učiti prav tistega, kar bi mu pomagalo razrešiti konkreten problem, napredovati pri delu oziroma napredovati po določenih družbenih hierarhičnih lestvicah, s čimer bi jim novo znanje omogočilo boljši zaslužek, ponovni vstop na trgu dela in s tem izboljšan socialni položaj v družbi. Prav s tem, ko se branijo impulzov, da bi se načrtno učili, in zavračajo izobraževanje, drsijo v območje ranljivosti, izključenosti, obrobnosti. Zapleta se, saj se ne učijo tistega, kar bi jim pomagalo ovire premagati. Pogosto se učijo prav nasprotnega: kako dobro utemeljitev za neudeležbo najti v nepremagljivih ovirah. V tej analizi smo opisali prej omenjeno skupino z najvišjimi dosežki na podlagi rezultatov mednarodne raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC. Domnevamo namreč, da ima skupina odraslih, ki se brez težav znajdejo tudi v vlogi učečega se, praviloma dobro razvite spretnosti, in nasprotno, da imajo pripadniki skupine odraslih, ki imajo težave z načrtnim učenjem in čutijo pri tem velik odpor, praviloma najnižje razvite spretnosti. Za posamezna lokalna okolja nasploh, načrtovalce izobraževalnih aktivnosti v njem pa tudi z zornega kota primerjave med regijami so podatki, predstavljeni v nadaljevanju, koristni tudi za nadaljnje proučevanje. Razgrinjajo, kje so potrebni dodatni in bolj poglobljeni razmisleki o resničnem stanju. S tem bomo bolje razumeli vzroke za slabo stanje razvitosti spretnosti v Sloveniji kot celoti, še posebno pa vzroke za razlike v posameznih statističnih regijah. Metodološka izhodišča analize Namen te analize je bil natančnejši vpogled v skupino z najvišje razvitimi spretnostmi v posamezni regiji. Postavili smo si raziskovalno vprašanje: v čem se glede na dosežke regije najbolj razlikujejo. V analizo smo vzeli primarne in sekundarne vire. Empirični del temelji predvsem na podatkih baze PIAAC SLO (2016). Izhajali smo iz predpostavke, da so razlike med regijami glede na velikost in opazovane karakteristike skupine. V sklopu celotne študije smo izvedli posebno analizo reprezentativnosti podatkov raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC (2016) na regionalni ravni, saj smo se hoteli prepričati, ali so podatki zanesljivi in koliko jih lahko posplošujemo na ravni posamezne statistične regije. Kot je pokazala analiza (glej podrobneje v nadaljevanju), so podatki skupine z najvišje razvitimi spretnostmi reprezentativni za posamezno regijo. Ugotavljali smo skupne značilnosti opredeljene skupine v regiji. Analizirali smo vzorec iz baze PIAAC SLO 2016, ki je obsegal 4906 sodelujočih oseb. Za statistične izračune smo uporabili statistični paket SPSS 25 in IEA IDB Analyzer. Za analizo smo izbrali 25 spremenljivk. Podatki so bili uteženi, s tem je bila dosežena reprezentativnost vzorca. V podrobnejšo analizo smo vzeli vse respondente, ki so dosegli 278,3 točke ali več za besedilne spretnosti (tj. četrta in peta raven). 20 Preglednica 3: Seznam izvirnih spremenljivk iz baze PIAAC SLO 2016, ki smo jih vzeli v obdelavo v tej analizi O R I G I N A L N A K O D A S P R E M E N L J I V K E B A Z E O P I S S P R E M E N L J I V K E P I A A C S L O 2 0 1 6 UNK_NRVAR_2 Regija UNK_NRVAR_1 Spol in starost UNK_NRVAR_3 Tip naselja IMGEN Prva in druga generacija priseljencev ISCOSKIL4 Zaposlitvena klasifikacija delovnega mesta (zadnje delovno mesto ali trenutno) J_Q05bSI Jezik, ki ga najpogosteje govorijo doma J_Q05a1SI Prvi naučeni jezik v otroštvu (ki ga še vedno razumejo) J_Q04a Rojeni v SLO J_Q01_T1 Število oseb v gospodinjstvu (tudi tisti, ki začasno živijo drugje) J_Q02a Živi s soprogom ali zunajzakonskim partnerjem J_Q02c Trenutni zaposlitveni položaj soproga ali partnerja J_Q03a, J_Q03b, J_Q03b_C Število otrok (tudi pastorki in otroci, ki ne živijo v gospodinjstvu) J_Q03d1_C Starost najmlajšega otroka J_Q03d2_C Starost najstarejšega otroka J_S04b Država rojstva (če je druga kot SLO) J_Q04c1_C, J_Q04c2_T1 Leto imigracije (starost ali leto ob prvi priselili v Slovenijo) J_S05a1 Prvi naučeni jezik (če ni SLO) J_S05b Jezik, ki ga govorijo doma (če ni SLO) J_Q06a_T Mati ali skrbnica, rojena v SLO J_Q06b Mati ali skrbnica, rojena v SLO – najvišja stopnja izobrazbe J_Q07a_T Oče ali skrbnik, rojen v SLO J_Q07b Oče ali skrbnik, rojen v SLO – najvišja stopnja izobrazbe I_Q08 Ocena lastnega zdravja NATIVESPEAKER Respondent govori slovensko, je naravni govorec J_Q08 Število knjig doma Vir: lastni Prikaz rezultatov in poglavitne ugotovitve Rezultati te analize so prikazani po posameznih statističnih regijah, saj smo iz praktičnih razlogov želeli regijo predstaviti kot entiteto. V nadaljevanju predstavljamo regije po abecednem vrstnem redu. V sklepnem delu smo primerjalno izluščili posebnosti in odstopanja med regijami. V prilogi 1 dodajamo za poglobljeno nadaljnje razmišljanje ekstenzivni prikaz analize drugih virov za posamezno regijo, ki ga je mogoče kombinirati s podatki, ki sledijo. 21 Gorenjska regija Število knjig kot eden od kazalnikov razvitosti besedilnih spretnosti v gorenjski regiji: Število knjig v gospodinjstvu je lahko tudi kazalnik bralnih navad prebivalcev. Podatki o skupini z najboljšimi dosežki pri besedilnih spretnosti kažejo, da so to tisti prebivalci gorenjske regije, ki imajo doma največ knjig. Med tistimi, ki imajo doma zelo malo knjig, to je 10 knjig ali manj, je le 13,2 % takih, ki imajo najvišje razvite besedilne spretnosti. Nasprotno pa več kot polovica tistih, ki imajo doma veliko knjig, to je več kot 200 knjig, dosega višjo raven besedilnih spretnosti (od 200 do 500 knjig 56,21 %, več kot 500 51,88 %). S številom knjig, ki jih imajo prebivalci doma, narašča v skupini delež tistih, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti. Samo v skupini tistih, ki imajo doma več kot 500 knjig, je delež nekoliko manjši glede na tistega v prejšnji skupini, vendar znaša razlika manj kot 5 odstotnih točk. Če pogledamo podatke za populacijo delovno aktivnih prebivalcev z najvišjimi besedilnimi spretnostmi v Sloveniji ne glede na regijo (Javrh, 2020a, str. 35, preglednica 4), vidimo, da ima največ delovno aktivnih z najvišjimi spretnostmi doma od 26 do 100 knjig. Zelo malo, samo 5,97 % teh, ima več kot 500 knjig. V skupini delovno aktivnih z najnižjimi spretnostmi v Sloveniji jih ima doma več kot 500 knjig še trikrat manjši delež (1,85 %). Za delovno aktivne z zelo nizkimi spretnostmi je namreč značilno, da imajo doma manj kot 100 knjig. Če primerjamo podatke o številu knjig in dosežkih pri besedilnih spretnostih v gorenjski regiji z drugimi regijami zahodne kohezijske regije, lahko ugotovimo, da naraščanje deleža s številom knjig ni tako izrazito kot v osrednjeslovenski in obalno-kraški regiji, obenem pa je izrazitejše kot v goriški regiji. V tej namreč dosega ne glede na število knjig višjo raven besedilnih spretnosti od 20 do 30 % skupine, izjemi sta samo skupina, ki ima doma manj kot 10 knjig, v njej je delež prebivalcev z višjo ravnijo 15-odstoten, in skupina, ki ima doma od 200 do 500 knjig, v njej jih polovica dosega višjo raven. V osrednjeslovenski in obalno-kraški regiji dosega tri četrt skupine, ki ima doma več kot 500 knjig, višjo raven besedilnih spretnosti. Podatke o številu knjig v gorenjski regiji in dosežkih pri besedilnih spretnostih primerjamo z vsemi drugimi regijami v Sloveniji in opazimo, da je trend spreminjanja deležev tistih z najvišjimi besedilnimi spretnostmi v določeni skupini zelo podoben, kot ga ima koroška regija, s to razliko, da so vrednosti deležev v gorenjski regiji precej večje. Glede števila knjig kot kazalnika razvitosti besedilnih spretnosti je gorenjski regiji precej podobna še podravska regija, kjer so tudi vrednosti bolj primerljive. Zanimivo je, da imajo gorenjska regija ter goriška in podravska v skupini prebivalcev z 200 do 500 knjigami okrog 55 % takih, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti in pri vseh treh je delež prebivalcev z višjimi spretnostmi v skupini z več kot 500 knjigami manjši v primerjavi s prejšnjo skupino (za 5 odstotnih točk v gorenjski in podravski regiji, v goriški pa se zmanjša celo za polovico). Preglednica 4: Dosežki pri besedilnih spretnostih in število knjig, ki jih imajo prebivalci doma, v gorenjski regiji 1 0 K N J I G V E Č 1 1 – 2 5 2 6 – 1 0 0 1 0 1 – 2 0 0 2 0 1 – 5 0 0 Š T E V I L O K N J I G , K I J I H A L I K O T 5 0 0 K N J I G K N J I G K N J I G K N J I G I M A J O P R E B I V A L C I D O M A M A N J K N J I G % % % % % % zelo nizka raven spretnosti 54,19 37,29 22,25 22,97 20,02 25,73 srednja raven spretnosti 32,59 33,60 31,93 32,18 23,77 22,38 višja raven spretnosti 13,22 29,11 45,82 44,85 56,21 51,88 Skupaj 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 22 Spolna in starostna struktura skupine z najvišjimi dosežki pri besedilnih spretnostih v gorenjski regiji: V gorenjski statistični regiji, naši po številu prebivalcev četrti največji regiji, je leta 2019 živelo 10 % prebivalcev Slovenije, natančneje 205.717 oseb (Slovenske statistične regije in občine v številkah, b. l.). Število moških in žensk je bilo v tej regiji najbolj uravnoteženo. Povprečna starost v gorenjski regiji znaša 43,1 leta (slovensko povprečje 43,4 leta). Gorenjska regija izstopa po velikem deležu prebivalcev, mlajših od 15 let, in majhnem deležu starejših od 65 let. Vse to govori v prid temu, da ima gorenjska statistična regija ugodno starostno strukturo. Tako pri ženskah kot pri moških v regiji se s starostjo zmanjšuje delež tistih, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, a različno. Mlajše ženske izkazujejo boljše ravni spretnosti od mlajših moških, moški pa imajo nekoliko boljše razvite spretnosti od žensk v starostni skupini od 46 do 55 let. Največji delež dobro razvitih besedilnih spretnosti izkaže skupina žensk, starih do 35 let, saj v več kot 55 % dosega najvišje rezultate. Četrtina najstarejših žensk (od 56 do 65 let) dosega višjo raven besedilnih spretnosti, v skupini enako starih moških jih omenjeno raven dosega 17,57 %. Podatki, ki se nanašajo na populacijo delovno aktivnih z najvišjimi spretnostmi v Sloveniji ne glede na regijo, kažejo, da je med njimi več kot polovica teh, ki so stari od 26 do 45 let (Javrh, 2020a, str. 36, slika 3). Najmlajših (od 16 do 25 let) je med delovno aktivnimi z najvišjimi spretnostmi še manj kot najstarejših (od 56 do 65 let); to je razumljivo, saj imata ti dve skupini tudi najmanj delovno aktivnih. Na državni ravni med delovno aktivnimi z nižjimi spretnostmi prevladuje skupina starih od 46 do 55 let. Kot vidimo na primeru žensk, starih od 46 do 55 let v gorenjski regiji, jih tudi v sami skupini polovica dosega zelo nizke spretnosti, deleži pri moških pa so enakomerneje razporejeni na tri ravni. Če primerjamo podatke o spolu in starosti ter dosežkih pri besedilnih spretnostih v gorenjski regiji z drugimi regijami zahodne kohezijske regije, je – gledano po vrednostih – gorenjska regija takoj za obalno-kraško in osrednjeslovensko, hkrati pa precej pred goriško regijo. To velja tako za ženske kot za moške, s to izjemo, da je v gorenjski regiji skupina moških, starih od 26 do 35 let, besedilno najspretnejša v primerjavi ne samo z regijami v zahodni kohezijski regiji, ampak nasploh, saj kar 53,19 % skupine dosega najvišjo raven. Pri ženskah po petinštiridesetem letu se deleži tistih, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti (od 46 do 55 let 28,33 %, od 56 do 65 let 25,02 %), ujemajo z deleži obalno-kraške regije (od 46 do 55 let 29,1 %, od 56 do 65 let 24,85 %). Za vse regije je značilno, da deleži žensk z najvišjimi besedilnimi spretnostmi v posameznih starostnih skupinah s starostjo enakomerneje upadajo kot pri moških, kjer je več odmikov. Kljub temu je tudi pri ženskah nekaj strmih upadov, še posebno na prehodu iz starostne skupine od 26 do 35 let v skupino od 36 do 45 let. Prav gorenjska regija ima takoj za pomursko najostrejši prehod med omenjenima starostnima skupinama žensk. Tudi pri moških, kot že omenjeno, z visoko vrednostjo izstopa starostna skupina od 26 do 35 let in trend spreminjanja deležev tistih, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti glede na starostno skupino moških, je zelo podoben tistemu v zasavski regiji, s to razliko, da so v zasavski regiji vrednosti deležev veliko manjše, poskok deleža v starostni skupini moških od 26 do 35 let pa še izrazitejši. Delež najstarejših moških, ki dosegajo v gorenjski regiji višjo raven besedilnih spretnosti, se po velikosti umešča v povprečje, če ga primerjamo z drugimi statističnimi regijami. Po deležu žensk, ki v najstarejši starostni skupini dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, sodi gorenjska regija v sam vrh poleg osrednjeslovenske, obalno-kraške in pomurske regije (pri vseh štirih dosega četrtina žensk, starih od 56 do 65 let, višjo raven besedilnih spretnosti). 23 Slika 1: Dosežki pri besedilnih spretnostih ter starost in spol prebivalcev v gorenjski regiji 70 57,16 60 56,51 53,19 47,53 50 45,78 47,39 41,52 38,22 38,59 40 34,87 36,23 37,99 34,94 34,31 35,05 30,73 30,37 30,68 29,21 28,33 30,75 30 25,78 24,81 24,15 25,02 18,69 20,26 17,57 20 12,46 11,95 10 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % ženska 16–25 let ženska 26–35 let ženska 36–45 let ženska 46–55 let ženska 56–65 let moški 16–25 let moški 26–35 let moški 36–45 let moški 46–55 let moški 56–65 let 70 57,16 60 56,51 53,19 47,53 50 45,78 47,39 41,52 38,59 38,22 37,99 40 34,87 36,23 34,94 34,31 35,05 30,37 30,73 30,68 28,33 29,21 30,75 30 24,81 25,02 25,78 24,15 18,69 20,26 17,57 20 12,46 11,95 10 0 16–25 let 26–35 let 36–45 let 46–55 let 56–65 let 16–25 let 26–35 let 36–45 let 46–55 let 56–65 let % ženska moški zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Tip naselja: Občine urbanega območja, kjer se zvečuje število prebivalcev v gorenjski regiji, so Kranj, Škofja Loka, Radovljica in Šenčur, prebivalstva pa je zmeraj manj v občini Jesenice, Bled, Tržič in v občinah Škofjeloškega hribovja, tj. Železniki in Žiri. Podeželska poselitev s pozitivnim prirastom prebivalstva je v južnem delu statistične regije, v okolici Kranja in Škofje Loke, ruralne občine v višjih nadmorskih višinah in v alpskih dolinah pa so pod vplivom depopulacije. Območje z rastočim številom prebivalstva zajema 40 % površine regije, 66 % njenega prebivalstva in 67 % naselij (Nared idr., 2019, str. 97). V analizi nas je zanimalo, v katerem tipu naselja se zgoščajo prebivalci z najvišjimi besedilnimi spretnostmi. Razen v manjših kmečkih naseljih je skupina z višjimi dosežki v gorenjski regiji dokaj enakomerno porazdeljena glede na tip naselja – v urbanih naseljih ta skupina prevladuje pred drugima dvema (skupinama s srednje razvitimi in nizko razvitimi besedilnimi spretnostmi). V urbanih naseljih (več kot 2000 prebivalcev) je delež tistih, ki so dosegli višjo raven besedilnih spretnosti, približno 40 %. V kmečkih naseljih z manj kot 2000 prebivalci je delež za 10 % manjši (29,75 %). 24 Če pogledamo, kako je populacija delovno aktivnih z najvišjimi besedilnimi spretnostmi v Sloveniji ne glede na regijo zastopana v posameznih tipih naselja, vidimo, da jih tretjina živi v urbanih naseljih z manj kot 2000 prebivalci (Javrh, 2020a, str. 41, slika 5). Kmečka naselja z manj kot 2000 prebivalci ter urbana naselja z 2000 do 10.000 prebivalci imajo podoben delež zastopanosti tistih, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti (okrog 15 %). Primerjava podatkov o tipu naselja in dosežkih pri besedilnih spretnostih v gorenjski regiji z drugimi regijami zahodne kohezijske regije pokaže, da je gorenjska edina regija, v kateri dosegajo prebivalci v nekmečkih naseljih z manj kot 2000 prebivalci v največjem deležu višjo raven besedilnih spretnosti. V goriški regiji dosegajo v takšnem tipu naselja omenjeno raven v najmanjšem deležu. V gorenjski regiji predstavljajo v kmečkih naseljih z manj kot 2000 prebivalci tisti, ki imajo višje besedilne spretnosti, najmanjši delež. Enako velja za osrednjeslovensko regijo. Če primerjamo podatke o tipu naselja in dosežkih pri besedilnih spretnostih v gorenjski regiji z vsemi drugimi regijami v Sloveniji, je gorenjski regiji najbolj podobna savinjska. Velikosti deležev v vseh tipih naselji se razlikujejo le za okrog 2 odstotni točki, razen pri naseljih z 2000 do 10.000 prebivalci, kjer tisti z višjimi besedilnimi spretnostmi predstavljajo v gorenjski regiji nekoliko večji delež kot v savinjski (še vedno pa je odmik manjši od 10 %). Tako kot v gorenjski v treh četrtinah regij predstavljajo prebivalci z višjo ravnijo besedilnih spretnosti najmanjši delež v manjših kmečkih naseljih. Za polovico regij je značilno, da imajo na drugi strani manjša nekmečka naselja prebivalcem z višjimi besedilnimi spretnostmi najbolj naklonjeno sestavo. Prav v gorenjski regiji je ta delež med največjimi, saj v nekmečkih naseljih z manj kot 2000 prebivalci 42,07 % tam živečih dosega višjo raven besedilnih spretnosti. Večji delež (46,55 %) ima samo še osrednjeslovenska regija. Slika 2: Dosežki pri besedilnih spretnostih in tip naselja v gorenjski regiji 45 42,07 40,18 40 38,17 36,41 33,84 35,14 35 31,21 29,75 28,37 29,56 28,60 30 26,69 25 20 15 10 5 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % kmečka naselja < 2000 prebivalcev nekmečka naselja < 2000 prebivalcev naselja 2000–10.000 prebivalcev naselja > 10.000 prebivalcev Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 25 Zahteve po kvalificiranosti pri opravljanju trenutnega dela v gorenjski regiji in visoki dosežki pri spretnostih: Izobrazbena sestava prebivalstva je bila v gorenjski regiji po podatkih za leto 2019 ugodna: delež prebivalcev brez izobrazbe, z nepopolno osnovno šolo ali največ dokončano osnovno šolo je bil namreč nižji, delež prebivalcev z višje- ali visokošolsko izobrazbo pa višji od slovenskega povprečja (Slovenske statistične regije in občine v številkah, b. l.). Gorenjska regija je za osrednjeslovensko na drugem mestu med vsemi regijami v Sloveniji po ugodni izobrazbeni strukturi (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. j, str. 20). Poprejšnje analize rezultatov PIAAC so pokazale, da je delež tistih, ki zaznavajo, da so prekvalificirani, največji v zasavski in gorenjski regiji (Domadenik idr., 2018a, str. 62). Storitvena dejavnost je leta 2019 zajemala 57,1 % bruto dodane vrednosti vseh dejavnosti, podobno kot v goriški in primorsko-notranjski regiji. Delež industrijske dejavnosti je znašal 40,5 %, kmetijske dejavnosti pa 2,4 % celotne bruto dodane vrednosti v regiji (SiStat, b. l.). Delež kmetijskih zemljišč v uporabi je bil leta 2016 enak kot v goriški regiji, in sicer 6,5 %, to je enkrat manj kot v osrednjeslovenski regiji (Regije v številkah, 2018, str. 25). Zemljišča, namenjena kmetijski rabi, obsegajo 38 % vseh zemljišč v gorenjski regiji, to je najmanjši delež v primerjavi z drugimi regijami (Regije v številkah, 2018, str. 16). Največji del prebivalcev gorenjske regije, ki so kvalificirani ali polkvalificirani za neindustrijski način dela, ima višjo raven besedilnih spretnosti. Med tistimi, ki so polkvalificirani za industrijski način dela, jih je z višjo ravnijo spretnosti 22,2 %, med tistimi, ki imajo le osnovni poklic, pa manj kot desetina (7,7%). Že prejšnje študije so pokazale povezanost med zahtevnostjo dela in ravnijo spretnosti (Javrh, 2018a; Javrh, 2020b). Osnovni poklici za preprosta dela so domena tistih z zelo nizko ravnijo besedilnih spretnosti, pri kvalificiranih poklicih pa prevladujejo delovno aktivni z višjimi besedilnimi spretnostmi (Javrh, 2020a, str. 42, slika 6). Gorenjska regija je druga regija, takoj za osrednjeslovensko, z največjim deležem prebivalcev z višjo ravnijo besedilnih spretnosti med kvalificiranimi poklici. To ne velja samo znotraj zahodne kohezijske regije, temveč tudi, če jo primerjamo z vsemi drugimi regijami v Sloveniji. V zahodni kohezijski regiji je gorenjska, tudi kar zadeva polkvalificirane poklice, na drugem mestu, za obalno-kraško regijo, med prebivalci z osnovnimi poklici za preprosta dela pa imata osrednjeslovenska in obalno-kraška regija večji delež tistih z višjo ravnijo spretnosti kot gorenjska. Če podatke o kvalificiranosti pri opravljanju trenutnega dela in dosežkih pri besedilnih spretnostih v gorenjski regiji primerjamo z vsemi drugimi slovenskimi regijami, je gorenjska povsod med prvimi tremi regijami z največjim deležem tistih, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti. Izjema je skupina prebivalcev z osnovnimi poklici, saj jih v gorenjski regiji s to kvalifikacijo dosega višjo raven spretnosti manj kot 10 %; to regijo, če jo po velikosti omenjenega deleža primerjamo z drugimi regijami, umešča na sedmo mesto. 26 Preglednica 5: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri besedilnih spretnostih v gorenjski regiji P O L K V A L I F I - K V A L I F I K A C I J E O S N O V N I P O L K V A L I F I - C I R A N I O Z I R O M A P O K L I C I Z A C I R A N I P O K L I C I K V A L I F I C I R A N I P O K L I C I Z A Z A H T E V N O S T P R E P R O S T A Z A I N D U S T R I J S K I P O K L I C I N E I N D U S T R I J S K I T R E N U T N E G A D E L A N A Č I N D E L A N A Č I N D E L A D E L A % % % % zelo nizka raven spretnosti 57,42 40,13 23,45 14,01 srednja raven spretnosti 34,91 37,63 34,00 29,62 višja raven spretnosti 7,67 22,23 42,54 56,36 Skupaj 100,00 100,00 100,00 100,00 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Družinske (socialne) okoliščine prebivalcev v gorenjski regiji: S pozitivnim naravnim prirastom 0,5 na 1000 prebivalcev leta 2019 je gorenjska regija na tretjem mestu po velikosti naravnega prirasta (Slovenske statistične regije in občine v številkah, b. l.). Regija je na tretjem mestu (takoj za regijo jugovzhodna Slovenija in posavsko statistično regijo) po deležu družin s tremi otroki ali več. V vsaki od omenjenih treh je ta delež znašal več kot 18 % (Slovenske statistične regije in občine v številkah, b. l.). Stopnja tveganja revščine in stopnja tveganja socialne izključenosti sta bili tukaj na ravni regij najnižji (prva je bila leta 2020 9,2-odstotna, druga 11-odstotna). Tudi znesek socialnih transferjev na 100.000 prebivalcev je tukaj najnižji, manj je leta 2020 dobila samo goriška (MDDSZ, 2021, str. 7, slika 2b). Baza PIAAC 2016 nam ponuja bogat izbor podatkov, kot so število ljudi v gospodinjstvu, kakšnega stanu so, kakšen je zaposlitveni status soproga ali partnerja, koliko otrok imajo in koliko so stari. Na podlagi tega si lahko ustvarimo boljšo sliko o družinskih oziroma individualnih socialnih okoliščinah prebivalcev (Javrh, 2020a, str. 43). Višjo raven besedilnih spretnosti dosega več tistih, ki živijo samsko in nimajo otrok. Če imajo družino, jih največ živi v štiričlanski družini, nekateri pa imajo tudi pet otrok ali več. Pri prebivalcih regije s šestimi otroki in več skoraj vsi (90 % in več) dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti. Za populacijo delovno aktivnih z najvišjimi spretnostmi v Sloveniji ne glede na regijo je bilo ugotovljeno, da živi v njihovih gospodinjstvih nekoliko manj oseb, kot je sicer značilno za populacijo. Še vedno pa, tako kot pri populaciji delovno aktivnih z zelo nizkimi spretnostmi, prevladujejo tro- in štiričlanska gospodinjstva (Javrh, 2020a, str. 43). Za polovico regij v Sloveniji je značilno, da je med prebivalci, ki živijo v štiričlanskem gospodinjstvu, največji odstotek takih z višjo ravnijo besedilnih spretnosti (to velja za obalno-kraško, podravsko, osrednjeslovensko, savinjsko, zasavsko regijo in regijo jugovzhodna Slovenija). V obalno-kraški regiji ima podoben delež tudi skupina tistih, ki živijo v enočlanskem gospodinjstvu. Čeprav ima gorenjska regija ravno tako v skupini prebivalcev, ki bivajo v štiričlanskem gospodinjstvu, skoraj polovico takšnih z višjimi besedilnimi spretnostmi, je ta delež v skupini prebivalcev, ki bivajo v sedem- ali veččlanskem gospodinjstvu, še za 10 % večji. Večji delež kot gorenjska regija ima v primeru sedem- ali veččlanskih gospodinjstev samo še koroška (62,09 %). 27 Preglednica 6: Dosežki pri besedilnih spretnostih in število oseb v gospodinjstvu v gorenjski regiji S E D E M - I N E N O - D V O - T R O - Š T I R I - P E T - Š E S T - Š T E V I L O V E Č - Č L A N S K O Č L A N S K O Č L A N S K O Č L A N S K O Č L A N S K O Č L A N S K O O S E B V Č L A N S K O G O S P O - G O S P O - G O S P O - G O S P O - G O S P O - G O S P O - G O S P O - G O S P O - D I N J S T V O D I N J S T V O D I N J S T V O D I N J S T V O D I N J S T V O D I N J S T V O D I N J S T V U D I N J S T V O % % % % % % % zelo nizka raven spretnosti 45,32 28,88 29,84 23,95 28,16 42,61 12,01 srednja raven spretnosti 19,59 32,95 33,73 31,17 35,31 32,07 32,42 višja raven spretnosti 35,09 38,17 36,43 44,88 36,53 25,32 55,57 Skupaj 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Preglednica 7: Dosežki pri besedilnih spretnostih in število otrok v gorenjski regiji 1 2 3 4 5 6 7 8 Š T E V I L O O T R O K % % % % % % % % zelo nizka raven spretnosti 32,85 33,04 40,85 47,20 52,91 0,00 0,00 0,00 srednja raven spretnosti 30,71 34,15 32,92 27,77 22,82 10,00 0,00 0,00 višja raven spretnosti 36,45 32,81 26,23 25,03 24,27 90,00 0,00 100,00 Skupaj 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 0,00 100,00 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. V prejšnji študiji smo ugotovili, da ima polovica populacije delovno aktivnih z nižjimi spretnostmi otroke starejše od 13 let, primerjalno velik pa je delež otrok delovno aktivnih z višjimi spretnostmi, mlajših od 3 let (Javrh, 2020a, str. 45). Tudi tokrat smo glede na starost otrok zaznali razlike: pri prebivalcih gorenjske regije, ki imajo najmlajšega otroka starega do 2 leti, je delež tistih z višjo ravnijo besedilnih spretnosti 62,06-odstoten, z najmanjšim otrokom, starim od 3 do 5 let, pa 40,44-odstoten. V skupini prebivalcev z otroki, starejšimi od 12 let, je delež tistih z višjo ravnijo spretnosti le 25,78-odstoten. Če podatke starosti najmlajšega otroka ter dosežkih pri besedilnih spretnostih v gorenjski regiji primerjamo z drugimi regijami zahodne kohezijske regije, vidimo, da je po velikosti deleža, ki ga predstavljajo prebivalci z višjimi besedilnimi spretnostmi v skupini tistih z najmlajšim otrokom, starim manj kot 3 leta, takoj za obalno-kraško regijo, če pa primerjamo z regijami celotne Slovenije, je pred njo še pomurska regija. V zahodni kohezijski regiji je gorenjska regija na zadnjem mestu po velikosti deleža prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi v skupini staršev z najmlajšim otrokom, starim od 3 do 5 let. Med starši z najmlajšim otrokom, starejšim od 5 let, ima manjši delež tistih, ki dosegajo višje ravni, v zahodni kohezijski regiji samo goriška regija. Pri polovici statističnih regij v Sloveniji, med katerimi je tudi gorenjska (poleg pomurske, kjer je razlika največja, obalno-kraške, podravske, posavske regije in regije jugovzhodna Slovenija), lahko opazimo z naraščanjem starosti najmlajšega otroka velik upad deleža prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnosti, če primerjamo delež teh v skupini staršev z najmlajšim otrokom, starim do 2 leti, in v skupini staršev z najmlajšim otrokom, starim od 3 do 5 let. 28 Preglednica 8: Dosežki pri besedilnih spretnostih in starost najmlajšega otroka v gorenjski regiji S T A R O S T N A J M L A J Š E G A D O 2 L E T I 3 – 5 L E T 6 – 1 2 L E T 1 3 L E T I N V E Č O T R O K A % % % % zelo nizka raven spretnosti 6,43 22,65 36,14 42,12 srednja raven spretnosti 31,51 36,91 36,43 32,11 višja raven spretnosti 62,06 40,44 27,43 25,78 Skupaj 100,00 100,00 100,00 100,00 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Preglednica 9: Dosežki pri besedilnih spretnostih in starost najstarejšega otroka v gorenjski regiji S T A R O S T N A J S T A R E J Š E G A D O 2 L E T I 3 – 5 L E T 6 – 1 2 L E T 1 3 L E T I N V E Č O T R O K A % % % % zelo nizka raven spretnosti 0,00 9,13 16,22 41,74 srednja raven spretnosti 23,79 34,66 34,78 32,97 višja raven spretnosti 76,21 56,20 49,00 25,29 Skupaj 100,00 100,00 100,00 100,00 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Pri analizi populacije delovno aktivnih v Sloveniji ne glede na regijo smo ugotovili, da so njihovi partnerji ali soprogi pogosteje delovno aktivni, če sami dosegajo višjo raven spretnosti. V skupini delovno aktivnih z višjo ravnijo besedilnih spretnosti je namreč skoraj 15 % manj njihovih partnerjev ali soprogov brezposelnih oziroma ni zaposlitveno aktivnih kot v skupini delovno aktivnih z zelo nizko ravnijo besedilnih spretnosti (Javrh, 2020a, str. 44). Večina tistih (78,35 %) v gorenjski regiji, ki imajo soproga ali partnerja zaposlenega za polni delovni čas ali vsaj za krajši delovni čas, dosega višjo raven besedilnih spretnosti. Med prebivalci s soprogi ali partnerji, ki so upokojeni, jih četrtina dosega višjo raven, še manj, petina, pa je tistih s soprogom ali partnerjem, ki opravljajo delo v gospodinjstvu ali skrbijo za otroke ali družino. V skupini prebivalcev, ki imajo soproga ali partnerja zaposlenega za polni delovni čas, je delež tistih z višjo ravnijo besedilnih spretnosti v gorenjski regiji, če ga primerjamo z deleži v drugih statističnih regijah v Sloveniji, tretji največji (za osrednjeslovensko in obalno-kraško regijo, ki sodita prav tako kot gorenjska v zahodno kohezijsko regijo). Malo slabše se gorenjska regija uvršča v primeru, ko so partnerji ali soprogi zaposleni za krajši delovni čas (za podravsko, pomursko in osrednjeslovensko regijo). Četrtina prebivalcev v gorenjski regiji, katerih soprog ali partner je upokojen, dosega višjo raven besedilnih spretnosti, večji delež imata med regijami le še pomurska in obalno-kraška. Delež prebivalcev v gorenjski regiji, ki dosega višjo raven besedilnih spretnosti, v skupini tistih, katerih soprog ali partner opravlja delo v gospodinjstvu ali skrbi za otroke ali družino, je primerljiv z deležem v pomurski regiji in se uvršča po velikosti za deležem v osrednjeslovenski, goriški in savinjski regiji. 29 Slika 3: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in trenutni zaposlitveni položaj soproga ali partnerja v gorenjski regiji 80 70,00 vajenec, pripravnik 70 60,00 opravlja delo v gospodinjstvu ali 57,79 60 skrbi za otroke/družino 47,87 zaposlen za polni delovni čas 50 42,86 (samozaposlen, zaposlen) 41,90 40,00 40 36,92 38,83 37,60 36,82 36,45 upokojen ali predčasno upokojen 32,33 32,38 30,00 28,23 30 25,77 26,26 24,72 23,89 drugo, DK, RF 19,54 20 zaposlen za krajši delovni čas 9,83 (samozaposlen, zaposlen) 10 trajno invaliden 0,00 0,00 0 zelo nizka raven srednja raven višja raven spretnosti dijak, študent % spretnosti spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Priseljensko ozadje prebivalcev v gorenjski regiji: Delež tujih državljanov v gorenjski regiji je bil leta 2019 enak kot v podravski, in sicer 5,9 % (STAGE, b. l.). V gorenjski regiji je bilo po popisu iz leta 2002 od tujih narodnosti veliko Srbov in Bošnjakov (Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, 2002). V pregledu tujih državljanov iz leta 2013, ki deli tujce na tri skupine, in sicer državljane članic Evropske unije, državljane držav nekdanje Jugoslavije in pa drugih držav, predstavljajo deleži gorenjske regije slovensko povprečje. Državljanov, ki izhajajo iz držav z območja nekdanje Jugoslavije, je bilo 85,9 % vseh tujcev v regiji, 8,6 % je bilo državljanov članic Evropske unije in 5,5 % državljanov drugih držav sveta (Slovenske regije v številkah, 2014, str. 11). Na besedilne spretnosti zelo vpliva država rojstva, še posebno izrazito se to kaže v socialnodemokratskih in celinskih državah srednje in severne Evrope (Pavlin idr., 2018, str. 145). V slovenski populaciji delovno aktivnih je kar 92,74 % tistih, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, rojenih v Sloveniji (Javrh, 2020a, str. 46). Četrtina prebivalcev v gorenjski regiji, ki niso rojeni v Sloveniji, dosega višjo raven besedilnih spretnosti. Podobno velik delež ima tudi savinjska regija, s tem pa imata obe v primerjavi z drugimi slovenskimi statističnimi regijami največji delež med nerojenimi v Sloveniji, ki dosegajo najvišje besedilne spretnosti. Med rojenimi v Sloveniji dosega višjo raven besedilnih spretnosti 41,36 % prebivalcev gorenjske regije. Večji delež v državi imata samo še osrednjeslovenska in obalno-kraška regija, obe sodita – tako kot gorenjska regija – v zahodno kohezijsko regijo. Polovica rojenih v Sloveniji v osrednjeslovenski in obalno-kraški regiji dosega višjo raven besedilnih spretnosti. Priseljensko ozadje prebivalcev v gorenjski regiji razkriva nekaj zanimivosti: v regiji živi 13,80 % prebivalcev (to preračunano predstavlja približno 17.300 prebivalcev), ki so priseljenci prve generacije, 7 % pa druge generacije. V prvi generaciji priseljencev je le 23,8 % tistih, ki so dosegli višje ravni spretnosti, v drugi generaciji pa nekaj več, 37,8 %. V poprejšnji študiji smo ugotovili, da ima skupina delovno aktivnih z zelo nizkimi besedilnimi spretnostmi v Sloveniji trikrat večji delež priseljencev prve generacije kot skupina z višjimi besedilnimi spretnostmi, priseljenci druge generacije pa so relativno stabilno porazdeljeni v populaciji in obeh ravneh spretnosti (Javrh, 2020a, str. 46). 30 Zanimivo, da ima gorenjska regija v primerjavi z vsemi drugimi statističnimi regijami v Sloveniji med priseljenci prve generacije največji delež tistih, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti (23,8 %). Podoben delež (23,1 %) ima tudi savinjska regija s to razliko, da ta prednjači po velikosti deleža tistih z višjo ravnijo besedilnih spretnosti tudi med priseljenci druge generacije (53,51 %), v gorenjski regiji pa se ta delež tudi poveča, vendar ne tako zelo. Med priseljenci druge generacije v gorenjski regiji jih višjo raven besedilnih spretnosti dosega 37,8 % skupine, to – po velikosti deleža – uvršča regijo na peto mesto med regijami v Sloveniji (za savinjsko, obalno-kraško, osrednjeslovensko regijo in regijo jugovzhodna Slovenija). Slika 4: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih po generaciji priseljencev v gorenjski regiji 50 47,0 zelo nizka 42,6 raven 38,9 37,8 spretnosti 40 32,7 29,2 30 srednja 23,8 23,3 24,7 raven spretnosti 20 10 višja raven spretnosti 0 % prva generacija druga generacija niso priseljenci prve ali priseljencev priseljencev druge generacije Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Za populacijo delovno aktivnih z višjimi besedilnimi spretnostmi s priseljenskim ozadjem v Sloveniji je značilno, da so bili ob priselitvi veliko mlajši kot priseljenci z zelo nizko ravnijo spretnosti (Javrh, 2020a, str. 46). Pri priseljencih v gorenjski regiji, ki so se prvič priselili v Slovenijo pred šestim letom, je polovica dosegla višje ravni besedilnih spretnosti, med tistimi, ki so bili ob priselitvi stari od 16 do 35 let, pa nekaj več kot četrtina. Če so se priselili po šestintridesetem letu starosti, tako rekoč niso dosegli višjih ravni besedilnih spretnosti. Če podatke o starosti ob priselitvi in dosežkih pri besedilnih spretnostih v gorenjski regiji primerjamo z vsemi drugimi regijami v Sloveniji, ima gorenjska od vseh največji delež med priseljenimi pred šestim letom, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti (51,88 %). Delež večji od polovice ima samo še osrednjeslovenska regija (50,72 %). Tako v primeru gorenjske kot osrednjeslovenske regije je delež priseljenih z višjimi spretnostmi precej manjši med tistimi, ki so bili ob priselitvi v Slovenijo stari od 6 do 15 let. V teh skupinah prednjači predvsem savinjska regija, gorenjska med regijami sicer ostaja v zgornji polovici, vendar ne pri vrhu. Največji delež priseljencev z višjimi besedilnimi spretnostmi v primerjavi z drugimi regijami ima gorenjska zopet v skupini tistih, ki so se priselili stari do 16 do 25 let. Med tistimi, ki so se priselili stari od 26 do 30 let, ima večji delež prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi kot gorenjska regija le še podravska, med tistimi, ki so se priselili stari od 31 do 35 let, pa goriška. 31 Slika 5: Doseženo število točk pri besedilnih spretnostih in starost ob priselitvi v Slovenijo v gorenjski regiji 90 80,00 80 71,76 71,79 70 60 51,88 48,12 50 43,68 38,86 38,55 41,13 40 34,29 35,85 31,85 32,32 26,85 29,60 26,55 30 19,29 20,47 20,00 20 15,66 12,54 8,94 10 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0 0–5 let 6–10 let 11–15 let 16–20 let 21–25 let 26–30 let 31–35 let 36–40 let 41 let in % več zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Višjo raven besedilnih spretnosti dosega v gorenjski regiji 23,31 % priseljenih prebivalcev pred letom 1991 in 25,84 % leta 1991 ali pozneje. Nekoliko večji delež prebivalcev, ki dosegajo višje besedilne spretnosti med tistimi, ki so priseljeni po letu 1990, v primerjavi s priseljenimi med letoma 1961 in 1990, je značilen za tri četrtine slovenskih regij. Po velikosti deležev priseljencev z višjimi besedilnimi spretnostmi v posameznih skupinah glede na leto priselitve ima gorenjska regija med regijami zahodne kohezijske regije najvišje vrednosti. Tudi v primerjavi z vsemi regijami v Sloveniji se uvršča visoko. Med priseljenimi v letih od 1961 do 1990 jih večji delež kot v gorenjski dosega višjo raven besedilnih spretnosti le še v koroški in savinjski regiji, med priseljenimi po letu 1990 pa samo v savinjski. Slika 6: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in leto priselitve v Slovenijo v gorenjski regiji 60 49,43 50 43,56 40 30 27,26 30,60 25,84 20 23,31 10 0 0,00 1931–1960 1961–1990 1991 ali pozneje % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 32 Sliko dopolni tudi podatek, ali so prebivalci naravni govorci slovenščine ali ne. V študiji populacije delovno aktivnih v Sloveniji ne glede na regijo smo ugotovili, da je naravnih govorcev slovenskega jezika med delovno aktivnimi z višjo ravnijo spretnosti kar 91,62 % (Javrh, 2020a, str. 46). V skupini, kjer prebivalci gorenjske regije niso naravni govorci slovenščine, doseže višjo raven četrtina (25,41 %) skupine, to je za savinjsko regijo največji delež med statističnimi regijami v Sloveniji. Tudi med naravnimi govorci dosega višjo raven besedilnih spretnosti v gorenjski regiji velik delež v primerjavi z drugimi regijami. Večji delež imata namreč samo še osrednjeslovenska in obalno-kraška regija, ki sta obe – tako kot gorenjska regija – del zahodne kohezijske regije. Podobno razliko med skupino naravnih govorcev slovenščine in tistimi, ki to niso – če opazujemo delež tistih v skupini, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti – je tako kot v gorenjski regiji opaziti v primorsko-notranjski. Dosežena izobrazba staršev (matere): Raziskava Spretnosti odraslih – PIAAC (2016) je potrdila, da na razvitost posameznikovih spretnosti ne vplivata samo njegova stopnja izobrazbe in materni jezik, temveč tudi stopnja izobrazbe njegovih staršev (Javrh, 2020a, str. 48). V populaciji delovno aktivnih v Sloveniji z zelo nizko ravnijo besedilnih spretnosti jih je imelo še enkrat več (69,19 %) mater ali skrbnico z nižjo poklicno izobrazbo kot v skupini delovno aktivnih z višjo ravnijo besedilnih spretnosti (35,97 %; Javrh, 2020a, str. 49). V skupini, kjer mati ali skrbnica ni bila rojena v Sloveniji, jih je le nekaj manj kot tretjina lahko dosegla višje ravni besedilnih spretnosti, podobno je pri očetih. Če primerjamo z drugimi regijami v Sloveniji, je v skupini tistih z materami, ki niso bile rojene v Sloveniji, samo v obalno-kraški in savinjski regiji dosegel višjo raven besedilnih spretnosti večji delež prebivalcev. Če je imela mati ali skrbnica nižjo poklicno stopnjo izobrazbe, je 27,66 % odraslih iz gorenjske regije lahko doseglo najvišje ravni besedilnih spretnosti, če je imela srednjo izobrazbo (ISCED 3, 3c, 4), jih je te ravni doseglo 47,76 %, če pa je imela visoko izobrazbo, kar 67,69 %. Deleži prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi v posameznih skupinah z naraščanjem stopnje materine ali skrbničine izobrazbe se enakomerno večajo. Glede na velikost deležev se med regijami gorenjska uvršča na četrto mesto oziroma celo na tretje, če ima mati ali skrbnica visoko izobrazbo. Preglednica 10: Dosežki pri besedilnih spretnostih v povezavi s tem, ali je mati ali skrbnica rojena v Sloveniji, v gorenjski regiji D A N E M A T I A L I S K R B N I C A R O J E N A V S L O V E N I J I Š T . * % Š T . * % zelo nizka raven spretnosti 28217 26,33 11136 38,95 srednja raven spretnosti 34166 31,88 9120 31,90 višja raven spretnosti 44782 41,79 8333 29,15 Skupaj 107165 100,00 28589 100,00 * V preglednici je navedeno ocenjeno število prebivalcev regije, ki je izračunano na podlagi reprezentativnega vzorca. Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 33 Preglednica 11: Dosežki pri besedilnih spretnostih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati ali skrbnica, v gorenjski regiji N A J V I Š J A S T O P N J A I S C E D 1 2 3 C S H O R T I S C E D 3 E X C L 3 C 4 I S C E D 5 6 I Z O B R A Z B E , K I J O J E D O S E G L A M A T I A L I S K R B N I C A Š T . * % Š T . * % Š T . * % zelo nizka raven spretnosti 29287 40,61 8138 17,79 1324 8,08 srednja raven spretnosti 22880 31,73 15764 34,45 3974 24,23 višja raven spretnosti 19946 27,66 21854 47,76 11101 67,69 Skupaj 72113 100,00 45756 100,00 16399 100,00 * V preglednici je navedeno ocenjeno število prebivalcev regije, ki je izračunano na podlagi reprezentativnega vzorca. Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Povezanost zdravstvenega stanja in ravni spretnosti v gorenjski regiji: V gorenjski regiji je bilo konec leta 2019 252,8 zdravnika na 100.000 prebivalcev; to je kar polovica manj kot v osrednjeslovenski regiji, ki ima največji delež zdravnikov (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. a, str. 15). Zaposleni so bili istega leta bolniško odsotni z dela povprečno 16,95 dni leta, to uvršča regijo poleg osrednjeslovenske, obalno-kraške in goriške nad državno povprečje (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. b, str. 14). Gorenjska regija je imela leta 2019 podpovprečno število poškodb pri delu na 1000 zaposlenih (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. i, str. 8). Po stopnji umrljivosti zaradi različnih bolezni (bolezni obtočil na 100.000 prebivalcev) ima regija skupaj z osrednjeslovensko najboljše rezultate (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. c, str. 13), sladkornih bolnikov je tudi podpovprečen delež v gorenjski populaciji (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. e, str. 11). Nasprotno je incidenčna stopnja raka na 100.000 prebivalcev visoka, pri moških na drugem in ženskah na tretjem mestu po regijah (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. d, str. 12). Gorenjska regija ima kot druga slovenska regija največji delež normalno hranjenih prebivalcev (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. g, str. 6). Stopnja umrljivosti v gorenjski regiji je bila ena izmed štirih, ki so bile leta 2019 pod slovenskim povprečjem (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. j, str. 11). Leta 2020 je bila druga regija z najnižjo stopnjo umrljivosti (Presežna umrljivost, 2020). Polovica prebivalcev gorenjske regije, ki so ocenili, da imajo odlično (46,9 %) ali zelo dobro zdravje (47,6 %), ima višjo raven besedilnih spretnosti. Tretjina tistih, ki svoje zdravje ocenjujejo kot dobro, in petina tistih, ki ga ocenjujejo kot zadovoljivo ali slabo, dosega prav tako višjo raven besedilnih spretnosti. Trend je ravno obrnjen, če opazujemo deleže prebivalcev z zelo nizko ravnijo besedilnih spretnosti. Primerjava samoocene zdravja med skupinama delovno aktivnih z višjimi besedilnimi spretnostmi in delovno aktivnimi z nižjimi besedilnimi spretnostmi na državni ravni ne glede na regije podobno pokaže, da se delovno aktivni z višjimi spretnostmi bolj nagibajo k boljši oceni zdravja (Javrh, 2020a, str. 50, preglednica 16). Če podatke o oceni zdravstvenega stanja in dosežkih pri besedilnih spretnostih v gorenjski regiji primerjamo z drugimi regijami zahodne kohezijske regije, je po višini deležev, ki ga predstavljajo prebivalci z višjimi besedilnimi spretnostmi pri določeni oceni, ta regija za osrednjeslovensko in obalno-kraško regijo. Goriška regija ima od vseh, z gorenjsko regijo vred, v zahodni kohezijski regiji precej nižje vrednosti. Gorenjska regija izstopa po tem, da je tudi v skupini prebivalcev, ki so svoje zdravje ocenili kot slabo, podoben delež tistih z višjimi besedilnimi spretnostmi kot v skupini, v kateri so prebivalci so svoje zdravje ocenili z oceno zadovoljivo. 34 Če primerjamo podatke o oceni zdravstvenega stanja in dosežkih pri besedilnih spretnostih v gorenjski regiji s podatki v vseh drugih regijah v Sloveniji, vidimo, da ima podoben trend deležev, ki ga predstavljajo prebivalci z višjimi besedilnimi spretnostmi pri določeni oceni, zasavska regija (le da je višina deležev za okoli 20 % manjša kot v gorenjski regiji). Če opazujemo velikosti deležev, ki jih predstavljajo prebivalci z višjimi besedilnimi spretnostmi pri določeni oceni, spada gorenjska med prve štiri regije z največjimi vrednostmi deležev (poleg obalno-kraške, osrednjeslovenske in savinjske regije). Med vsemi regijami izstopa gorenjska po največjem deležu, ki ga predstavljajo prebivalci z višjimi besedilnimi spretnostmi pri oceni svojega zdravja kot slabo. V gorenjski regiji namreč dosega petina (21,3 %) tistih, ki je svoje zdravje ocenila kot slabo, višje besedilne spretnosti. Sledi ji osrednjeslovenska regija, kjer pa je delež skoraj za polovico manjši (12,63 %). Slika 7: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in lastna ocena zdravja v gorenjski regiji 70 60 59,04 50 zelo nizka raven 47,65 47,34 spretnosti 46,86 40 34,60 34,69 34,27 srednja raven 31,20 spretnosti 30 30,99 31,13 22,14 21,30 20 višja raven 17,66 21,46 19,67 spretnosti 10 0 odlično zelo dobro dobro zadovoljivo slabo % Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Goriška regija Število knjig kot eden od kazalnikov razvitosti besedilnih spretnosti v goriški regiji: S številom knjig doma narašča delež tistih z višjimi ravnmi besedilnih spretnosti, vendar v primeru goriške regije rast ni tako očitna. Med tistimi, ki imajo doma 10 knjig ali manj, dosega višjo raven vsak šesti. Več kot polovica prebivalcev v goriški regiji, ki imajo doma več kot 200 knjig, ima višje besedilne spretnosti (od 201 do 500 knjig 55,03 %), če pa imajo več kot 500 knjig, se delež zmanjša za polovico (28,77 %). Na višjih ravneh besedilnih spretnosti so boljše tudi bralne spretnosti (Javrh, 2020a, str. 35). Eden izmed kazalnikov bralnih navad je število knjig, ki jih imajo prebivalci doma. Knjižnice namreč primanjkljaja od doma ne nadomeščajo v celoti (Doupona, 2020 v Možina, 2022, str. 21). Študija, ki je proučevala populacijo delovno aktivnih v Sloveniji, je ugotovila, da ima več kot tri četrtine delovno aktivnih z najvišjimi dosežki doma več kot 25 knjig, med delovno aktivnimi z najnižjimi dosežki pa ima več kot polovica manj kot 25 knjig (Javrh, 2020a, str. 35, preglednica 4). 35 Če primerjamo podatke o številu knjig in dosežkih pri besedilnih spretnostih v goriški regiji z drugimi regijami zahodne kohezijske regije, goriška nima najmanjšega deleža prebivalcev z višjo ravnijo besedilnih spretnosti samo v skupini tistih, ki imajo doma 10 knjig ali manj. V tej skupini dosegata v goriški regiji višje besedilne spretnosti za 2 odstotni točki več prebivalcev kot v gorenjski in osrednjeslovenski regiji. Tudi v primerjavi z vsemi drugimi regijami v Sloveniji se po vrednosti deležev prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi goriška uvršča v spodnjo polovico regij. Samo med tistimi, ki imajo doma od 200 do 500 knjig, jih v goriški regiji višjo raven spretnosti dosega več kot polovica v skupini. Podobne vrednosti za skupino s tem številom knjig imajo tudi podravska, gorenjska in primorsko-notranjska regija. Nasploh je po velikosti deležev goriška najbolj primerljiva s primorsko-notranjsko regijo, edini večji odmik je v obeh v skupini tistih, ki imajo doma več kot 500 knjig. V primeru primorsko-notranjske se deleži prebivalcev z višjo ravnijo besedilnih spretnosti z naraščanjem števila knjig stalno povečujejo, v goriški regiji pa se delež v tej skupini zmanjša. Slika 8: Dosežki pri besedilnih spretnostih in število knjig, ki jih imajo prebivalci doma, v goriški regiji 60 56,69 55,03 50 46,56 46,24 38,95 40 36,03 36,11 33,37 32,89 30,99 30 27,88 28,39 28,77 25,02 24,99 20,07 20 16,57 15,43 10 0 % 10 knjig ali manj 11–25 knjig 26–100 knjig 101–200 knjig 201–500 knjig več kot 500 knjig zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Spolna in starostna struktura skupine z najvišjimi dosežki pri besedilnih spretnostih v goriški regiji: Leta 2019 je v goriški regiji živelo 6 % prebivalstva celotne Slovenije, to znaša 118.008 oseb in je skoraj petkrat manj kot v osrednjeslovenski regiji. Število moških in število žensk je bili v tej regiji dokaj uravnovešeno; moških je 310 več kot žensk. Goriška je druga najredkeje poseljena regija, saj živi na enem kvadratnem kilometru njene površine slabih 51 prebivalcev, to je enkrat manj, kot znaša povprečna gostota prebivalstva za Slovenijo (Slovenske statistične regije in občine v številkah, b. l.). Goriška regija je stara regija, saj je v njej po podatkih iz leta 2019 povprečna starost prebivalcev 44,9 leta (za pol leta višja povprečna starost je samo še v pomurski regiji). To pomeni, da je starostna sestava prebivalstva te regije manj ugodna. Delež prebivalcev, starih 65 let ali več, je v tej regiji največji, 22,6-odstoten. Čeprav je z deležem mlajših od 15 let goriška umeščena na srednje, šesto mesto med regijami, je v tej starostni kategoriji pod slovenskim povprečjem (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. j, str. 7). Tudi indeks staranja je dosegel eno najvišjih vrednosti: 153 (to pomeni, da je bilo med prebivalci te regije na vsakih 100 otrok, tj. oseb, mlajših od 15 let, povprečno 153 oseb, starih najmanj 65 let). 36 Višjo raven besedilnih spretnosti v 44,59 % dosegajo ženske iz najmlajše skupine (od 16 do 25 let) in – za primerjavo – le 8,16 % iz najstarejše skupine (od 56 do 65 let). Med najmlajšimi moškimi (od 1 do 25 let) jih dosega višjo raven besedilnih spretnosti 41,75 % in 12,84 % iz najstarejše skupine (od 56 do 65 let). Pri moških, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, izstopa zelo majhen delež (11,12 %) starih od 46 do 55 let, torej v srednjih letih. Podatki, ki se nanašajo na populacijo delovno aktivnih z najvišjimi spretnostmi v Sloveniji ne glede na regijo, kažejo, da dosegajo višje spretnosti predvsem mlajši moški, med ženskami z najvišjimi dosežki pa je največ tistih, ki so stare od 36 do 55 let (Javrh, 2020a, str. 36, slika 3). Delež žensk v goriški regiji, ki dosegajo višje besedilne spretnosti, v starostnih skupinah enakomerno upada s staranjem prebivalk. Trend upadanja je podoben tistemu v savinjski regiji, s to razliko, da so tam vrednosti za okrog 10 % večje. Tudi sicer, če primerjamo goriško regijo z drugimi slovenskimi statističnimi regijami, ima manjše deleže kot večina regij. V skupini najmlajših žensk je peta z najmanjšim deležem tistih, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, v omenjeni skupini, v skupini najstarejših pa celo druga (manjši delež ima samo še koroška regija). Tudi kar zadeva moško populacijo v goriški regiji deleži tistih, ki dosegajo višje besedilne spretnosti, v starostnih skupinah enakomerno upadajo s staranjem prebivalcev. Večji že omenjeni upad je zaznati samo v skupini moških, starih od 46 do 55 let. V tej skupini je z višjimi besedilnimi spretnostmi celo manjši delež moških kot pri najstarejših moških (od 56 do 65 let). V primerjavi z drugimi slovenskimi regijami se goriška, kar zadeva moške, uvršča nekoliko bolje. V skupini najmlajših moških je šesta z najmanjšim deležem tistih, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, v omenjeni skupini, v skupini najstarejših pa peta. Slika 9: Dosežki pri besedilnih spretnostih ter starost in spol prebivalcev v goriški regiji 70 65,52 60 57,40 52,39 50 45,61 44,59 42,94 41,75 40,47 37,87 39,30 40 37,42 34,09 34,91 36,73 34,09 34,77 32,56 30,49 30,22 31,47 30 27,67 26,32 24,15 24,49 25,44 20 17,54 17,66 11,12 12,84 8,16 10 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % ženska 16–25 let ženska 26–35 let ženska 36–45 let ženska 46–55 let ženska 56–65 let moški 16–25 let moški 26–35 let moški 36–45 let moški 46–55 let moški 56–65 let Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Tip naselja: Z 2325 kvadratnimi kilometri zajema goriška regija 11,5 % površine države in je po velikosti primerljiva z osrednjeslovensko regijo (Slovenske statistične regije in občine v številkah b. l.). Večina občin izgublja prebivalstvo, izjema so urbana občina Ajdovščina in ruralni občini Vipava ter Renče - Vogrsko. Te občine zajemajo skupaj samo dobrih 16 % površine regije, 25 % njenega prebivalstva in 18 % naselij (Nared idr., 2019, str. 104). 37 V goriški regiji opazimo glede na tip naselja podobne značilnosti kot pri drugih regijah: le slaba petina (21,6 %) prebivalcev regije, ki živijo v manjših kmečkih naseljih (z manj kot 2000 prebivalci), dosega visoko raven besedilnih spretnosti, v nekmečkih naseljih z manj kot 2000 prebivalci jih je višjo raven besedilnih spretnosti doseglo še manj, le 18,6 %. V večjih naseljih (z 2000 do 10.000 prebivalci) je manj odmikov med deleži, porazdeljenimi med ravni. Za 3 odstotne točke pred drugimi prevladujejo prebivalci, ki so dosegli višjo raven besedilnih spretnosti (35,15 %). V največjih naseljih (z več kot 10.000 prebivalci) je višjo raven besedilnih spretnosti doseglo 31,80 % prebivalcev regije, je pa tudi odstotek tistih, ki so pokazali zelo slabe spretnosti, precej višji (40,21 %). Za več kot polovico populacije delovno aktivnih z nižjimi besedilnimi dosežki v Sloveniji ne glede na regijo je značilno, da živijo v manjših naseljih z manj kot 2000 prebivalci (Javrh, 2020a, str. 41, slika 5). Tudi približno tretjina delovno aktivnih z višjimi besedilnimi spretnostmi živi v manjših naseljih – z manj kot 2000 prebivalci, vendar so to urbana, ne kmečka naselja (Javrh, 2020a, str. 41). Če primerjamo podatke o tipu naselja in dosežkih pri besedilnih spretnostih v goriški regiji z drugimi regijami v zahodni kohezijski regiji, ima goriška regija najnižje vrednosti deležev, ki jih prebivalci z višjimi besedilnimi spretnostmi predstavljajo v določenem tipu naselja. Deleži so namreč pri vseh tipih naselji pod 35 %, najmanjši pa je v goriških nekmečkih naseljih z manj kot 2000 prebivalci (18,59 %). Med vsemi statističnimi regijami v Sloveniji samo v goriški in pomurski regiji predstavljajo prebivalci z višjimi besedilnimi spretnostmi največji delež, če primerjamo velikost deležev med tipi naselja, v naseljih z 2000 do 10.000 prebivalci. Vendar velja omeniti, da v pomurski regiji ni tako velikih razlik med posameznimi tipi naselji, kot so v goriški regiji. Podoben delež prebivalcev z višjimi spretnostmi v naseljih z 2000 do 10.000 prebivalci, kot ga ima goriška (35,15 %), je tudi v obalno-kraški regiji (35,67 %), to pa je v primeru obalno-kraške regije tudi tip naselja z najnižjim deležem prebivalcev, ki dosegajo višje ravni besedilnih spretnosti. V goriški regiji to velja za manjša nekmečka naselja (18,59 %), kjer je delež prebivalcev z višjimi spretnostmi primerljiv s tistim v zasavski regiji (17,57 %). Slika 10: Dosežki pri besedilnih spretnostih in tip naselja v goriški regiji 50 47,55 45,16 45 40,21 40 36,25 35,15 35 32,16 30,85 32,69 31,80 27,99 30 25 21,59 18,59 20 15 10 5 0 % kmečka naselja < 2000 nekmečka naselja naselja 2000–10.000 naselja > 10.000 prebivalcev < 2000 prebivalcev prebivalcev prebivalcev zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 38 Zahteve po kvalificiranosti pri opravljanju trenutnega dela v goriški regiji in visoki dosežki pri spretnostih: Čeprav je po doseženi izobrazbi prebivalcev regija umeščena na četrto mesto med regijami, njeni deleži padejo že v podpovprečne vrednosti za državo (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. j, str. 20). Po podatkih za leto 2019 se je s številom študentov na 1000 prebivalcev (37) ta regija uvrstila na prvo mesto (SiStat, b. l.). Deleži bruto dodane vrednosti so po dejavnostih razporejeni podobno kot v gorenjski regiji. Storitvena dejavnost predstavlja 57,8 %, industrija 38,6 % in kmetijska dejavnost 3,6 % (SiStat, b. l.). Delež kmetijskih zemljišč v uporabi je bil leta 2016 enak kot v gorenjski regiji (6,5 %; Regije v številkah, 2018, str. 24–25). Zanimivo je, kakšne kvalifikacije imajo prebivalci z visokimi dosežki v goriški regiji: med tistimi, ki opravljajo kvalificirano delo, jih 35,47 % dosega višjo raven besedilnih spretnosti, med tistimi, ki opravljajo polkvalificirana dela za neindustrijski način dela, 25,81 %, pol manjši delež je med tistimi, ki opravljajo polkvalificirana dela v industriji (11,22 %), in zelo majhen (4,75 %) med tistimi, ki delajo v osnovnih poklicih, a so vseeno pokazali najvišje ravni spretnosti. Populacija delovno aktivnih v Sloveniji ne glede na regijo, ki dosega najvišje spretnosti, se redko pojavlja v kategoriji osnovnih poklicev za preprosta dela (1,49 %; Javrh, 2020a, str. 42, slika 6). Izračuni so pokazali, da je največ prekvalificiranih v podravski, primorsko-notranjski in goriški regiji (Domadenik idr., 2018a, str. 66). Goriška regija se jasno razlikuje od preostalih regij zahodne kohezijske regije. Deleži prebivalcev, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, so tu veliko nižji, hkrati pa razlike med različnimi poklicnimi skupinami niso tako izrazite kot v gorenjski, obalni-kraški, še najbolj pa osrednjeslovenski regiji. Če primerjamo podatke o kvalificiranosti pri opravljanju trenutnega dela in dosežkih pri besedilnih spretnostih v goriški regiji z vsemi drugimi regijami v Sloveniji, je glede na velikost deležev prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi v posameznih poklicnih skupinah goriška skupaj z zasavsko, koroško in posavsko regijo med tistimi z najmanjšimi vrednostmi deležev. Zelo podobna goriški regiji je podravska, le da ima v vseh poklicnih skupinah za nekaj odstotnih točk večje deleže, izjema je skupina kvalificiranih poklicev, kjer je razlika večja, tj. 10 %. Preglednica 12: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri besedilnih spretnostih v goriški regiji P O L K V A L I F I - P O L K V A L I F I - C I R A N I Z A P O S L I T V E N A O S N O V N I C I R A N I P O K L I C I K V A L I F I C I R A N I P O K L I C I Z A K V A L I F I K A C I J A P O K L I C I Z A I N D U S T R I J S K I P O K L I C I N E I N D U S T R I J S K I D E L O V N E G A M E S T A N A Č I N D E L A N A Č I N D E L A % % % % zelo nizka raven spretnosti 66,10 53,63 39,64 28,51 srednja raven spretnosti 29,15 35,15 34,55 36,02 višja raven spretnosti 4,75 11,22 25,81 35,47 Skupaj 100,00 100,00 100,00 100,00 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 39 Slika 11: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri besedilnih spretnostih v goriški regiji 70 66,10 60 53,63 50 39,64 40 35,15 34,55 36,02 35,47 28,51 29,15 30 25,81 20 11,22 10 4,75 0 % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti osnovni poklici polkvalificirani poklici za industrijski način dela polkvalificirani poklici za neindustrijski način dela kvalificirani poklici Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Družinske (socialne) okoliščine prebivalcev v goriški regiji: Delež živorojenih otrok, katerih matere oziroma starša ob njihovem rojstvu nista bila poročena, je bil v tej regiji najmanjši (48,6 %). Najmanjši je bil tudi delež otrok, starih od 1 do 5 let, ki so obiskovali vrtce (77,5 %). Znesek socialnih transferjev MDDSZ na 100.000 prebivalcev je znašal 46 mio evrov, to je najmanj od vseh regij (MDDSZ 2021, str. 7, slika 2b). Delež gospodinjstev, kjer so ljudje živeli v stanovanjih v slabem stanju (s puščajočo streho, z vlažnimi stenami, temelji ali tlemi, s trhlimi okenskimi okviri ali tlemi), je bil v tej regiji največji, 29-odstoten. Resno materialno prikrajšanih je bilo leta 2020 2,2 % oseb, starejših od 15 let, to je za 3,6 odstotne točke manj kot v koroški regiji, kjer je bil delež največji. Višjo raven besedilnih spretnosti so v največjem deležu pokazali prebivalci regije iz večjih družin (31,93-odstotni delež v sedemčlanskem, 27,36-odstotni delež v štiričlanskem in 27,99-odstotni delež v petčlanskem gospodinjstvu). Samski ali prebivalci iz dvočlanske družine so višje spretnosti dosegli le v 15-odstotnem deležu. Obravnavali smo tudi podatke, ko smo upoštevali število otrok (tudi pastorki in otroci, ki ne živijo v gospodinjstvu). Glede na število otrok respondentov sta izjemi skupini s petimi in šestimi otroki. Pri tistih s šestimi otroki vsi respondenti dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, pri tistih s petimi pa 62,21-odstotno. (Opomba: Ko jih kategoriziramo v skupine z od enim do štiri in več otroki, pa je delež tistih, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, največji pri tistih z enim otrokom (23,29 %) in najmanjši pri tistih s tremi otroki (15,52 %)). Če primerjamo populacijo delovno aktivnih z najvišjimi in najnižjimi besedilnimi spretnostmi v Sloveniji ter število otrok, ki jih imajo, vidimo, da ima v primerjavi s kontrastno skupino nekoliko večji delež delovno aktivnih z najvišjimi besedilnimi spretnostmi dva ali enega otroka, med delovno aktivnimi z najnižjimi besedilnimi spretnostmi jih ima, zopet glede na kontrastno skupino, nekoliko večji delež tri ali štiri otroke (Javrh, 2020a, str. 45, slika 10). Goriška regija z vrednostmi deležev prebivalcev, ki dosegajo višje besedilne spretnosti glede na število članov v gospodinjstvu, se razlikuje od drugih regij v zahodni kohezijski regiji. Samo z gorenjsko regijo imata podoben delež prebivalcev z višjimi spretnostmi v skupini tistih, ki živijo v šestčlanskem gospodinjstvu (goriška regija 23,67 %, gorenjska regija 25,3 %). 40 Trend spreminjanja velikosti deležev med skupinami glede na število članov v gospodinjstvu, ki ga ima goriška regija, je še najbolj podoben koroški regiji, s to razliko, da ima zadnja nekoliko manjše vrednosti deležev ter da v skupini tistih, ki živijo v sedem- ali veččlanskem gospodinjstvu, še izraziteje izstopa po velikem deležu (62,09 %) prebivalcev z najvišjimi besedilnimi spretnostmi. Goriška, koroška in gorenjska regija so edine regije, kjer so deleži prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi največji v skupini tistih, ki živijo v sedem- ali veččlanskem gospodinjstvu. Preglednica 13: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in število oseb v gospodinjstvu v goriški regiji SEDEM ENO- DVO- TRO- ŠTIRI- PET- ŠEST- IN VEČ- ČLANSKO ČLANSKO ČLANSKO ČLANSKO ČLANSKO ČLANSKO ŠTEVILO OSEB V ČLANSKO GOSPO- GOSPO- GOSPO- GOSPO- GOSPO- GOSPO- GOSPODINJSTVU GOSPO- DINJSTVO DINJSTVO DINJSTVO DINJSTVO DINJSTVO DINJSTVO DINJSTVO % % % % % % % zelo nizka raven spretnosti 46,03 52,34 38,01 39,43 35,80 49,17 54,04 srednja raven spretnosti 38,19 32,42 36,16 33,22 36,21 27,17 14,04 višja raven spretnosti 15,77 15,24 25,83 27,36 27,99 23,67 31,93 Skupaj 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Slika 12: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in število otrok v goriški regiji 70 57,76 60 53,13 49,05 50 zelo nizka raven 40,27 spretnosti 40 36,44 32,18 31,35 srednja raven 30 spretnosti 23,29 23,88 18,77 18,35 višja raven 20 15,52 spretnosti 10 0 1 2 3 4 % Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Pomembna kazalnika resničnih okoliščin vsakodnevnega življenja sta velikost družine prebivalcev in starost njihovih otrok (Javrh, 2020a, str. 45). Višje ravni dosegajo prebivalci regije z mlajšimi otroki. Če imajo prebivalci najmlajšega otroka, starega do 2 leti, je delež tistih z višjo ravnijo besedilnih spretnosti 35,43 %, v skupini prebivalcev z otroki, starimi 13 let in več, pa 42,72 %. V regijah zahodne kohezijske regije v skupini prebivalcev z najmlajšim otrokom, starim manj kot 3 leta, dosega višjo raven besedilih spretnosti od 55 do 65 % prebivalcev, le v goriški regiji je delež precej manjši (35,43 %). Samo skupina prebivalcev z najmlajšim otrokom med tretjim in petim letom je po deležu primerljiva z gorenjsko in obalno-kraško regijo. 41 Savinjska in goriška regija sta edini, ki imata največji delež prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi v skupini tistih, katerih najmlajši otrok je star od 3 do 5 let. V skupinah, kjer je najmlajši otrok starejši od 5 let, so deleži goriške regije primerljivi z deleži zasavske in koroške regije. Slika 13: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in starost najmlajšega otroka v goriški regiji 70 57,49 60 50 44,02 42,72 40 33,48 35,43 34,74 31,08 31,05 31,80 30 26,23 21,24 20 10,72 10 0 do 2 leti 3–5 let 6–12 let 13 let in več % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Slika 14: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in starost najstarejšega otroka v goriški regiji 70 65,14 60 56,48 50 40,10 40 31,49 32,79 31,25 27,11 30 20 12,27 10 3,37 0,00 0,00 0,00 0 do 2 leti 3–5 let 6–12 let 13 let in več % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Med prebivalci regije, ki ne živijo s soprogom ali zunajzakonskim partnerjem, jih tretjina (34,60 %) dosega višjo raven besedilnih spretnosti, izmed tistih, ki živijo s soprogom ali partnerjem, pa petina (20,94 %). Glede na zaposlitveni položaj soproga ali partnerja jih je veliko iz mladih študentskih družin (68,22 % iz skupine s partnerjem s statusom dijaka ali študenta). Slaba četrtina tistih iz skupine s polno zaposlenimi partnerji je dosegla višje ravni besedilnih spretnosti in le slaba osmina tistih iz skupine z brezposelnimi partnerji; podoben odstotek je v skupini z upokojenimi ali predčasno upokojenimi partnerji. 42 Če primerjamo podatke o zaposlitvenem položaju soproga ali partnerja in dosežkih pri besedilnih spretnostih v goriški regiji z vsemi drugimi regijami v Sloveniji, goriška regija izstopa z največjim deležem prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi v skupinah tistih, katerih soprog ali partner je dijak ali študent ali opravlja delo v gospodinjstvu oziroma skrbi za otroke ali družino. Med tistimi, katerih partner je zaposlen za krajši delovni čas, je delež prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi v goriški regiji skoraj enak deležu gorenjske regije in nekje v sredini med regijami. Nasprotno dosega skupina, v kateri so partnerji zaposleni za polni delovni čas, višje besedilne spretnosti v majhnem deležu; če jo primerjamo z drugimi regijami, imajo manjši delež kot goriška le še posavska, koroška in zasavska regija. Delež prebivalcev z višjo ravnijo spretnosti med tistimi z upokojenimi partnerji je v zahodni kohezijski regiji najmanjši v goriški regiji, gledano z zornega kota celotne Slovenije pa v povprečju; v primeru, ko so partnerji brezposelni, pa je med najnižjimi z obeh zornih kotov. Slika 15: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in trenutni zaposlitveni položaj soproga ali partnerja v goriški regiji 80 vajenec, pripravnik 68,22 70 64,07 59,87 59,81 opravlja delo v gospodinjstvu ali 60 skrbi za otroke/družino zaposlen za polni delovni čas 50 (samozaposlen, zaposlen) 42,82 38,34 38,17 upokojen ali predčasno upokojen 40 36,52 34,22 33,37 32,80 30,11 31,78 drugo, DK, RF 30 25,66 26,75 22,95 23,49 20 zaposlen za krajši delovni čas 14,46 13,44 (samozaposlen, zaposlen) 10 trajno invaliden 3,12 0,00 0,00 0,00 0,00 0 dijak, študent zelo nizka raven srednja raven višja raven % spretnosti spretnosti spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Priseljensko ozadje prebivalcev v goriški regiji: Tuji državljani v goriški regiji so obsegali leta 2019 6,2 % prebivalcev (STAGE b. l.). V goriški regiji je v majhnem deležu navzoča italijanska narodna skupnost (0,1 %), med tujimi narodnostmi pa je bilo leta 2002 največ pripadnikov srbske narodnosti, sledili so Hrvati in Bošnjaki (Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002). Leta 2013 je bil delež tujcev iz držav nekdanje Jugoslavije tretji najmanjši med regijami (manj v pomurski in obalno-kraški regiji), delež državljanov Evropske unije pa tretji največji v državi (več ravno tako v pomurski in obalno-kraški regiji). Delež tujcev iz drugih držav sveta je bil enak deležu, ki ga ima obalno-kraška regija, in je drugi največji v Sloveniji (Slovenske regije v številkah 2014, str. 11). V goriški regiji dosega četrtina prebivalcev, ki so rojeni v Sloveniji, višje besedilne spretnosti, med nerojenimi v Sloveniji pa je delež pol manjši (12,2 %). Če primerjamo podatke o kraju rojstva in dosežkih pri besedilnih spretnostih v goriški regiji z drugimi regijami zahodne kohezijske regije, goriška izrazito izstopa z nizkimi vrednostmi deležev tistih, ki dosegajo višjo raven spretnosti, v obeh skupinah. Tudi na državni ravni 43 imajo manjše deleže med rojenimi v Sloveniji le še posavska, zasavska in koroška regija, med nerojenimi v Sloveniji pa koroška, primorsko-notranjska in zasavska. Delež prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi v skupini tistih, ki niso rojeni v Sloveniji, je v goriški regiji primerljiv z deležem v pomurski regiji in regiji jugovzhodna Slovenija. Analiza priseljenskega ozadja prebivalcev v goriški regiji pokaže, da živi v regiji 8,70 % priseljencev prve generacije in 1,70 % druge generacije. V prvi generaciji priseljencev je le 13,37 % tistih, ki so dosegli višje ravni spretnosti, v drugi generaciji pa zanemarljiv odstotek, 3,89 %, skupine. Tisti prebivalci v regiji, ki niso priseljenci prve ali druge generacije, pričakovano pogosteje dosegajo višje ravni besedilnih spretnosti. Za večino statističnih regij v Sloveniji je značilno, da je delež priseljencev z višjimi besedilnimi spretnostmi večji v skupini druge generacije kot prve generacije priseljencev. Goriška je poleg pomurske in zasavske regije med tistimi, kjer velja prav nasprotno. V skupini priseljencev druge generacije jih višjo raven dosega manjši delež kot v skupini priseljencev prve generacije. Za regije, kjer se delež med priseljenci druge generacije ne zveča, so značilne tudi manjše vrednosti deležev. Slika 16: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih po generaciji priseljencev v goriški regiji 70 62,77 60 56,85 50 40,80 39,25 40 34,23 zelo nizka raven spretnosti 30 23,86 24,98 srednja raven spretnosti višja raven spretnosti 20 13,37 10 3,89 0 prva generacija druga generacija niso priseljenci prve % priseljencev priseljencev ali druge generacije Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. V skupinah tistih, ki so se priselili v Slovenijo pred šestnajstim letom, nihče ne dosega višje ravni besedilnih spretnosti. Prav tako tudi tisti, ki so se priselili po svojem petintridesetem letu. Tudi sicer dosegajo višjo raven priseljenci v manjšem deležu, le v skupini tistih, ki so se priselili v Slovenijo, ko so bili stari od 31 do 35 let, jih je skoraj tretjina z višjimi besedilnimi spretnostmi (28,74 %). Goriška regija ima med vsemi regijami Slovenije največji delež prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi v skupini tistih, ki so se v Slovenijo priselili v starosti od 31 do 35 let. Podobno velik delež ima še gorenjska regija in nasploh je goriška regija po deležih prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi v skupinah priseljenih po petindvajsetem letu najbolj podobna gorenjski. Delež priseljencev z višjimi spretnostmi v skupini priseljenih v starosti od 16 do 20 let je primerljiv z obalno-kraško in posavsko regijo, v starosti od 21 do 25 let pa s podravsko. Na splošno je trendu spreminjanja deležev prebivalcev z višjimi spetostmi glede na starost priselitve v goriški regiji ravno nasproten trend osrednjeslovenske regije. Tam so namreč največji deleži prav v skupini priseljenih kot najmlajši oziroma najstarejši. 44 Slika 17: Doseženo število točk pri besedilnih spretnostih in starost ob priselitvi v Slovenijo v goriški regiji 100 90,00 90 85,75 80,00 80 74,28 71,28 70 63,15 64,07 60 51,50 50 45,57 48,50 40,01 40 28,72 28,74 30 23,28 20,00 18,21 20 14,25 14,42 13,57 10,00 7,51 7,19 10 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0 0-5 let 6–10 let 10–15 let 16–20 let 21–25 let 26–30 let 31–35 let 36–40 let 41 let in % več zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Višjo raven besedilnih spretnosti dosega 23,31 % priseljenih pred letom 1991 in 25,84 % tistih, ki so priselili leta 1991 ali pozneje. Tako kot pri večini slovenskih regij je delež priseljencev z višjimi besedilnimi spretnostmi med priseljenimi pred letom 1991 manjši kot med priseljenimi leta 1991 ali pozneje. Delež tistih, ki dosegajo višjo raven, je v skupini priseljenih pred letom 1991 v goriški regiji podoben tistemu v pomurski. Med priseljenimi po tem letu se v obeh regijah spretnosti izboljšajo, vendar v goriški regiji ne toliko kot v pomurski. Slika 18: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in leto priselitve v Slovenijo v goriški regiji 70 65,55 60 60,73 60,40 50 40 39,27 29,12 30 20 20,03 14,42 10 10,47 0,00 0 % 1931–1960 1961–1990 1991 ali pozneje zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Glede na jezik, ki ga govorijo doma, dosega 40,14 % prebivalcev s priseljenskim ozadjem višje ravni besedilnih spretnosti, če doma govorijo slovensko. Le četrtina tistih (24,89 %), ki so se kot prvega jezika naučili bosanščine, hrvaščine, črnogorščine ali srbščine, je dosegla višjo 45 raven besedilnih spretnosti. V skupini naravnih govorcev slovenščine dosega višjo raven besedilnih spretnosti 25,58 % skupine, če niso naravni govorci slovenščine, pa skoraj pol manj (12,86 %). Tako kot v goriški regiji se delež prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi v skupini tistih, ki niso naravni govorci slovenščine, zmanjša za polovico glede na delež v skupini naravnih govorcev slovenščine še v primorsko-notranjski, pomurski regiji in regiji jugovzhodna Slovenija. V primerjavi z goriško regijo imata manjši delež prebivalcev z višjimi spretnostmi med tistimi, ki niso naravni govorci slovenščine, samo še zasavska in koroška regija. Dosežena izobrazba staršev (matere): Če matere ali skrbnice niso bile rojene v Sloveniji, dosega višjo raven 29,15 % prebivalcev goriške regije, podoben je odstotek pri očetih ali skrbnikih (29,05 %). Če so imele matere ali skrbnice dokončano višjo ali visokošolsko izobrazbo, je kar 67,69 % prebivalcev doseglo višjo raven besedilnih spretnosti; zelo podoben je odstotek, če upoštevamo izobrazbo očetov ali skrbnikov (67,03 %). Če so starši dokončali nižjo poklicno šolo, je odstotek tistih, ki so lahko pokazali višje ravni besedilnih spretnosti, manjši več kot dvakrat. Če primerjamo podatek o kraju rojstva matere ali skrbnice in dosežke pri besedilnih spretnostih v goriški regiji z drugimi regijami v Sloveniji, sodi goriška po velikosti deležev med regije spodnje polovice. Manjši delež tistih z višjimi spretnostmi v skupini prebivalcev z materami ali skrbnicami, rojenimi v Sloveniji, ima samo še zasavska, koroška in posavska regija, v skupini prebivalcev, katerih matere ali skrbnice niso rojene v Sloveniji, pa zasavska, koroška in primorsko-notranjska regija. Glede na stopnjo izobrazbe matere ali skrbnice in dosežke pri besedilnih spretnostih je goriška regija najbolj podobna primorsko-notranjski. Preglednica 14: Dosežki pri besedilnih spretnostih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati ali skrbnica, v goriški regiji N A J V I Š J A S T O P N J A I S C E D 1 2 3 C S H O R T I S C E D 3 E X C L 3 C 4 I S C E D 5 6 I Z O B R A Z B E , K I J O J E D O S E G L A M A T I A L I S K R B N I C A Š T . * % Š T . * % Š T . * % zelo nizka raven spretnosti 23708 53,66 7673 30,26 1200 14,79 srednja raven spretnosti 14053 31,80 9124 35,98 2813 34,65 višja raven spretnosti 6425 14,54 8563 33,77 4105 50,57 Skupaj 44186 100,00 25360 100,00 8118 100,00 * V preglednici je navedeno ocenjeno število prebivalcev regije, ki je izračunano na podlagi reprezentativnega vzorca. Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Povezanost zdravstvenega stanja in ravni spretnosti v goriški regiji: V goriški regiji je bilo konec leta 2019 na 100.000 prebivalcev 281,3 zdravnika, to umešča regijo na peto mesto med regijam po deležu zdravnikov (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. a, str. 15). Po odsotnosti zaposlenih z dela iz zdravstveno upravičenih razlogov je goriška na drugem mestu po najmanjši povprečni količini dni bolniške odsotnosti (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. b, str. 14). Regija je imela istega leta povprečno število poškodb pri delu (16,0 na 1000 prebivalcev, povprečje 15,2), žal pa sta bili dve tudi smrtni (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. i, str. 8). Goriška ima med regijami najnižjo stopnjo sladkornih bolnikov, po stopnji umrljivosti zaradi bolezni obtočil pa je pod slovenskim povprečjem (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. e, str. 11 in Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. c, str. 13). Incidenčna stopnja raka na 100.000 prebivalcev je pri moških na tretjem mestu v državi, pri ženskah pa je vrednost pod povprečjem (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. d, str. 46 12). Leta 2016 je bila v goriški regiji najnižja stopnja debelosti (13,6 %) v državi in največji delež normalne hranjenosti prebivalcev (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. g, str. 6). Poraba antidepresivov v regiji je bila isto leto na drugem mestu v državi. Tako kot v koroški regiji je bilo predpisanih 69 dnevnih odmerkov antidepresivov na 1000 prebivalcev (Regije v številkah, 2018, str. 9). Povprečna stopnja umrljivosti med letoma 2015 in 2019 je tretja najvišja v državi (11 na 1000 prebivalcev). Med pandemijo se je stopnja umrljivosti najmanj povečala v tej regiji. Stopnja umrljivosti za leto 2020 je bila v mejah slovenskega povprečja (Presežna umrljivost, 2020). Pri prebivalcih, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, je opazna najbolj pozitivna samoocena zdravja v primerjavi z nizko in srednjo ravnijo spretnosti. Med prebivalci v goriški regiji, ki so svoje zdravje ocenili kot odlično in zelo dobro, jih skoraj polovica dosega višjo raven besedilnih spretnosti (odlično 46,9 % in zelo dobro zdravje 47,6 %). Če primerjamo podatke o samooceni zdravja in dosežkih pri besedilnih spretnostih v goriški regiji z drugimi regijami zahodne kohezijske regije, ima goriška najnižje vrednosti deležev prebivalcev z višjo stopnjo besedilnih spretnosti v vseh skupinah samoocene zdravja. Tudi na državni ravni sodi goriška regija glede višine deležev v spodnjo polovico regij. Višina deležev prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi je v skupini tistih, ki ocenjujejo svoje zdravje kot odlično, primerljiv s podravsko regijo, zelo dobro s posavsko, dobro z regijo jugovzhodna Slovenija, zadovoljivo in slabo pa s koroško. Slika 19: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in lastna ocena zdravja v goriški regiji 80 70,73 70 60 52,88 50 45,77 40 34,65 35,02 35,87 34,22 30,33 31,32 32,81 33,11 30 24,38 20,01 20 14,01 10 4,89 0 odlično zelo dobro dobro zadovoljivo slabo % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 47 Regija jugovzhodna Slovenija Število knjig kot eden od kazalnikov razvitosti besedilnih spretnosti v regiji jugovzhodna Slovenija: V regiji jugovzhodna Slovenija samo polovica prebivalcev, ki imajo doma od 101 do 200 knjig in več kot 500 knjig, dosega višjo raven spretnosti. Delež tistih, ki imajo doma 10 knjig ali manj, je najmanjši, saj jih dosega višjo raven le 17,48 %. Prebivalci, ki imajo doma od 26 do 100 knjig, dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti v podobnem deležu kot tisti, ki imajo doma od 201 do 500 knjig. Trend spreminjanja deleža prebivalcev z višjo ravnijo besedilnih spretnosti glede na število knjig, ki jih imajo prebivalci doma: v regiji jugovzhodna Slovenija je vse do skupin z več kot 200 knjigami ta trend podoben tistemu v podravski in savinjski regiji, tudi vrednosti deležev so med vrednostmi deležev teh dveh regij. V skupinah prebivalcev z več kot 200 knjigami se delež prebivalcev z višjimi spretnostmi v nasprotju s primerljivimi regijami v regiji jugovzhodna Slovenija zmanjša. Slika 20: Dosežki pri besedilnih spretnostih in število knjig, ki jih imajo prebivalci doma, v regiji jugovzhodna Slovenija 60 50,76 51,01 50,80 50 40 37,12 38,18 37,80 36,00 35,51 31,76 31,17 32,83 34,11 32,11 30 26,69 24,71 20 17,48 17,09 14,88 10 0 10 knjig ali 11–25 knjig 26–100 knjig 101–200 knjig 201–500 knjig več kot 500 manj knjig % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Spolna in starostna struktura skupine z najvišjimi dosežki pri besedilnih spretnostih v regiji jugovzhodna Slovenija: Leta 2019 je živelo v regiji jugovzhodna Slovenija 144.688 oseb oziroma 7 % vseh prebivalcev Slovenije. V regiji prevladuje moško prebivalstvo, moških je kar 1608 več kot žensk. Po gostoti naseljenosti je bila tretja najnižja med regijami (Slovenske statistične regije in občine v številkah, b. l.). Regija jugovzhodna Slovenija je bila leta 2019 ena od treh regij (poleg osrednjeslovenske in gorenjske), v katerih je bil naravni prirast pozitiven (0,7 na 1000 prebivalcev). Starostna sestava tamkajšnjega prebivalstva je bila ugodna. Povprečna starost prebivalstva je bila 42,5 leta, in ta regija je bila za osrednjeslovensko regijo druga najmlajša regija v Sloveniji. Delež prebivalcev, starih od 0 do 14 let, je bil v njej največji (16,2 %), delež starejših od 65 let pa drugi najmanjši (18,6 %; Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. j, str. 7). 48 Višjo raven besedilnih spretnosti dosega več kot polovica žensk (58,91 %) in moških (51,33 %), starih od 16 do 25 let. Velik delež prebivalcev z višjo ravnijo besedilnih spretnosti je tudi v starostni skupini moških, starih od 26 do 35 let, in sicer znaša 50,13 %. S starostjo se pri obeh spolih zmanjšuje delež tistih z višjo ravnijo besedilnih spretnosti. Za regijo jugovzhodna Slovenija in primorsko-notranjsko regijo je značilno, da so deleži v skupinah mlajših žensk z višjimi spretnostmi po vrednosti podobni kot v regijah, za katere so značilne večje vrednosti deležev prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi (to so obalno-kraška, osrednjeslovenska, pomurska, gorenjska in savinjska regija), pri skupinah starejših žensk pa kot v regijah, ki imajo na splošno manjše deleže prebivalcev z višjimi spretnostmi (to so koroška, posavska in zasavska regija). Podobno velja tudi za moške v regiji jugovzhodna Slovenija. V regiji jugovzhodna Slovenija polovica moških do petintridesetega leta dosega višjo raven besedilnih spretnosti, to je največji delež med regijami poleg tistega v gorenjski oziroma osrednjeslovenski regiji. V starostnih skupinah moških po petintridesetem letu se deleži tistih z višjimi spretnostmi v regiji jugovzhodna Slovenija zelo zmanjšajo in so primerljivi z deleži v posavski regiji. V skupini najstarejših moških (do 56 do 65 let) dosegajo v manjšem deležu višjo raven od drugih regij v Sloveniji samo še v zasavski in koroški regiji. Slika 21: Dosežki pri besedilnih spretnostih ter starost in spol prebivalcev v regiji jugovzhodna Slovenija 70 60,41 60,93 58,91 60 51,33 50,13 50 43,93 44,20 40,21 39,96 40,35 40 36,06 36,01 38,02 35,28 32,38 32,49 29,75 30,48 27,26 27,70 28,09 28,66 30 24,29 25,58 21,77 20 16,18 16,11 9,84 8,59 10 5,08 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % ženska 16–25 let ženska 26–35 let ženska 36–45 let ženska 46–55 let ženska 56–65 let moški 16–25 let moški 26–35 let moški 36–45 let moški 46–55 let moški 56–65 let Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Tip naselja: Regija jugovzhodna Slovenija je po površini naša največja regija, saj obsega 2675 kvadratnih kilometrov, tj. 13,1 % površine države in je približno šestkrat večja od zasavske regije, naše po površini najmanjše regije (Slovenske statistične regije in občine v številkah, b. l.). Število prebivalcev narašča na območju Novega mesta, Trebnjega in Ribnice. Območje z naraščajočim številom prebivalstva zajema slabo polovico površine statistične regije in dve tretjini njenega prebivalstva. Prebivalstvo upada na ribniško-kočevskem območju in v Beli krajini (Nared idr., 2019, str. 90). Več kot tretjina (34,54 %) prebivalcev v naseljih z več kot 10.000 prebivalci dosega višjo raven spretnosti. V drugih tipih naselja je delež prebivalcev z omenjeno ravnijo nekoliko manjši, okrog 30-odstoten. Najmanjši delež predstavljajo tisti z višjo ravnijo besedilnih spretnosti v manjših kmečkih naseljih (z manj kot 2000 prebivalci), in sicer dobro četrtino (26,30 %) vseh 49 prebivalcev v tem tipu naselja. Tako kot pri večini drugih regij v Sloveniji (tj. savinjska, gorenjska, primorsko-notranjska, posavska, pomurska, podravska in osrednjeslovenska) so kmečka naselja z manj kot 2000 prebivalci najmanj naklonjena prebivalcem z višjimi besedilnimi spretnostmi tudi v regiji jugovzhoda Slovenija. V tej regiji dosegajo prebivalci v naseljih z več kot 10.000 višjo raven v podobnem deležu kot v podravski regiji. Naselja z več kot 10.000 prebivalci so prebivalcem z višjimi spretnostmi najbolj naklonjena: poleg že omenjenih še v obalno-kraški, zasavski in osrednjeslovenski regiji. Preglednica 15: Dosežki pri besedilnih spretnostih in tip naselja v regiji jugovzhodna Slovenija K M E Č K A N E K M E Č K A N A S E L J A N A S E L J A N A S E L J A < 2 0 0 0 N A S E L J A < 2 0 0 0 2 0 0 0 – 1 0 . 0 0 0 > 1 0 . 0 0 0 T I P N A S E L J A P R E B I V A L C E V P R E B I V A L C E V P R E B I V A L C E V P R E B I V A L C E V Š T . * % Š T . * % Š T . * % Š T . * % zelo nizka raven spretnosti 13844 39,08 8152 31,30 9033 40,05 4421 34,86 srednja raven spretnosti 12264 34,62 9691 37,21 7028 31,16 3882 30,60 višja raven spretnosti 9318 26,30 8200 31,49 6492 28,78 4381 34,54 Skupaj 35426 100,00 26044 100,00 22553 100,00 12683 100,00 * V preglednici je navedeno ocenjeno število prebivalcev regije, ki je izračunano na podlagi reprezentativnega vzorca. Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Zahteve po kvalificiranosti pri opravljanju trenutnega dela v regiji jugovzhodna Slovenija in visoki dosežki pri spretnostih: Izobrazbena sestava prebivalstva jugovzhodne Slovenije je bila manj ugodna. 26,4 % prebivalcev te regije je imelo namreč končano le največ osnovnošolsko izobrazbo; to umešča regijo na drugo mesto po največjem deležu nizke izobrazbe. Delež srednješolsko izobraženih je bil blizu državnemu povprečju, višje izobraženih pa je bilo za 3 odstotne točke manj kot povprečno v celotni Sloveniji (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. j, str. 20). Kljub temu so rezultati raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC pokazali, da je delež podkvalificiranih najmanjši v zasavski, koroški regiji in v regiji jugovzhodna Slovenija (Domadenik idr., 2018a, str. 66). Največji delež bruto dodane vrednosti v tej regiji je ustvarila industrija (54 %), ki samo v tej regiji presega polovico celotne bruto dodane vrednosti v regiji. Delež bruto dodane vrednosti v storitveni dejavnosti je najmanjši med regijami in se od leta 2016 stalno zmanjšuje. Odstotek bruto dodane vrednosti v kmetijskih dejavnostih je enak kot v posavski regiji, in sicer 4,4 % (SiStat, b. l.). V regiji je bilo leta 2016 v uporabi 10,2 % kmetijskih zemljišč (Regije v številkah, 2018, str. 24–25). Uporaba teh se je v obdobju od leta 2010 do 2016 zmanjšala za 361 ha, v istem obdobju pa se je povečalo število kmetijskih gospodarstev za 62 (leta 2016 8141 kmetijskih gospodarstev; SiStat, b. l.). Regija jugovzhodna Slovenija je kot druga regija (za osrednjeslovensko) največ vložila v osnovna sredstva leta 2018. Polovica prebivalcev regije jugovzhodna Slovenija, ki opravljajo kvalificirane poklice, ima višjo raven besedilnih spretnosti, med polkvalificiranimi za neindustrijski način dela pa jih omenjeno raven dosega četrtina. Prebivalci z osnovnimi poklici za preprosta dela in polkvalificiranimi poklici za neindustrijski način dela redkeje dosegajo višjo raven spretnosti, v teh dveh skupinah dosega to raven le vsak sedmi. 50 Regija jugovzhodna Slovenija ima tako kot pomurska, primorsko-notranjska in koroška regija večji delež prebivalcev z višjimi spretnostmi v skupini osnovnih poklicev kot med tistimi, ki so polkvalificirani za industrijski način dela. Delež prebivalcev, ki dosega v regiji jugovzhodna Slovenija višjo raven besedilnih spretnosti, je v skupini z osnovnimi poklici za preprosta dela primerljiv s savinjsko regijo, večji delež ima od regij samo pomurska. Po deležu prebivalcev z višjo ravnijo med polkvalificiranimi poklici je regija jugovzhodna Slovenija podobna podravski regiji, v skupini prebivalcev s kvalificiranimi poklici se s svojimi 50,61 % prebivalcev, ki med njimi dosegajo višjo raven, umešča med šest regij, kjer ima vsaj polovica prebivalcev s kvalificiranimi poklici najvišje besedilne spretnosti. Slika 22: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri besedilnih spretnostih v regiji jugovzhodna Slovenija 70 62,30 osnovni poklici za 60 preprosta dela 51,74 50,61 50 42,67 polkvalificirani poklici za 40 34,17 industrijski način dela 31,17 32,21 30 26,17 23,02 polkvalificirani poklici za 20 17,18 14,69 14,09 neindustrijski način dela 10 kvalificirani poklici 0 zelo nizka raven srednja raven višja raven spretnosti % spretnosti spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Družinske (socialne) prebivalcev v regiji jugovzhodna Slovenija: Povprečna starost žensk ob rojstvu prvega otroka je bila v jugovzhodni Sloveniji na ravni regij druga najnižja (28,6 leta); nižja je bila le še v koroški statistični regiji. Po podatkih iz leta 2015 je regija izstopala po največjem deležu družin z vsaj 5 otroki (0,5 %; Regije v številkah, 2016, str. 7). Po stopnji tveganja socialne izključenosti in tveganja revščine je bila regija leta 2020 na tretjem mestu med regijami z najmanjšim tveganjem (SiStat, b. l.). Tudi po deležu resno materialno prikrajšanih oseb je na tretjem mestu regij z najnižjim odstotkom (Inglič in Stare, 2020). Znesek socialnih transferjev MDDSZ na 100.000 prebivalcev je bil leta 2020 tretji najvišji v državi (MDDSZ, 2021, str. 7, slika 2b). Višjo raven besedilnih spretnosti dosega večji delež tistih, ki živijo samsko. Razlika med prebivalci z otroki (42,80 %) ali brez njih (47,67 %) ni tako velika. Ne glede na število otrok je delež tistih, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, pri vseh skupinah zelo majhen. V skupini prebivalcev z enim otrokom jih je 26,72 % doseglo višjo raven, pri tistih z dvema ali tremi okrog 20 %, s štirimi 16,02 %, s petimi pa nihče. Če primerjamo podatke o številu otrok, ki jih imajo prebivalci, in višjih dosežkih pri besedilnih spretnostih v regiji jugovzhodna Slovenija z drugimi regijami v Sloveniji, ima regija največ vzporednic s podravsko regijo. Pri obeh regijah se deleži prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi z večanjem števila otrok manjšajo, poleg tega pa ni velikih odmikov, saj so vsi 51 deleži velikosti okrog 15- do 25-odstotni. Tudi po podatkih o številu članov v gospodinjstvu so deleži prebivalcev z višjimi spretnostmi v regiji jugovzhodna Slovenija najbolj primerljivi s podravsko regijo v skupini prebivalcev, ki bivajo v dvo-, tro-, štiri- in petčlanskih gospodinjstvih. V nasprotju s podravsko regijo pa ima regija jugovzhodna Slovenija precej višje deleže besedilno najspretnejših prebivalcev med tistimi, ki živijo v številnejših gospodinjstvih, in manj med tistimi iz enočlanskega gospodinjstva (delež kot v zasavski regiji). Slika 23: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in število oseb v gospodinjstvu v regiji jugovzhodna Slovenija 70 62,41 64,55 60 50 42,73 41,41 38,19 39,68 40 34,51 35,86 33,29 34,15 34,39 31,45 29,85 29,65 27,30 28,94 30 23,97 24,47 20,70 20 14,75 7,74 10 0 enočlansko dvočlansko tročlansko štiričlansko petčlansko šestčlansko sedemčlansko gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Slika 24: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in število otrok v regiji jugovzhodna Slovenija 100,00 100 80 60 50,51 43,36 47,38 40,22 40 33,06 36,60 36,98 27,21 26,72 19,67 22,28 16,02 20 0,00 0,00 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % 1 2 3 4 5 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Zaznali smo razlike glede na starost otrok: pri prebivalcih z najmlajšim otrokom, starim do 2 leti, je delež tistih z višjo ravnijo besedilnih spretnosti 43,34 %, pri drugih pa vsaj za 10 odstotnih točk manjši. Najmanjši je v skupini prebivalcev z najmlajšim otrokom, starim 13 let ali več, v njej jih samo 12,96 % dosega višje ravni spretnosti. Če primerjamo podatke o starosti najmlajšega otroka in višjih dosežkih pri besedilnih spretnostih v regiji jugovzhodna Slovenija s temi podatki v drugih regijah v Sloveniji, je regija podobna podravski. Obe se z 52 deleži prebivalcev z višjimi spretnostmi gibljeta okrog povprečja regij. Deleža prebivalcev z višjimi spretnostmi sta nekoliko večja med tistimi, ki imajo najmlajšega otroka starega od 3 do 5 let in več kot 12 let, nekoliko manjša pa v skupinah prebivalcev z najmlajšim otrokom, starim do 3 leta in od 6 do 12 let. Slika 25: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in starost najmlajšega otroka v regiji jugovzhodna Slovenija 60 48,93 50 44,22 43,34 43,56 38,10 40 31,12 30 27,36 29,30 28,86 26,93 25,32 20 12,96 10 0 do 2 leti 3–5 let 6–12 let 13 let in več % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Preglednica 16: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in starost najstarejšega otroka v regiji jugovzhodna Slovenija S T A R O S T N A J S T A R E J Š E G A D O 2 L E T I 3 – 5 L E T 6 – 1 2 L E T 1 3 L E T I N V E Č O T R O K A % % % % zelo nizka raven spretnosti 38,20 12,52 38,32 49,69 srednja raven spretnosti 57,44 35,45 30,92 34,70 višja raven spretnosti 4,36 52,03 30,76 15,61 Skupaj 100,00 100,00 100,00 100,00 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Med prebivalci regije jugovzhodna Slovenija, ki imajo soproge ali partnerje dijake ali študente, jih višjo raven besedilnih spretnosti dosega 41,02 %. Tudi v skupini tistih, katerih soprog ali partner je zaposlen za polni delovni čas (30,52 %) ali je brezposeln (28,24 %), jih precejšen delež dosega višjo raven besedilnih spretnosti. Če primerjamo podatke o trenutnem zaposlitvenem položaju soproga ali partnerja in dosežke pri besedilnih spretnostih v regiji jugovzhodna Slovenija z drugimi regijami v Sloveniji, ima opazovana regija podoben delež prebivalcev z višjimi spretnostmi kot podravska regija med tistimi, katerih soprog ali partner je vajenec ali pripravnik, opravlja delo v gospodinjstvu, je zaposlen za polni delovni čas ali je upokojen. Med tistimi, ki so zaposleni za krajši delovni čas, jih manjši delež dosega višjo raven besedilnih spretnosti samo v savinjski in koroški regiji. V regiji jugovzhodna Slovenija je delež prebivalcev z višjo ravnijo spretnosti med tistimi, katerih soprog ali partner je dijak ali študent, podoben kot v osrednjeslovenski regiji in manjši kot v podravski, pri tistih, katerih soprog ali partner je brez zaposlitve, pa je podoben kot v obalno-kraški in gorenjski regiji ter večji kot v podravski regiji. 53 Priseljensko ozadje prebivalcev v regiji jugovzhodna Slovenija: Delež tujih državljanov je bil leta 2019 četrti najnižji med slovenskimi regijami in je znašal 5,4 % (STAGE, b. l.). V regiji jugovzhodna Slovenija in pomurski regiji živi prevladujoči del romske skupnosti v Sloveniji, popis prebivalstva leta 2002 je zabeležil 1074 pripadnikov te skupnosti. Od tujih narodnosti v tam prevladujejo Hrvati in Srbi (Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, 2002). Delež tujcev iz držav z območja nekdanje Jugoslavije je drugi največji v celotni Sloveniji (za zasavsko regijo), posledično sta deleža tujcev iz držav članic Evropske unije in drugih držav manjša, a za razliko od drugih regij, z izjemo osrednjeslovenske regije in savinjske, v ravnovesju (Slovenske regije v številkah, 2014, str. 11). Priseljensko ozadje prebivalcev v regiji jugovzhodna Slovenija razkriva nekaj zanimivosti: V regiji živi 9,70 % prebivalcev, ki so priseljenci prve generacije, 4,30 % pa druge generacije. V prvi generaciji priseljencev jih 12,81 % dosega višjo raven besedilnih spretnosti, omenjeno raven pa dosega polovica priseljencev druge generacije (51,33 %). Če primerjamo podatke o priseljenskem ozadju in višjih dosežkih pri besedilnih spretnostih v regiji jugovzhodna Slovenija z drugimi regijami v Sloveniji, dosega med priseljenci prve generacije višjo raven spretnosti podoben delež kot v goriški regiji (manjši delež imajo primorsko-notranjska, zasavska in koroška regija). Nasproten pa je v regiji jugovzhodna Slovenija položaj med priseljenci druge generacije, saj dosegajo v večjem deležu med regijami višjo raven samo še v obalno-kraški in savinjski regiji. Preglednica 17: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih glede na generacijo priseljencev v regiji jugovzhodna Slovenija D R U G A N I S O P R I S E L J E N C I P R V A G E N E R A C I J A P R V A I N D R U G A G E N E R A C I J A P R V E A L I D R U G E P R I S E L J E N C E V G E N E R A C I J A P R I S E L J E N C E V P R I S E L J E N C E V G E N E R A C I J E Š T . * % Š T . * % Š T . * % zelo nizka raven spretnosti 5651 64,19 987 25,15 26962 34,49 srednja raven spretnosti 2025 23,00 923 23,52 28088 35,93 višja raven spretnosti 1128 12,81 2015 51,33 23117 29,57 Skupaj 8804 100,00 3925 100,00 78168 100,00 * V preglednici je navedeno ocenjeno število prebivalcev regije, ki je izračunano na podlagi reprezentativnega vzorca. Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Pri priseljencih, ki so se prvič v Slovenijo priselili pred šestim letom, jih je 27,49 % doseglo višjo raven besedilnih spretnosti. Pri priseljenih pozneje je delež okrog 10 % ali manj. Deleži, ki predstavljajo prebivalce z višjimi besedilnimi spretnostmi v posameznih skupinah starosti ob priselitvi v Slovenijo, so v regiji jugovzhoda Slovenija v primerjavi z drugimi regijami v Sloveniji med najmanjšimi. V skupini priseljenih pred svojim šestim letom, v kateri je delež tistih z višjo spretnostjo podoben kot v savinjski in obalno-kraški regiji, dosegajo omenjeno raven v manjšem deležu v koroški, pomurski, zasavski in goriški regiji. 54 Slika 26: Doseženo število točk pri besedilnih spretnostih in starost ob priselitvi v Slovenijo v regiji jugovzhodna Slovenija 100,00 100 87,99 90,00 76,63 80 69,90 65,98 60,93 60 37,61 40 34,90 27,49 26,02 22,64 19,34 17,53 20 11,37 13,05 8,01 10,00 10,75 4,00 5,84 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % 0–5 let 6–10 let 11–15 let 16–20 let 21–25 let 26–30 let 31–35 let 36–40 let 41 let in več Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Glede na leto priselitve ni večjih razlik: v skupini priseljenih med letoma 1961 in 1990 dosega 13,74 % priseljenih višjo raven besedilnih spretnosti, pri tistih leta 1991 ali pozneje pa 12,30 %. Pri večini regij v Sloveniji. Če primerjamo deleža prebivalcev z višjimi spretnostmi v skupini priseljenih med letoma 1961 in 1990 ter po letu 1990, je delež med tistimi, ki so se priselili po letu 1990, večji (razen v primorsko-notranjski in koroški regiji). V regiji jugovzhodna Slovenija je delež prebivalcev z višjo ravnijo spretnosti med tistimi, ki so se priselili po letu 1990, sicer manjši kot pri prej priseljenih, vendar razlika ni tako očitna oziroma sta deleža skoraj izenačena, podobno kot v osrednjeslovenski regiji. Delež priseljenih z višjimi spretnostmi med tistimi, ki so prišli v Slovenijo med letoma 1961 in 1990, je v regiji jugovzhodna Slovenija po velikosti podoben kot v primorsko-notranjski regiji, med tistimi, ki so se priselili po letu 1990, pa kot v zasavski regiji. V skupini prebivalcev, ki niso naravni govorci slovenščine, jih v regiji jugovzhodna Slovenija večji delež dosega zelo nizko raven besedilnih spretnosti (59,79 %) in manjši delež (17,43 %) višjo raven. Če primerjamo delež prebivalcev z višjimi spretnostmi med tistimi, ki niso naravni govorci slovenščine, z drugimi regijami v Sloveniji, dosegajo omenjeno raven v podobnem deležu v posavski regiji (18,65 %). Dosežena izobrazba staršev (matere): Če je bila mati ali skrbnica rojena v Sloveniji, dosega višjo raven besedilnih spretnosti 30,32 % prebivalcev, če ni bila, pa 23,86 %. V podobnih deležih dosegajo prebivalci višjo raven besedilnih spretnostih tudi v podravski regiji, vrednosti deležev pa so povprečne glede na vse regije v Sloveniji. Pri odraslih z materami ali skrbnicami z višjo ali visokošolsko izobrazbo jih je 60,63 % doseglo višjo raven besedilnih spretnosti. Če je imela mati oziroma skrbnica srednjo izobrazbo (ISCED 3, 3c, 4), jih je to raven doseglo 37,95 %, če pa je imela nižjo poklicno stopnjo izobrazbe, 20,79 %. Če primerjamo podatke o izobrazbi matere ali skrbnice in dosežkih prebivalcev pri besedilnih spretnostih v regiji jugovzhodna Slovenija z drugimi regijami v Sloveniji, imajo podoben delež prebivalcev z višjimi spretnostmi v skupini prebivalcev z materjo ali skrbnico, ki je imela nižjo poklicno izobrazbo ali višjo ali visokošolsko izobrazbo, v savinjski regiji, delež med tistimi, katerih mati ali skrbnica je imela srednjo izobrazbo (ISCED 3, 3c, 4), pa je podoben kot v podravski regiji. 55 Preglednica 18: Dosežki pri besedilnih spretnostih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati ali skrbnica, v regiji jugovzhodna Slovenija N A J V I Š J A S T O P N J A I S C E D 1 2 3 C S H O R T I S C E D 3 E X C L 3 C 4 I S C E D 5 6 I Z O B R A Z B E , K I J O J E D O S E G L A M A T I A L I S K R B N I C A Š T . * % Š T . * % Š T . * % zelo nizka raven spretnosti 27325 46,24 6472 22,87 1194 13,50 srednja raven spretnosti 19487 32,98 11089 39,18 2290 25,87 višja raven spretnosti 12284 20,79 10742 37,95 5365 60,63 Skupaj 59095 100,00 28303 100,00 8849 100,00 * V preglednici je navedeno ocenjeno število prebivalcev regije, ki je izračunano na podlagi reprezentativnega vzorca. Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Povezanost zdravstvenega stanja in ravni spretnosti v regiji jugovzhodna Slovenija: V regiji jugovzhodna Slovenija je bilo na 100.000 prebivalcev konec leta 2019 240,5 zdravnika, to uvršča regijo na četrto mesto po najmanjšem številu zdravnikov (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. a, str. 15). Odsotnost z dela iz zdravstvenih razlogov je bila v tej regiji zelo blizu državnega povprečja (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. b, str. 14). Poškodb pri delu je bilo podpovprečno leta 2019 (podobno kot v zasavski regiji; Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. i, str. 8). Pri boleznih obtočil, raku in sladkorni bolezni je regija nekoliko nad povprečjem, vendar ne izstopa (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. c, str. 13; Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. d, str. 12 in Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. e, str. 11). Povprečje stopenj umrljivosti med letoma 2015 in 2019 je 9,9 na 1000 prebivalcev, tako kot v koroški regiji, in tik pod povprečno vrednostjo celotne Slovenije. Stopnja umrljivosti za leto 2020 znaša 11,4 na 1000 prebivalcev (Presežna umrljivost, 2020). Polovica prebivalcev, ki so svoje zdravje ocenili kot zelo dobro (51,45 %), ima višjo raven besedilnih spretnosti. Pri tistih, ki so ga ocenili kot odlično, so deleži enakomerneje porazdeljeni med vse tri ravni (zelo nizko 32,62 %, srednjo 35,42 % in višjo 31,96 %). Če primerjamo podatke o oceni zdravstvenega stanja in višjih dosežkih pri besedilnih spretnostih v regiji jugovzhodna Slovenija z drugimi regijami v Sloveniji, je regiji najbolj podobna podravska regija z izjemo skupine, ki je svoje zdravje ocenila kot zelo dobro in slabo. Po deležu prebivalcev z višjo ravnijo med tistimi, ki svoje zdravje ocenjujejo kot zelo dobro, izstopa regija jugovzhodna Slovenija z velikim deležem, podobnem tistemu v savinjski regiji, ki ima v drugih skupinah tudi do 20 % večje deleže kot regija jugovzhodna Slovenija. Regija jugovzhodna Slovenija ima tudi velik delež prebivalcev z višjimi spretnostmi med tistimi, ki ocenjujejo svoje zdravje kot slabo. Omenjeni delež je večji kot v savinjski regiji. Podobno kot pri gorenjski regiji je delež prebivalcev z višjimi spretnostmi v regiji jugovzhodna Slovenija med tistimi, ki ocenjujejo svoje zdravje kot slabo, večji kot med tistimi, ki ga ocenjujejo kot zadovoljivo. 56 Slika 27: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in lastna ocena zdravja v regiji jugovzhodna Slovenija 80 69,79 70 57,55 60 51,45 50 45,66 40 35,42 36,05 32,62 33,51 33,87 31,96 30 20,83 19,72 20 12,50 8,58 10,49 10 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % odlično zelo dobro dobro zadovoljivo slabo Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Koroška regija Število knjig kot eden od kazalnikov razvitosti besedilnih spretnosti v koroški regiji: Pri prebivalcih, ki imajo doma od 201 do 500 knjig, jih četrtina (25,64 %) dosega višjo raven besedilnih spretnosti, pri tistih, ki imajo doma od 26 do 100 knjig, pa petina (21,04 %). V preostalih skupinah dosega višjo raven besedilnih spretnosti manj kot 20 % prebivalcev. Če primerjamo podatke o številu knjig v gorenjski regiji in dosežkih pri besedilnih spretnostih z vsemi drugimi regijami v Sloveniji, opazimo, da je trend spreminjanja deležev tistih z najvišjimi besedilnimi spretnostmi v neki skupini zelo podoben kot v gorenjski regiji, le da so vrednosti deležev v koroški regiji precej manjše. Po višini deležev prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi je koroška regija za zasavsko med statističnimi regijami z najmanjšimi deleži. V nasprotju z zasavsko, pomursko regijo in regijo jugovzhodna Slovenija, kjer največji delež prebivalcev dosega višjo raven besedilnih spretnosti v skupini tistih, ki imajo doma od 100 do 200 knjig, ima koroška prav v tej skupini najmanjši delež tudi v primerjavi z drugimi regijami (17,62 %). Tudi med delovno aktivnimi prebivalci Slovenije z višjimi spretnostmi je bilo ugotovljeno, da jih ima največ doma od 26 do 100 knjig (37,76 %) in od 101 do 200 knjig (19,41 %; Javrh, 2020a, str. 35, preglednica 4). 57 Slika 28: Dosežki pri besedilnih spretnostih in število knjig, ki jih imajo prebivalci doma, v koroški regiji 70 64,49 60 53,77 48,42 50 45,94 42,03 43,28 40,34 38,62 40 36,43 31,07 32,71 29,00 30 25,64 21,04 17,62 20 13,51 9,54 10 6,51 0 % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti 10 knjig ali manj 11–25 knjig 26–100 knjig 101–200 knjig 201–500 knjig več kot 500 knjig Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Spolna in starostna struktura skupine z najvišjimi dosežki pri besedilnih spretnostih v koroški regiji: Koroška statistična regija je po številu prebivalcev tretja najmanjša regija. Leta 2019 je živelo na tej površini približno 71.000 prebivalcev ali 3 % vseh prebivalcev Slovenije, to je približno toliko, kolikor jih je živelo v zasavski ali primorsko-notranjski regiji. Po spolni sestavi prebivalstva prevladujejo moški, teh je 603 več kot žensk. Po podatkih iz leta 2019 je povprečna starost prebivalstva v regiji 44,3 leta, to je več od državnega povprečja (43,4 leta). V regiji je odstotek mlajših (od 0 do 14 let) in starejših prebivalcev (65 let in več) v povprečju celotne Slovenije (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. j, str. 7). Višjo raven besedilnih spretnosti dosega 27,53 % žensk in 17,24 % moških iz najmlajše skupine (opd 16 do 25 let). Majhen delež prebivalcev z višjo ravnijo besedilnih spretnosti je tudi v preostalih starostnih skupinah. V najstarejši skupini (od 56 do 65 let) dosega višjo raven besedilnih spretnosti 2,95 % žensk in 5,30 % moških. Deleži žensk v koroški regiji, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti v določeni starostni skupini, se s starostjo linearno zmanjšujejo in so, če primerjamo velikost deležev z velikostjo v drugih slovenskih regijah, med najmanjšimi. Samo skupina najmlajših koroških žensk, starih od 16 do 25 let, dosega višje besedilne spretnosti v nekoliko večjem deležu kot zasavska in posavska regija, pri drugih starostnih skupinah so najnižje vrednosti v koroški regiji. Deleži moških z višjimi besedilnimi spretnostmi so v starostnih skupinah do šestinštiridesetega leta stalni, nato pa se zmanjšujejo. Enak trend je opaziti v savinjski regiji, le da so tam deleži večji. Starostna skupina moških, starih od 46 do 55 let, dosega v koroški regiji višje besedilne spretnosti v podobnem deležu kot v goriški regiji, v manjšem deležu kot najmlajši (od 16 do 25 let) in najstarejši (od 56 do 65 let) moški v koroški regiji pa dosegajo višje ravni besedilnih spretnosti samo še v zasavski regiji. 58 Slika 29: Dosežki pri besedilnih spretnostih ter starost in spol prebivalcev v koroški regiji 70 66,12 61,76 62,34 60,83 60 52,35 53,97 48,92 50 45,47 44,82 43,80 38,96 37,76 40 36,86 34,00 35,02 33,87 30,93 30 27,19 27,53 26,53 20,53 18,84 20 16,06 17,24 18,32 10,13 9,89 11,71 10 5,30 2,95 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % ženska 16–25 let ženska 26–35 let ženska 36–45 let ženska 46–55 let ženska 56–65 let moški 16–25 let moški 26–35 let moški 36–45 let moški 46–55 let moški 56–65 let Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Tip naselja: Za vse občine v koroški regiji je značilno upadanje števila prebivalcev. Demografsko homogeno območje podeželske poselitve je leta 2018 zajemalo večji del površine statistične regije, zaradi redkejše poselitve pa je tam živela tretjina prebivalstva (Nared idr., 2019, str. 76). Koroška obsega pet urbanih občin (Mežica, Prevalje, Ravne, Dravograd in Slovenj Gradec), ki sestavljajo prostorsko povezan kompleks, in sedem podeželskih občin zahodno, vzhodno in južno od njih (Nared idr., 2019, str. 76). Z 68 prebivalci na kvadratni kilometer je četrta najredkeje poseljena regija (manjšo gostoto poseljenosti imajo primorsko-notranjska, goriška in jugovzhodna Slovenija; Slovenske statistične regije in občine v številkah, b. l.). V vseh tipih naselji v koroški regiji prevladuje delež prebivalcev, ki dosegajo zelo nizko raven besedilnih spretnosti. Petina prebivalcev (19,84 %) v nekmečkih naseljih z manj kot 2000 prebivalci dosega višjo raven besedilnih spretnosti. V enako velikih kmečkih naseljih in naseljih z 2000 do 10.000 prebivalci predstavljajo tisti z višjo ravnijo spretnosti le dobro desetino tam živečih. Za polovico statističnih regij v Sloveniji je značilno, da so po sestavi prebivalcem z višjimi ravnmi besedilnih spretnosti najbolj naklonjena nekmečka naselja z manj kot 2000 prebivalci. To velja za savinjsko, gorenjsko, zasavsko, primorsko-notranjsko, posavsko in koroško regijo. V primeru zasavske regije to velja tudi za naselja z več kot 10.000 prebivalci, teh pa v koroški regiji pa tudi v primorsko-notranjski in posavski ni. Tako kot v zasavski tudi v koroški regiji predstavljajo najmanjši delež prebivalci z višjimi besedilnimi spretnostmi med tistimi, ki živijo v naseljih z 2000 do 10.000 prebivalci, s podobnim deležem pa sledijo kmečka naselja z manj kot 2000 prebivalci. Tudi velikosti deležev so skoraj enake kot v zasavski regiji. 59 Slika 30: Dosežki pri besedilnih spretnostih in tip naselja v koroški regiji 60 54,57 50 46,92 45,78 40,59 40 34,39 33,61 30 19,84 20 12,49 11,81 10 0,00 0,00 0,00 0 kmečka naselja < 2000 nekmečka naselja naselja 2000–10.000 naselja > 10.000 % prebivalcev < 2000 prebivalcev prebivalcev prebivalcev zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Zahteve po kvalificiranosti pri opravljanju trenutnega dela v koroški regiji in visoki dosežki pri spretnostih: Izobrazbena struktura ni najugodnejša, saj je imelo leta 2019 24,7 % prebivalstva dokončano zgolj osnovno šolo ali manj, po deležu prebivalcev s srednjo šolo pa je bila regija na drugem mestu (večji delež je imela le podravska). Delež prebivalcev (od 25 do 64 let) z višje- ali visokošolsko izobrazbo je bil tukaj drugi najmanjši (19,4 %, enako kot še zasavska in posavska regija). Manjši je bil samo še v pomurski regiji (17,5 %; Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. j, str. 20). Število študentov na 1000 prebivalcev (36) je bilo nekoliko manjše od slovenskega povprečja. Kljub temu so poprejšnje raziskave rezultatov PIAAC pokazale, da je delež podkvalificiranih najmanjši v koroški, zasavski regiji in v regiji jugovzhodna Slovenija (Domadenik idr., 2018a, str. 66). Delež bruto dodane vrednosti iz storitvenih dejavnosti je bil leta 2019 drugi najmanjši med regijami. Po razporeditvi deležev je regija podobna posavski, ki ima ravno tako majhen delež bruto dodane vrednosti v storitvenih dejavnostih in delež v industriji, ki predstavlja polovico bruto dodane vrednosti v regiji. Bruto dodana vrednost v kmetijskih dejavnosti je 5,3 % (SiStat, b. l.). V koroški regiji je bilo leta 2016 v uporabi 4,5 % kmetijskih zemljišč, sicer pa je delež tistih, ki so namenjena kmetijstvu, podobno kot v gorenjski regiji, med najmanjšimi v državi (39 %; Regije v številkah, 2018, 16). Skupina kvalificiranih poklicev ima najbolj enakomerno razporejene deleže po ravneh (35,37 % zelo nizka raven, 34,35 % srednja raven in 30,28 % višja raven besedilnih spretnosti). Višjo raven besedilnih spretnosti dosega 5,13 % prebivalcev, ki opravljajo polkvalificirane poklice za industrijski način dela, in 6,68 % tistih z osnovnimi poklici za preprosta dela. Na podlagi podatkov raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC (2016) je bilo izračunano ujemanje izobrazbe in spretnosti z zahtevami delovnega mesta (Domadenik idr., 2018a, str. 37–96). Delež podkvalificiranih je najmanjši v koroški, zasavski regiji in regiji jugovzhodna Slovenija (Domadenik idr., 2018a, str. 66). Če pa opazujemo neujemanje besedilnih spretnosti po dejavnosti med regijami, izstopajo z največjim deležem prenizke ravni spretnosti zasavska, podravska, goriška in koroška regija, povsod tam je delež nad 5 % (Domadenik idr., 2018a, str. 70). 60 Za koroško regijo se je pokazalo, da dosega višjo raven besedilnih spretnosti med osnovnimi poklici večji delež prebivalcev kot med tistimi, ki so polkvalificirani za industrijski način dela. Enaka so opažanja tudi v regiji jugovzhodna Slovenija, primorsko-notranjski in še posebno v pomurski regiji. Če primerjamo delež prebivalcev koroške regije z višjo ravnijo besedilnih spretnosti v skupini tistih z osnovnimi poklici z drugimi regijami, imajo manjše deleže podravska, goriška, posavska in zasavska regija. Deleži med polkvalificiranimi poklici so manjši samo še v zasavski regiji, med kvalificiranimi poklici pa ima koroška najmanjši delež prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi v primerjavi z vsemi drugimi statističnimi regijami v Sloveniji. Preglednica 19: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri besedilnih spretnostih v koroški regiji P O L K V A L I F I - K V A L I F I K A C I J E O S N O V N I P O L K V A L I F I - C I R A N I O Z I R O M A P O K L I C I Z A C I R A N I P O K L I C I K V A L I F I C I R A N I P O K L I C I Z A Z A H T E V N O S T P R E P R O S T A Z A I N D U S T R I J S K I P O K L I C I N E I N D U S T R I J S K I T R E N U T N E G A D E L A N A Č I N D E L A N A Č I N D E L A D E L A % % % % zelo nizka raven spretnosti 59,89 62,59 47,64 35,37 srednja raven spretnosti 33,44 32,29 33,96 34,35 višja raven spretnosti 6,68 5,13 18,41 30,28 Skupaj 100,00 100,00 100,00 100,00 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Družinske (socialne) okoliščine prebivalcev v koroški regiji: Stopnja delovne aktivnosti v koroški regiji je tretja najnižja v državi (62,2%). Nižjo stopnjo delovne aktivnosti imata samo še pomurska in podravska regija. Stopnja registrirane in anketne brezposelnosti za leto 2020 je v mejah slovenskega povprečja (ZRSZ, b. l.; SiStat, b. l.). Znesek socialnih transferjev MDDSZ na 100.000 prebivalcev je leta 2020 za regijo znašal 51 mio evrov, to je četrti najnižji znesek med regijami (MDDSZ, 2021, str. 7, slika 2b). Koroška se je iz regije s povprečnimi stopnjami tveganja socialne izključenosti in revščine spremenila v regijo z najvišjimi vrednostmi obeh tveganj. Leta 2020 je vsak peti v regiji tvegal socialno izključenost, podobno je 17,7 % oseb tvegalo revščino (SiStat, b. l.). V koroški regiji je bilo leta 2020 resno materialno prikrajšanih 5,8 % oseb nad 15 let starosti, to je največja vrednost v državi (Inglič in Stare, 2020). Povprečna starost žensk ob rojstvu prvega otroka je bila v tej regiji najnižja (28,3 leta). Delež gospodinjstev, ki so se s svojimi prihodki zelo težko prebila skozi mesec, je bil v tej regiji leta 2019 največji. Znašal je 8 %. Delež gospodinjstev, ki bi lahko poravnala nepričakovane izdatke v višini 650 evrov iz lastnih sredstev, pa je bil na Koroškem najmanjši, in sicer je bilo takih gospodinjstev 51 %. Kar 89 % tamkajšnjih gospodinjstev pa je ocenilo, da je njihovo stanovanje v dobrem stanju (to pomeni, da toliko gospodinjstev ni imelo težav niti zaradi puščajoče strehe, vlažnih sten ali vlažnih temeljev niti zaradi trhlih okenskih okvirov ali trhlih tal). Višjo raven besedilnih spretnosti dosega četrtina (23,18 %) tistih, ki živijo samsko, in osmina (12,19 %) tistih, ki živijo s soprogom ali partnerjem. Podobno dosega višjo raven tudi četrtina (23,44 %) tistih, ki nimajo otrok, in desetina tistih z otroki (10,50 %). Višjo raven besedilnih spretnosti tisti s štirimi in petimi otroki ne dosegajo, pa tudi prebivalci z manj otroki redko dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti (od 10,05 do 11,33 % z enim do tremi otroki). Presenetljivo pa večji del (62,09 %) tistih, ki živijo v sedemčlanskem gospodinjstvu, dosega višjo raven besedilnih spretnosti. 61 Koroška regija je od vseh regij v Sloveniji z največjim deležem prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi v skupini tistih, ki živijo v sedem- ali veččlanskem gospodinjstvu. Na drugi strani je v koroški regiji med tistimi, ki živijo v štiričlanskem gospodinjstvu, med vsemi regijami najmanjši delež prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi. Delež prebivalcev z višjimi spretnostmi glede na število članov gospodinjstva je v koroški regiji podoben tistemu v zasavski, predvsem v dvo-, tro- in petčlanskem gospodinjstvu, obe regiji pa imata najnižje vrednosti od vseh regij v Sloveniji. Slika 31: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in število oseb v gospodinjstvu v koroški regiji 70 60,95 61,01 62,09 60 56,78 47,26 50 43,51 42,02 42,66 40,10 40 36,25 32,94 28,44 30 22,58 18,40 19,51 20 16,49 17,24 14,47 16,40 10,28 10,61 10 0 enočlansko dvočlansko tročlansko štiričlansko petčlansko šestčlansko sedemčlansko % gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Četrtina (23,98 %) prebivalcev, ki imajo najmlajšega otroka starega do 6 do 12 let, dosega višjo raven besedilnih spretnosti. V drugih starostnih skupinah najmlajšega otroka obsegajo starši z višjimi spretnostmi delež, ki je okrog 7-odstoten. Če primerjamo podatke starosti najmlajšega otroka ter dosežkov pri besedilnih spretnostih v koroški regiji z drugimi regijami v Sloveniji, so deleži prebivalcev, ki dosegajo višje besedilne spretnosti, med najnižjimi in precej podobni tistim v zasavski regiji. Le v skupini prebivalcev, katerih najmlajši otrok je mlajši od 3 let, je večji odmik, saj v zasavski regiji vsi v omenjeni skupini dosegajo zelo nizko raven besedilnih spretnosti. V skupini prebivalcev z najmlajšim otrokom, starim od 6 do 12 let, v manjšem deležu od koroške regije dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti posavska, goriška in zasavska regija. Preglednica 20: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in starost najmlajšega otroka v koroški regiji 1 3 L E T I N D O 2 L E T I S T A R O S T N A J M L A J Š E G A O T R O K A 3 – 5 L E T 6 – 1 2 L E T V E Č % % % % zelo nizka raven spretnosti 68,62 50,41 44,33 54,83 srednja raven spretnosti 23,59 42,90 31,69 38,36 višja raven spretnosti 7,79 6,68 23,98 6,81 Skupaj 100,00 100,00 100,00 100,00 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 62 Prebivalci, katerih soprog ali partner je dijak ali študent, dosegajo po večini (63,18 %) višjo raven besedilnih spretnosti. Višjo raven besedilnih spretnosti dosega tudi šestina (15,05 %) prebivalcev s trajno invalidnim soprogom ali partnerjem in podoben delež (14,66 %) tistih, ki so v skupini prebivalcev s soprogi ali partnerji zaposlenimi za polni delovni čas; pri drugih skupinah so deleži 10 % ali manj. V skupinah prebivalcev, ki imajo soproga ali partnerja upokojenega, brezposelnega in zaposlenega za krajši delovni čas, je delež tistih z višjo ravnijo besedilnih spretnosti v koroški regiji, če ga primerjamo z drugimi statističnimi regijami v Sloveniji, najmanjši, v skupini tistih, katerih soprog ali partner je zaposlen za polni delovni čas, pa ima manjši delež samo še zasavska regija. Nasprotno pa ima v skupini prebivalcev, katerih partner ali soprog je dijak ali študent, koroška regija enega izmed največjih deležev tistih z višjimi besedilnimi spretnostmi (večji delež imata samo še goriška in podravska regija). Preglednica 21: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in trenutni zaposlitveni položaj soproga ali partnerja v koroški regiji O P R A V L J A Z A P O S L E N Z A T R E N U T N I D E L O V P O L N I D E L O V N I U P O K O J E N A L I Z A P O S L I T V E N I V A J E N E C , G O S P O D I N J S T V U Č A S ( S A M O Z A - P R E D Č A S N O P O L O Ž A J P R I P R A V N I K A L I S K R B I Z A P O S L E N , U P O K O J E N S O P R O G A A L I O T R O K E A L I Z A P O S L E N ) P A R T N E R J A D R U Ž I N O % % % % zelo nizka raven spretnosti / 41,20 49,25 68,77 srednja raven spretnosti / 58,80 36,09 29,84 višja raven spretnosti / 0,00 14,66 1,38 Skupaj / 100,00 100,00 100,00 Z A P O S L E N Z A K R A J Š I D E L O V N I TRAJNO D R U G O , D K , R F Č A S ( S A M O Z A - D I J A K , Š T U D E N T B R E Z P O S E L N I N V A L I D E N P O S L E N , Z A P O S L E N ) % % % % % 100,00 0,00 49,87 24,13 58,24 0,00 90,00 35,08 12,68 38,79 0,00 10,00 15,05 63,18 2,97 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Priseljensko ozadje prebivalcev v koroški regiji: Delež tujih državljanov med prebivalci leta 2019 je bil v tej regiji drugi najmanjši (4,3 %), manjši je bil le še v pomurski regiji (1,9 %; STAGE, b. l.). Od tujih narodnosti po podatkih iz leta 2002 v regiji izstopajo Hrvati in Srbi (Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, 2002). Po podatkih iz leta 2013 so tujci z območja nekdanje Jugoslavije predstavljali v regiji 89,2 % tujcev, to je za 2,5 odstotne točke več kot v osrednjeslovenski regiji, regiji pa imata enak delež tujcev iz držav članic Evropske unije (Slovenske regije v številkah, 2014, str. 11). Priseljensko ozadje prebivalcev v koroški regiji razkriva nekaj zanimivosti: V regiji živi 3,80 % prebivalcev, ki so priseljenci prve generacije, 1,40 % pa druge generacije. V prvi generaciji priseljencev je le 1,81 % tistih, ki so dosegli višjo raven spretnosti, tudi v drugi generaciji jih je podobno majhen delež (5,45 %). Desetina prebivalcev koroške regije, ki niso rojeni v 63 Sloveniji, dosega višjo raven besedilnih spretnosti (10,81 %). Če primerjamo podatek o državi rojstva ter dosežkih pri besedilnih spretnostih v koroški regiji z drugimi regijami v Sloveniji, ima koroška regija najmanjši delež prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi v skupini prebivalcev, ki so rojeni v Sloveniji, in tretji najmanjši delež med tistimi, ki niso rojeni v Sloveniji (manjši delež imata zasavska in primorsko-notranjska regija). Koroška regija ima tudi od vseh regij najmanjši delež priseljencev prve generacije z višjimi besedilnimi spretnostmi in tretji najmanjši, za zasavsko in goriško regijo, med priseljenci druge generacije. Slika 32: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih po generaciji priseljencev v koroški regiji 80 70,35 68,72 70 60 49,50 50 40 35,25 27,85 30 25,84 20 15,25 10 5,45 1,81 0 prva generacija priseljencev druga generacija priseljencev niso priseljenci prve ali druge % generacije zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Pri priseljencih v koroški regiji, ki so se prvič priselili v Slovenijo med šestim in desetim letom, jih je več kot polovica dosegla višjo raven besedilnih spretnosti (56,24 %). Višjo raven dosega še petina (20 %) tistih, ki so se priselili pred šestim letom, in desetina (10 %) tistih, ki so se priselili v starosti od 26 do 30 let. Če podatke o starosti ob priselitvi in dosežkih pri besedilnih spretnostih v koroški regiji primerjamo z vsemi drugimi regijami v Sloveniji, vidimo, da sta si zelo podobni s pomursko regijo. Poleg tega ima podoben delež prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi v skupini priseljenih v starosti od 26 do 30 let obalno-kraška regija. Z velikim deležem prebivalcev z višjimi spretnostmi v skupini tistih, ki so se priselili v starosti od 6 do 10 let, je koroška druga med regijami (za savinjsko regijo), v skupini priseljenih do 5 let pa je manjši delež samo še v zasavski in pomurski regiji. 64 Preglednica 22: Doseženo število točk pri besedilnih spretnostih in starost ob priselitvi v Slovenijo v koroški regiji S T A R O S T O B 0 – 5 L E T 6 – 1 0 L E T 1 1 – 1 5 L E T 1 6 – 2 0 L E T P R I S E L I T V I V S L O V E N I J O Š T . * % Š T . * % Š T . * % Š T . * % zelo nizka raven spretnosti 18 10,00 85 26,26 42 30,00 0 0,00 srednja raven spretnosti 123 70,00 56 17,50 99 70,00 0 0,00 višja raven spretnosti 35 20,00 181 56,24 0 0,00 0 0,00 Skupaj 176 100,00 322 100,00 141 100,00 0 0,00 2 1 – 2 5 L E T 2 6 – 3 0 L E T 3 1 – 3 5 L E T 3 6 – 4 0 L E T 4 1 L E T I N V E Č Š T . * % Š T . * % Š T . * % Š T . * % Š T . * % 748 81,23 98 30,00 240 100,00 0 0,00 143 80,00 173 18,77 196 60,00 0 0,00 0 0,00 36 20,00 0 0,00 33 10,00 0 0,00 0 0,00 0 0,00 921 100,00 327 100,00 240 100,00 0 0,00 179 100,00 * V preglednici je navedeno ocenjeno število prebivalcev regije, ki je izračunano na podlagi reprezentativnega vzorca. Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Glede na leto priselitve dosega višjo raven besedilnih spretnosti tretjina (33,87 %) priseljenih med letoma 1961 in 1990 ter 1,96 % leta 1991 ali pozneje. Takšen trend z izstopajočim deležem prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi v skupini priseljenih med letoma 1961 in 1990 ima od regij še primorsko-notranjska. Koroška regija ima v skupini priseljenih v času od 19961 do 1990 največji delež prebivalcev, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, sledi ji savinjska regija, ki ima skoraj za 10 % manjši delež. Nasprotno pa ima v skupini priseljenih po letu 1990 manjši delež od koroške le primorsko-notranjska regija, v omenjeni skupini nihče ne dosega te ravni. Slika 33: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in leto priselitve v Slovenijo v koroški regiji 80 73,76 70 60 50 43,53 40 33,87 30 24,28 20 22,61 10 0,00 1,96 0 % 1931–1960 1961–1990 1991 ali pozneje zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Višjo raven besedilnih spretnosti dosega 14,81 % tistih, ki doma govorijo slovensko, in so edini v koroški regiji, ki dosegajo to raven besedilnih spretnosti. Podobno majhen delež prebivalcev, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, je tudi v kategoriji, kjer smo opazovali razlike 65 med naravnimi govorci slovenščine in tistimi, ki niso. Med naravnimi govorci slovenskega jezika dosega v koroški regiji višjo raven besedilnih spretnosti 14,99 % prebivalcev, med tistimi, ki niso naravni govorci, pa 3,28 %. Deleža sta med najmanjšimi, če ju primerjamo z drugimi regijami v Sloveniji. Podobne vrednosti kot koroška regija ima zasavska. Dosežena izobrazba staršev (matere): V skupini, kjer mati ali skrbnica ni bila rojena v Sloveniji, jih je le 2,61 % doseglo višjo raven besedilnih spretnosti. Če primerjamo z drugimi regijami v Sloveniji, je v skupini tistih z materami, ki niso bile rojene v Sloveniji, samo v zasavski regiji dosegel višjo raven besedilnih spretnosti tako majhen delež prebivalcev. Če je imela mati ali skrbnica nižjo poklicno stopnjo izobrazbe, je 9,27 % odraslih iz koroške regije lahko doseglo najvišje ravni besedilnih spretnosti, če je imela srednjo izobrazbo (ISCED 3, 3c, 4), jih je te ravni doseglo 18,35 %, če je imela visoko izobrazbo, pa kar 34,63 %. Če je med drugimi regijami v skupini prebivalcev, katerih matere ali skrbnice so imele nižjo poklicno stopnjo izobrazbe, višjo raven besedilnih spretnosti v zasavski regiji dosegal še nekoliko manjši delež prebivalcev (5,62 %), je v preostalih dveh skupinah koroška tista, ki ima med regijami najmanjše deleže. Preglednica 23: Dosežki pri besedilnih spretnostih v povezavi s tem, ali je mati ali skrbnica rojena v Sloveniji, v koroški regiji D A N E M A T I A L I S K R B N I C A , R O J E N A V S L O V E N I J I Š T . * % Š T . * % zelo nizka raven spretnosti 22966 49,57 1590 60,33 srednja raven spretnosti 16339 35,26 977 37,07 višja raven spretnosti 7028 15,17 69 2,61 Skupaj 46333 100,00 2636 100,00 * V preglednici je navedeno ocenjeno število prebivalcev regije, ki je izračunano na podlagi reprezentativnega vzorca. Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Preglednica 24: Dosežki pri besedilnih spretnostih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati ali skrbnica, v koroški regiji N A J V I Š J A S T O P N J A I S C E D 1 2 3 C S H O R T I S C E D 3 E X C L 3 C 4 I S C E D 5 6 I Z O B R A Z B E , K I J O J E D O S E G L A M A T I A L I S K R B N I C A Š T . * % Š T . * % Š T . * % zelo nizka raven spretnosti 16725 60,35 6289 38,26 1148 26,30 srednja raven spretnosti 8418 30,38 7132 43,39 1705 39,07 višja raven spretnosti 2568 9,27 3017 18,35 1511 34,63 Skupaj 27711 100,00 16438 100,00 4364 100,00 * V preglednici je navedeno ocenjeno število prebivalcev regije, ki je izračunano na podlagi reprezentativnega vzorca. Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Povezanost zdravstvenega stanja in ravni spretnosti v koroški regiji: Koroška je bila po največjem številu zdravnikov na 100.000 prebivalcev konec leta 2019 na četrtem mestu, za osrednjeslovensko, podravsko in obalno-kraško regijo. Imela je 309,8 zdravnika na 100.000 prebivalcev (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. a, str. 15). Zaposleni so bili isto leto bolniško največ odsotni med regijami. Povprečno je bil posameznik na leto na bolniškem staležu 10 dni več kot v osrednjeslovenski regiji, kjer je bilo bolniške odsotnosti najmanj (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. b, str. 14). Koroška je tudi regija, ki je prva po številu poškodb pri delu na 1000 zaposlenih. Vrednost za to regijo je še enkrat večja, kot je za obalno-kraško, kjer je bilo poškodb pri delu leta 2019 najmanj. Na srečo nobena od poškodb ni bila smrtna (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. i, str. 8). Glede bolezni obtočil je regija 66 blizu slovenskega povprečja (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. c, str. 13), isto velja za sladkorno bolezen (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. e, str. 11). Po stopnji rakavih obolenj je v primerjavi z drugimi regijami pri ženskah na drugem mestu, pri moških pa na četrtem (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. d, str. 12). Glede na povprečje Slovenije se koroška statistična regija razlikuje še po večjem deležu abstinentov (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. f, str. 8 ). Po porabi antidepresivov je bila leta 2016 na drugem mestu med regijami v državi. Tako kot v goriški regiji je bilo predpisanih 69 dnevnih odmerkov antidepresivov na 1000 prebivalcev (Regije v številkah, 2018, str. 9). Povprečna stopnja umrljivosti v petih letih pred pandemijo je bila v koroški regiji pod slovenskim povprečjem. Stopnja umrljivosti se je leta 2020 najbolj povečala prav v tej regiji, kar za 25 % (Presežna umrljivost, 2020). Med prebivalci koroške regije, ki so svoje zdravje ocenili kot zelo dobro, je 22,04 % takih, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, med tistimi, ki so ga ocenili kot slabo, pa jih je 5,23 %. Koroška ima med vsemi slovenskimi statističnimi regijami najmanjšo razliko med najboljšimi in najslabšimi samoocenami zdravja. V koroški regiji je tudi sicer med tistimi, ki ocenjujejo svoje zdravje kot dobro ali odlično, najmanjši delež prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi, če jo primerjamo z drugimi regijami. Preglednica 25: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in ocena lastnega zdravja v koroški regiji O C E N A O D L I Č N O Z E L O D O B R O D O B R O Z A D O V O L J I V O S L A B O L A S T N E G A Z D R A V J A Š T . * % Š T . * % Š T . * % Š T . * % Š T . * % zelo nizka raven spretnosti 3888 44,31 7302 45,63 10251 54,98 1533 44,59 1582 75,00 srednja raven spretnosti 3713 42,32 5174 32,33 6554 35,15 1458 42,42 417 19,76 višja raven spretnosti 1172 13,36 3528 22,04 1840 9,87 446 12,98 110 5,23 Skupaj 8774 100,00 16004 100,00 18645 100,00 3437 100,00 2110 100,00 * V preglednici je navedeno ocenjeno število prebivalcev regije, ki je izračunano na podlagi reprezentativnega vzorca. Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Obalno-kraška regija Število knjig kot eden od kazalnikov razvitosti besedilnih spretnosti v obalno-kraški regiji: V obalno-kraški regiji velik delež prebivalcev dosega višjo raven besedilnih spretnosti, ta pa narašča skupaj s številom knjig, ki jih ti imajo v gospodinjstvu. Če jih v skupini prebivalcev, ki imajo doma 10 knjig ali manj, višjo raven dosega tretjina, se pri tistih z več kot 500 knjigami delež poveča na 74,50 %. V obalno-kraški regiji sta skupini prebivalcev, ki imajo doma od 11 do 25 knjig in od 26 do 100 knjig, po deležu tistih, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, skoraj izenačeni (okrog 47 %), enako velja tudi za skupini s 101 do 200 in 201 do 500 knjigami (okrog 60 %). Podoben trend ima med regijami v Sloveniji tudi posavska regija. Če primerjamo regije po velikosti deležev prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi v posamezni skupini, ima obalno-kraška regija največji delež v skupinah tistih, ki imajo doma do 25 knjig, v skupinah od 26 do 200 knjig pa je med regijami z največjimi deleži skupaj z osrednjeslovensko, delno tudi 67 pomursko regijo. Od regij z največjim deležem prebivalcev, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, se najbolj razlikuje v skupini tistih, ki imajo doma od 201 do 500 knjig (savinjska in osrednjeslovenska regija imata v tej skupini skoraj 10 % več prebivalcev, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti). V skupini tistih, ki imajo doma več kot 500 knjig, je obalno-kraška regija zopet tista z največjim deležem prebivalcev z višjimi spretnostmi med regijami (tesno za njo je tudi osrednjeslovenska). Slika 34: Dosežki pri besedilnih spretnostih in število knjig, ki jih imajo prebivalci doma, v obalno-kraški regiji 80 74,50 70 61,74 60,07 60 47,39 47,23 50 39,66 41,39 38,40 40 32,16 33,61 28,18 30 26,80 25,50 20 14,37 11,22 11,45 10 6,32 0,00 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % 10 knjig ali manj 11–25 knjig 26–100 knjig 101–200 knjig 201–500 knjig več kot 500 knjig Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Spolna in starostna struktura skupine z najvišjimi dosežki pri besedilnih spretnostih v obalno-kraški regiji: Leta 2019 je v obalno-kraški regiji živelo 115.613 oseb oziroma 6 % slovenskega prebivalstva, podobno kot v goriški in pomurski statistični regiji. Moških je 57.181, žensk pa 1251 več (SiStat, b. l.). Povprečna starost prebivalcev je bila 44,7 leta, tretja najvišja na ravni regij. Neugodna starostna struktura se kaže v velikem deležu starejših in majhnem deležu mlajših prebivalcev v regiji. Po velikem deležu prebivalcev, starejših od 65 let, je regija na tretjem mestu v državi, pri mlajših od 15 let pa je zopet tretja, vendar tokrat po majhnem deležu (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. j, str. 7). V obalno-kraški regiji pri ženskah v prvih treh starostnih skupinah (od 16 do 25 let 68,74 %, od 26 do 35 let 62,91 % in od 36 do 45 let 52,87 %) jih več kot polovica dosega višjo raven besedilnih spretnosti. Podobno je pri moških, le da se tam deleži gibljejo rahlo pod polovico (od 16 do 25 let 48,61 %, od 26 do 35 let 49,29 % in od 36 do 45 let 45,53 %). Nasprotno pa dosegajo moški v starejših starostnih skupinah (od 46 do 55 let 36,77 % in od 56 do 65 let 37,94 %) v večjem deležu višjo raven kot enako stare ženske (od 46 do 55 let 29,10 % in od 56 do 65 let 24,85 %). Če primerjamo podatke o spolu in starosti ter dosežkih pri besedilnih spretnostih v obalno-kraški regiji z drugimi regijami v Sloveniji, so vrednosti, ki veljajo za ženske, med najvišjimi skopaj z osrednjeslovensko in pomursko regijo. V obalno-kraški regiji je celo največji delež mladih žensk, ki dosegajo višje besedilne spretnosti, v skupini najmlajših, starih od 16 do 25 let, v primerjavi z vsemi regijami. Spretnosti pri ženskah v obalno-kraški regiji močno upadejo po petinštiridesetem letu; delež žensk, ki dosegajo višje besedilne spretnosti, se 68 v skupini starih od 46 do 55 let, v primerjavi s skupino starih od 36 do 45 let zmanjša za polovico. Pri osrednjeslovenski regiji spretnosti upadajo bolj postopoma, v pomurski regiji pa se drastični upad zgodi že eno starostno skupino prej (od 36 do 45 let). Pri moški populaciji obalno-kraške regije so zelo majhne razlike v velikosti deležev tistih, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti med starostnimi skupinami. Med največjim in najmanjšim deležem je okrog 10 % odmika, to pomeni, da so pri moških obalno-kraške regije deleži prebivalcev z višjimi spretnostmi v starostnih skupinah najbolj stalni. Deleži pri mlajših moških (do 35 let) z višjimi spretnostmi obalno-kraške regije so po velikosti na tretjem mestu med regijami, v starostni skupinah od 36 do 55 let so takoj za osrednjeslovensko regijo, v najstarejši skupini moških (od 56 do 65 let) pa ima obalno-kraška regija največji delež prebivalcev z višjo ravnijo besedilnih spretnosti. Slika 35: Dosežki pri besedilnih spretnostih ter starost in spol prebivalcev v obalno-kraški regiji 80 68,74 70 62,91 60 52,87 48,45 48,61 49,29 50 45,35 46,09 45,53 41,27 38,53 37,75 40 36,77 37,94 32,92 29,80 31,07 27,36 29,10 30 24,30 24,27 24,85 22,45 19,65 20 17,14 14,21 15,94 9,74 10,12 10 6,99 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % ženska 16–25 let ženska 26–35 let ženska 36–45 let ženska 46–55 let ženska 56–65 let moški 16–25 let moški 26–35 let moški 36–45 let moški 46–55 let moški 56–65 let Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Tip naselja: Vse obalne občine in Sežana so urbane občine z naraščajočim številom prebivalstva. Prebivalstvo upada samo v komenski občini, ki pa ima ruralno poselitev. Območje z naraščajočim številom prebivalstva zajema skupaj 90 % površine regije, 97 % njenega prebivalstva in 88 % naselij (Nared idr., 2019, str. 108). Skupina z višjimi dosežki predstavlja polovico (52,28 %) tistih, ki živijo v naseljih z več kot 10.000 prebivalci. Podobno velja tudi za kmečka naselja z manj kot 2000 prebivalci (51,01 %). V nekmečkih naseljih primerljive velikosti je delež tistih, ki so dosegli višjo raven besedilnih spretnosti, približno 40 %, v naseljih z 2000 do 10.000 prebivalcev pa 35,67 %. Če primerjamo podatke o tipu naselja in dosežkih pri besedilnih spretnostih v obalno-kraški regiji z vsemi drugimi regijami v Sloveniji, samo tukaj polovica prebivalcev, ki živijo v kmečkih naseljih z manj kot 2000 prebivalci, dosega višjo raven besedilnih spretnosti. Pri drugih regijah je navadno ta tip naselja najmanj naklonjen višjim spretnostim. Obalno-kraška regija izstopa tudi po tem, da delež prebivalcev, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, presega polovico živečih v določenem tipu naselja, in to kar pri dveh tipih: naseljih z več kot 10.000 prebivalci in kmečkih naseljih z manj kot 2000 prebivalci. Samo v osrednjeslovenski regiji dosega višjo raven še večji delež prebivalcev med tistimi, ki živijo v naseljih z več kot 69 10.000 prebivalci (63,82 %). Med regijami, ki imajo višjim spretnostim najbolj naklonjen tip naselja, naselja z več kot 10.000 prebivalci, so poleg obalno-kraške in osrednjeslovenske regije še zasavska, podravska regija in regija jugovzhodna Slovenija. Slika 36: Dosežki pri besedilnih spretnostih in tip naselja v obalno-kraški regiji 60 51,01 52,28 50 40,66 41,32 40,39 40 35,67 33,48 34,32 30 23,01 18,95 20 15,50 13,39 10 0 kmečka naselja < 2000 nekmečka naselja naselja 2000–10.000 naselja > 10.000 % prebivalcev < 2000 prebivalcev prebivalcev prebivalcev zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Zahteve po kvalificiranosti pri opravljanju trenutnega dela v obalno-kraški regiji in visoki dosežki pri spretnostih: Obalno-kraška regija je med tremi regijami (gorenjska in osrednjeslovenska), kjer so prebivalci po doseženi izobrazbi nad slovenskim povprečjem (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. j, str. 20). To pomeni, da je delež osnovnošolsko ali manj izobraženih pod povprečjem v korist srednješolsko in bolj izobraženih. Po deležu prebivalcev (od 25 do 64 let) z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo (24,3 %) se je ta regija v 2019 uvrstila na tretje mesto, po številu dijakov na 1000 prebivalcev (30), po številu študentov na 1000 prebivalcev (28) pa na zadnje mesto (Slovenske statistične regije in občine v številkah, b. l.). Po podatkih iz leta 2019 v obalno-kraški regiji bolj kot v kateri koli drugi regiji glede na bruto dodano vrednost po dejavnostih prevladujejo storitvene dejavnosti, kar z 79,1 %. Industrija predstavlja 19,5 %, kmetijska dejavnosti pa 1,5 % bruto dodane vrednosti v regiji (SiStat, b. l.). Po deležu kmetijskih zemljišč je obalno-kraška regija na ravni regij na drugem mestu (skupaj s podravsko), saj je 70 % površine namenjene za kmetijsko izrabo, vendar pa se v resnici uporablja le 3,1 % teh zemljišč (Regije v številkah, 2018, str. 16, 24–25). Več kot polovica prebivalcev s kvalificiranimi poklici ima višjo raven spretnosti (54,53 %). Velik delež je tudi med tistimi, ki so polkvalificirani za neindustrijski način dela (47,17 %). Tretjina (31,84 %) jih višjo raven dosega v skupini tistih, ki so polkvalificirani za industrijski način dela, med prebivalci z osnovnimi poklici za preprosta dela pa jih je le 8,83 %. Če primerjamo podatke o kvalificiranosti pri opravljanju trenutnega dela in dosežkih pri besedilnih spretnostih v obalno-kraški regiji z vsemi drugimi regijami v Sloveniji, ima največji delež prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi med polkvalificiranimi poklici. Tudi delež med kvalificiranimi poklici je velik in presega polovico, toda osrednjeslovenska in gorenjska 70 regija imata še večjega. Obalno-kraška regija je na šestem mestu po velikosti deleža prebivalcev z višjimi spretnostmi v skupini tistih z osnovnimi poklici, in sicer za pomursko, savinjsko, osrednjeslovensko, primorsko-notranjsko regijo in regijo jugovzhodna Slovenija. Slika 37: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri besedilnih spretnostih v obalno-kraški regiji 60 56,07 54,53 osnovni poklici za 48,64 50 47,17 preprosta dela 39,74 40 35,10 33,74 polkvalificirani poklici za 31,84 industrijski način dela 30 19,52 20 polkvalificirani poklici za 13,09 11,73 neindustrijski način dela 8,83 10 kvalificirani poklici 0 % zelo nizka raven srednja raven višja raven spretnosti spretnosti spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Družinske (socialne) okoliščine prebivalcev v obalno-kraški regiji: Število živorojenih otrok na 1000 prebivalcev je bilo leta 2019 v obalno-kraški regiji (in poleg nje še v zasavski) najnižje na ravni regij (8,0). Naravni prirast je bil negativen (–1,4). Stopnji tveganja socialne izključenosti in tveganja revščine sta se iz leta 2019 leta 2020 drastično večali, tako da je regija, ki je bila sicer med regijami z nizkimi vrednostmi, pristala na tretjem oziroma četrtem mestu (SiStat, b. l.). Znesek socialnih transferjev leta 2020 je bil med regijami tretji najnižji po vrednosti na 100.000 prebivalcev (manj sta dobili le goriška in gorenjska regija; MDDSZ, 2021, str. 7, slika 2b). Leta 2020 je bilo v obalno-kraški regiji 4 % oseb starejših od 15 let, ki so bile resno materialno prikrajšane, to uvršča regijo med materialno bolj prikrajšane. Višjo raven besedilnih spretnosti dosega polovica tistih, ki živijo samsko (50,11 %) ali nimajo otrok (50,25 %), a če primerjamo vrednosti s kontrastno skupino, je delež pri obeh večji le za 10 odstotnih točk. Pri prebivalcih z enim, dvema in tremi otroki dosega večina skupine srednjo in višjo raven besedilnih spretnosti, s tem da sta si po deležih obe ravni primerljivi. V skupini prebivalcev s petimi otroki jih je 70,00 % doseglo višjo raven, tisti s šestimi ali sedmimi otroki pa je sploh ne dosegajo. Nasprotno pa je v skupini prebivalcev, ki živijo v sedemčlanskem gospodinjstvu, višjo raven besedilnih spretnosti doseglo 12,92 % prebivalcev, to je v primerjavi z drugimi skupinami najmanjši delež. Polovica tistih, ki živijo v eno- ali štiričlanskem gospodinjstvu v obalno-kraški regiji, ima višje spretnosti. V drugih gospodinjstvih je delež okrog 40-odstoten. Če primerjamo podatke o številu članov v gospodinjstvu in dosežkih pri besedilnih spretnostih v obalno-kraški regiji z vsemi drugimi regijami v Sloveniji, izstopa obalno-kraška regija z največjim deležem prebivalcev, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, v skupini prebivalcev, ki živijo v eno- in štiričlanskem gospodinjstvu. Tudi pri drugih skupinah je po velikosti deležev med prvimi štirimi regijami z največjim deležem, razen pri sedemčlanskih gospodinjstvih, v tem je med regijami z najmanjšimi deleži. Podoben delež jih dosega višjo raven v skupini prebivalcev, ki bivajo v sedemčlanskem gospodinjstvu v podravski regiji, nihče pa v primorsko-notranjski in zasavski regiji. 71 Ko upoštevamo in primerjamo podatke o številu otrok, ki jih imajo prebivalci, ter dosežke pri besedilnih spretnosti, dosegajo prebivalci obalno-kraške regije, podobno kot v osrednjeslovenski regiji, v skupinah tistih z enim, dvema ali tremi otroki višjo raven spretnosti v največjem deležu med slovenskimi regijami. Po večjem deležu kot v drugih regijah izstopa obalno-kraška regija še v skupini prebivalcev s petimi otroki (70 %). Primerljiv delež prebivalcev v tej skupini dosega višjo raven samo v goriški regiji (62,21 %). Slika 38: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in število otrok v obalno-kraški regiji 100,00 100 80 70,00 70,00 62,20 60 43,24 43,35 39,20 41,08 36,34 39,55 40 31,79 30,00 30,00 24,11 19,72 20 13,41 6,01 0,00 0,00 0,00 0,00 0 1 2 3 4 5 6 7 % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Razlike so tudi glede na starost otrok: pri prebivalcih obalno-kraške regije, ki imajo najmlajšega otroka starega do 2 leti, je delež tistih z višjo ravnijo besedilne spretnosti 64,64 %, z najmlajšim otrokom, starim od 3 do 5 let (41,34 %) in od 6 do 12 let (42,06 %), je njihov delež nekoliko nad 40 %, nato pa se v skupini prebivalcev z otroki, starimi 13 let in več, delež nekoliko zmanjša (35,87 %). V skupini prebivalcev, ki imajo najmlajšega otroka starega do 2 leti, samo v pomurski regiji dosega višjo raven besedilnih spretnosti večji delež prebivalcev kot v obalno-kraški regiji. V obalno-kraški regiji opazimo, tako kot pri polovici slovenskih regij, veliko zmanjšanje deleža v skupini prebivalcev z najmlajšim otrokom, starim od 3 do 5 let, v primerjavi z že omenjeno skupino z najmlajšim otrokom do dveh let starosti. V obeh skupinah (do 2 leti in od 3 do 5 let) ima obalno-kraška regija podobne deleže prebivalcev z višjimi spretnostmi kot gorenjska regija, ki prav tako sodi v zahodno kohezijsko regijo. V skupinah prebivalcev z najmlajšim otrokom, ki je starejši od 5 let, ima obalno-kraška regija bolj stalne in večje deleže prebivalcev z višjimi spretnostmi kot gorenjska. Večji delež prebivalcev med tistimi z najmlajšim otrokom, starim od 6 do 12 let, dosega višjo raven besedilnih spretnosti v osrednjeslovenski in savinjski regiji, obalno-kraška regija pa ima med vsemi slovenskimi regijami največji delež prebivalcev v skupini tistih z najmlajšim otrokom, starejšim od 12 let. 72 Preglednica 26: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in starost najmlajšega otroka v obalno-kraški regiji 1 3 L E T D O 2 L E T I 3 – 5 L E T 6 – 1 2 L E T S T A R O S T N A J M L A J Š E G A O T R O K A I N V E Č % % % % zelo nizka raven spretnosti 5,66 35,09 13,99 21,78 srednja raven spretnosti 29,70 23,57 43,95 42,35 višja raven spretnosti 64,64 41,34 42,06 35,87 Skupaj 100,00 100,00 100,00 100,00 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Polovica (49,21 %) prebivalcev, ki imajo soproga ali partnerja zaposlenega za polni delovni čas, dosega višjo raven besedilnih spretnosti. Skupina prebivalcev, katerih soprog ali partner je upokojen (26,86 %), ima podoben delež tistih, ki dosegajo višjo raven kot skupina s soprogom ali partnerjem, dijakom ali študentom (27,94 %). Če primerjamo podatke o trenutnem zaposlitvenem položaju soproga ali partnerja in dosežkih pri besedilnih spretnostih v obalno-kraški regiji z drugimi statističnimi regijami v Sloveniji, ima večji delež prebivalcev z višjo ravnijo v skupini tistih s partnerjem ali soprogom, zaposlenim za polni delovni čas, samo osrednjeslovenska regija. Tudi v skupini prebivalcev s soprogom ali partnerjem, ki je upokojen, ima obalno-kraška regija enega izmed največjih deležev tistih z višjimi spretnostmi (delež je podoben kot v gorenjski regiji, večji je samo še v pomurski regiji). Čeprav dosega v obalno-kraški regiji med prebivalci s soprogom ali partnerjem, ki je dijak ali študent, višjo raven besedilnih spretnosti primerljiv delež s tistim v skupini prebivalcev z upokojenim soprogom ali partnerjem, pa je ta delež med manjšimi, če ga primerjamo z drugimi regijami. Samo zasavska, primorsko-notranjska in posavska regija imajo manjši delež od obalno-kraške regije, saj tam nihče od prebivalcev, ki imajo soproga dijaka ali študenta, ne dosega višje ravni besedilnih spretnosti. Preglednica 27: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in trenutni zaposlitveni položaj soproga ali partnerja v obalno-kraški regiji O P R A V L J A Z A P O S L E N D E L O V U P O K O J E N T R E N U T N I Z A P O L N I V A J E N E C , G O S P O D I N J S T V U A L I Z A P O S L I T V E N I D E L O V N I Č A S P R I P R A V N I K A L I S K R B I Z A P R E D Č A S N O P O L O Ž A J S O P R O G A ( S A M O Z A P O S L E N , O T R O K E A L I U P O K O J E N A L I P A R T N E R J A Z A P O S L E N ) D R U Ž I N O % % % % zelo nizka raven spretnosti / 10,00 16,44 29,39 srednja raven spretnosti / 80,00 34,35 43,75 višja raven spretnosti / 10,00 49,21 26,86 Skupaj / 100,00 100,00 100,00 Z A P O S L E N Z A K R A J Š I T R A J N O D R U G O , D K , R F D E L O V N I Č A S D I J A K , Š T U D E N T B R E Z P O S E L N I N V A L I D E N ( S A M O Z A P O S L E N , Z A P O S L E N ) % % % % % 55,00 9,81 0,00 0,00 16,57 35,00 57,31 80,00 72,06 55,16 10,00 32,88 20,00 27,94 28,26 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 73 Priseljensko ozadje prebivalcev v obalno-kraški regiji: V obalno-kraški regiji dosega polovica prebivalcev, ki so rojeni v Sloveniji, višjo raven besedilnih spretnosti, med tistimi, ki niso, pa jih omenjeno raven dosega petina. Podobno velja za osrednjeslovensko regijo in obe regiji: obe imata med vsemi slovenskimi regijami največjo razliko med skupino rojenih in nerojenih v Sloveniji. V regiji živi 19,20 % prebivalcev, ki so priseljenci prve generacije, 13,20 % pa druge generacije. Priseljensko ozadje prebivalcev obalno-kraške regije razkriva, da ima petina priseljencev prve generacije višjo raven besedilnih spretnosti (20,54 %), v drugi generaciji pa več kot polovica (53,33 %). V obalno-kraški regiji je skupaj s savinjsko in regijo jugovzhodna Slovenija največja razlika med deležem prebivalcev z višjimi spretnostmi v prvi in drugi generaciji. Vse tri imajo tudi med slovenskimi regijami največji delež prebivalcev z višjimi spretnostmi v skupini priseljencev druge generacije. Obalno-kraška regija ima velik delež prebivalcev z višjimi spretnostmi tudi med prebivalci, ki niso priseljenci prve ali druge generacije. Večji delež ima samo še osrednjeslovenska regija, ki pa ima v obeh priseljenskih skupinah manjše deleže kot obalno-kraška regija. Preglednica 28: Dosežki pri besedilnih spretnostih in rojstvo v Sloveniji v obalno-kraški regiji N E D A R O J E N V S L O V E N I J I Š T . * % Š T . * % zelo nizka raven spretnosti 5459 38,92 8114 12,85 srednja raven spretnosti 5777 41,18 23387 37,04 višja raven spretnosti 2790 19,89 31638 50,11 Skupaj 14026 100,00 63140 100,00 * V preglednici je navedeno ocenjeno število prebivalcev regije, ki je izračunano na podlagi reprezentativnega vzorca. Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Preglednica 29: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih glede na generacijo priseljencev v obalno-kraški regiji D R U G A N I S O P R I S E L J E N C I P R V A G E N E R A C I J A P R V A I N D R U G A G E N E R A C I J A P R V E A L I D R U G E P R I S E L J E N C E V G E N E R A C I J A P R I S E L J E N C E V P R I S E L J E N C E V G E N E R A C I J E Š T . * % Š T . * % Š T . * % zelo nizka raven spretnosti 5015 36,92 1143 12,25 7082 14,79 srednja raven spretnosti 5777 42,53 3214 34,42 18583 38,82 višja raven spretnosti 2790 20,54 4980 53,33 22211 46,39 Skupaj 13582 100,00 9337 100,00 47876 100,00 * V preglednici je navedeno ocenjeno število prebivalcev regije, ki je izračunano na podlagi reprezentativnega vzorca. Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 30 % skupine prebivalcev, ki so se v Slovenijo prvič priselili v starosti od 6 do 10 let, dosega višjo raven besedilnih spretnosti. Podobno velja tudi za skupine prebivalcev, ki so se v Slovenijo prvič priselili v starosti od 0 do 5 let (27,66 %), od 36 do 40 let (27,52 %) in od 21 do 25 let (27,45 %). Če primerjamo podatke o starosti ob priselitvi in dosežkih pri besedilnih spretnostih v obalno-kraški regiji z drugimi regijami v Sloveniji, ima obalno-kraška regija v skupini priseljencev, ki so se v Slovenijo priselili pred svojim šestim letom, podoben delež tistih, ki dosegajo višjo raven spretnosti, kot savinjska regija in regija jugovzhodna Slovenija, hkrati pa so to deleži, ki so med manjšimi v primerjavi z drugimi regijami. V skupinah prebivalcev, ki so se v Slovenijo priselili med šestim in dvajsetim letom starosti, so deleži tistih z višjimi spretnostmi v obalno-kraški regiji primerljivi z osrednjeslovensko regijo. V skupini priseljenih med enindvajsetim 74 in petindvajsetim letom dosega večji delež prebivalcev višjo raven samo še v gorenjski regiji, pri priseljenih po petindvajsetem letu pa se delež v obalno-kraški regiji zmanjšuje in je znova med najmanjšimi med regijami. Izjema je skupina priseljenih med šestintridesetim in štiridesetim letom, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti v tretjem največjem deležu med regijami (za podravsko in osrednjeslovensko regijo). Preglednica 30: Doseženo število točk pri besedilnih spretnostih in starost ob priselitvi v Slovenijo v obalno-kraški regiji S T A R O S T O B P R I S E L I T V I V 0 – 5 L E T 6 – 1 0 L E T 1 1 – 1 5 L E T 1 6 – 2 0 L E T S L O V E N I J O Š T . * % Š T . * % Š T . * % Š T . * % zelo nizka raven spretnosti 485 29,92 0 0,00 668 24,12 1928 41,99 srednja raven spretnosti 688 42,42 228 70,00 1465 52,89 1993 43,42 višja raven spretnosti 449 27,66 98 30,00 637 23,00 670 14,59 Skupaj 1622 100,00 326 100,00 2770 100,00 4591 100,00 2 1 – 2 5 L E T 2 6 – 3 0 L E T 3 1 – 3 5 L E T 3 6 – 4 0 L E T 4 1 L E T I N V E Č Š T . * % Š T . * % Š T . * % Š T . * % Š T . * % 652 27,57 610 62,79 316 80,00 494 72,48 306 100,00 1063 44,97 261 26,82 79 20,00 0 0,00 0 0,00 649 27,45 101 10,39 0 0,00 188 27,52 0 0,00 2363 100,00 972 100,00 395 100,00 682 100,00 306 100,00 * V preglednici je navedeno ocenjeno število prebivalcev regije, ki je izračunano na podlagi reprezentativnega vzorca. Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Višjo raven besedilnih spretnosti dosega četrtina (25,47 %) priseljenih med letoma 1931 in 1960, 17,57 % priseljenih med letoma 1961 in 1991 ter petina (21,16 %) leta 1991 ali pozneje. Obalno-kraška regija je poleg posavske in osrednjeslovenske regije edina, ki ima velik delež prebivalcev z višjimi spretnostmi v skupini tistih, ki so se v Slovenijo priselili med letoma 1931 in 1960. V preostalih devetih slovenskih regijah nihče v tej skupini ne dosega višje ravni besedilnih spretnosti. Posavska regija ima v omenjeni skupini kar 40 % tistih, ki dosegajo višjo raven spretnosti, to je skoraj enkrat toliko kot obalno-kraška regija (25,47 %), ki se po velikosti deleža uvršča takoj za njo. V skupinah priseljenih po letu 1960 imata savinjska in obalno-kraška regija zelo podobne deleže tistih z višjimi spretnostmi in se po velikosti deleža uvrščata v povprečje med regijami. Preglednica 31: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in leto priselitve v Slovenijo v obalno-kraški regiji L E T O P R I S E L I T V E V 1 9 3 1 – 1 9 6 0 1 9 6 1 – 1 9 9 0 1 9 9 1 A L I P O Z N E J E S L O V E N I J O Š T . * % Š T . * % Š T . * % zelo nizka raven spretnosti 444 36,44 1898 29,64 3117 48,67 srednja raven spretnosti 464 38,08 3380 52,79 1932 30,17 višja raven spretnosti 310 25,47 1125 17,57 1355 21,16 Skupaj 1219 100,00 6403 100,00 6404 100,00 * V preglednici je navedeno ocenjeno število prebivalcev regije, ki je izračunano na podlagi reprezentativnega vzorca. Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. V skupini, kjer prebivalci obalno-kraške niso naravni govorci slovenščine, doseže višjo raven petina (21,82 %) skupine, med naravnimi govorci slovenskega jezika pa polovica (51,21 %). Po vrednostih je regija zelo podobna osrednjeslovenski, ki ima največji delež prebivalcev z višjimi spretnostmi med naravnimi govorci slovenščine. Obalno-kraška regija ima za nekaj 75 odstotkov večji delež tistih, ki dosegajo višjo raven med prebivalci, ki niso naravni govorci slovenščine, kot osrednjeslovenska regija, hkrati pa manjši delež, kot ga imajo podravska, gorenjska in savinjska regija. Dosežena izobrazba staršev (matere): V skupini prebivalcev z materami oziroma skrbnicami, rojenimi v Sloveniji, jih skoraj polovica dosega višjo raven besedilnih spretnosti (48,39 %), v skupini prebivalcev z materami ali skrbnicami, ki niso bile rojene v Sloveniji, pa 36,79 %. Pri očetih so deleži podobni, s to razliko, da se odmik od kontrastne skupine nekoliko zmanjša. V obalno-kraški regiji je delež prebivalcev, ki dosegajo višje ravni besedilnih spretnosti, v skupini tistih, katerih mati ali skrbnica je bila rojena v Sloveniji, med regijami med največjimi (za osrednjeslovensko regijo), med tistimi, katerih mati ali skrbnica ni bila rojena v Sloveniji, pa celo največji. Če je imela mati ali skrbnica visoko ali srednjo izobrazbo (ISCED 3, 3c, 4), je več kot polovica odraslih dosegla višjo raven besedilnih spretnosti, če je imela dokončano nižjo poklicno stopnjo izobrazbo, pa zgolj tretjina (31,48 %). Obalno-kraška regija je med regijami edina, kjer je delež prebivalcev z višjo ravnijo besedilnih spretnosti v skupini prebivalcev, katerih mati ali skrbnica ima srednjo izobrazbo (57,04 %), tako rekoč enak ali celo malenkost manjši kot v skupini prebivalcev, katerih mati ali skrbnica ima višjo izobrazbo (56,90 %). Tudi na drugih ravneh (srednji in zelo nizki) je vpliv višje izobrazbe matere ali skrbnice izenačen z vplivom srednje stopnje izobrazbe. Če primerjamo obalno-kraško regijo z drugimi regijami, ima največji delež prebivalcev z višjimi spretnostmi v skupini tistih z materami ali skrbnicami, ki imajo srednjo izobrazbo, delež v skupini tistih z materami ali skrbnicami, ki imajo višjo izobrazbo, pa je povprečen. Obalno-kraška regija ima za pomursko regijo tudi največji delež prebivalcev, ki dosegajo višjo raven, v skupini tistih, katerih matere ali skrbnice imajo nižjo poklicno stopnjo izobrazbe. Slika 39: Dosežki pri besedilnih spretnostih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati ali skrbnica, v obalno-kraški regiji 60 57,04 56,90 50 44,07 40 32,34 31,48 30,11 30 24,45 20 12,99 10,62 10 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % ISCED123cshort ISCED3excl3c4 ISCED56 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 76 Povezanost zdravstvenega stanja in ravni spretnosti v obalno-kraški regiji: V obalno-kraški regiji je bilo konec leta 2019 na 100.000 prebivalcev 324,4 zdravnika (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. a, str. 15). Po številu zdravnikov na 100.000 prebivalcev je regija na tretjem mestu med regijami in vrednost je skoraj enaka povprečni vrednosti, ki velja za celotno Slovenijo (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. a, str. 15). Zaposleni v obalno-kraški regiji so bili leta 2019 z dela bolniško odsotni manj dni, kot velja za povprečje celotne Slovenije (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. b, str. 14). V tej regiji je bilo leta 2019 tudi najmanj poškodb pri delu na 1000 zaposlenih, žal pa je bila ena smrtna (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. i, str. 8). V regiji je nizka stopnja umrljivost zaradi bolezni obtočil (tretja najnižja v Sloveniji; Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. c, str. 13) in nizka stopnja prevalence z zdravili zdravljene sladkorne bolezni (druga najnižja in ne narašča; Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. e, str. 11). Obalno-kraška regija ima najnižjo incidenčno stopnjo raka pri moških v Sloveniji, pri ženskah je druga najnižja, imajo pa ženske v regiji največ raka dojk v primerjavi z drugimi regijami (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. d, str. 12). Obalno-kraška regija je imela leta 2019 drugo najnižjo stopnjo umrljivosti v Sloveniji (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. j, str. 11), povprečje let 2015 do 2019 pa je bilo primerljivo z goriško. V času med pandemijo se je umrljivost bolj zvečala kot v goriški regiji in je s podatki za leto 2020 obalno-kraška regija na tretjem mestu po najvišji stopnji umrljivosti (Presežna umrljivost, 2020). Več kot polovico ocen odličnega (53,82 %) in zelo dobrega (54,93 %) zdravja so dali tisti, ki so dosegali višje ravni besedilnih spretnosti, le desetina (11,34 %) tistih, ki so svoje zdravje ocenili kot slabo, pa je dosegla višjo raven besedilnih spretnosti. Če primerjamo podatke o oceni zdravstvenega stanja in dosežkih pri besedilnih spretnostih v obalno-kraški regiji z drugimi regijami zahodne kohezijske regije, je po velikosti deleža, ki ga predstavljajo prebivalci z višjimi besedilnimi spretnostmi pri določeni oceni, skupaj z osrednjeslovensko regijo med regijami z največjimi deleži. Tudi če ju primerjamo z drugimi statističnimi regijami v Sloveniji, se jima pri vrhu pridruži še pomurska regija. Obalno-kraška regija ima zelo podobne vrednosti deležev kot pomurska regija, le v skupini tistih, ki so svoje zdravje ocenili kot odlično in dobro, ima pomurska regija nekoliko manjši delež prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi kot obalno-kraška regija. Slika 40: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in lastna ocena zdravja v obalno-kraški regiji 60 54,56 53,82 54,93 50 46,54 38,81 39,83 40 35,04 34,66 34,11 31,56 30 21,36 21,89 20 11,14 10,41 11,34 10 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % odlično zelo dobro dobro zadovoljivo slabo Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 77 Osrednjeslovenska regija Število knjig kot eden od kazalnikov razvitosti besedilnih spretnosti v osrednjeslovenski regiji: Z večanjem števila knjig, ki jih imajo prebivalci doma, se veča tudi delež tistih, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti. Tako dosega omenjeno raven v osrednjeslovenski regiji 13,21 % tistih, ki imajo 10 knjig ali več, in 74,05 % tistih z več kot 500 knjigami. Če primerjamo podatke o številu knjig in dosežkih pri besedilnih spretnostih v osrednjeslovenski regiji z drugimi regijami zahodne kohezijske regije, opazimo, da so vrednosti deležev prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi v skupinah, katerih udeleženci imajo doma do 25 knjig, primerljivi z gorenjsko regijo, v skupinah, katerih udeleženci imajo več kot 25 knjig, pa z obalno-kraško regijo. Če primerjamo podatke o številu knjig v osrednjeslovenski regiji in dosežkih pri besedilnih spretnostih z vsemi drugimi regijami v Sloveniji, opazimo, da se delež prebivalcev z višjo ravnijo v skupini tistih, ki imajo doma 10 knjig ali manj, v primerjavi z deležem v skupini tistih, ki imajo doma od 26 do 100 knjig, najbolj poveča v osrednjeslovenski regiji (sledi gorenjska regija). V skupinah prebivalcev, ki imajo doma do 25 knjig, so vrednosti deležev tistih z višjimi spretnostmi povprečne v primerjavi z drugimi regijami, v skupinah, v katerih imajo prebivalci doma več kot 25 knjig, pa so med največjimi. Na državni ravni je osrednjeslovenski regiji po velikosti deležev prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi v skupinah z določenim številom knjig še najbolj podobna savinjska regija. Slika 41: Dosežki pri besedilnih spretnostih in število knjig, ki jih imajo prebivalci doma, v osrednjeslovenski regiji 80 74,05 68,66 70 61,92 57,54 60 49,29 50 40 36,08 35,26 29,25 28,66 28,66 30 26,92 22,06 22,40 18,43 20 13,21 11,15 8,94 7,52 10 0 % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti 10 knjig ali manj 11–25 knjig 26–100 knjig 101–200 knjig 201–500 knjig več kot 500 knjig Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Spolna in starostna struktura skupine z najvišjimi dosežki pri besedilnih spretnostih v osrednjeslovenski regiji: Razlika med številom moških in številom žensk je bila v tej regiji največja. Moških je bilo 270.293, žensk pa skoraj 7000 več (Slovenske statistične regije in občine v številkah, b. l.). Leta 2019 je imela osrednjeslovenska regija 1,3 (na 1000 prebivalcev) pozitivnega naravnega prirasta. Poleg nje sta imeli naravni prirast pozitiven samo še gorenjska 78 regija in regija jugovzhodna Slovenija, vendar je bil med vsemi regijami osrednjeslovenski najvišji (enkrat večji; STAGE, b. l.). Starostna sestava prebivalstva je bila v tej regiji ugodna. Povprečna starost prebivalcev je bila leta 2019 v njej 42,0 leta, to je najnižja med regijami (državno povprečje 43,4 leta). Delež prebivalcev, starih 65 let ali več, je bil v primerjavi z drugimi regijami v tej regiji najmanjši (18,5 %), delež prebivalcev, starih od 0 do 14 let, pa je bil drugi največji (16,0 %; Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. j, str. 7). S starostjo je pri obeh spolih opazno zmanjšanje deleža prebivalcev osrednjeslovenske regije, ki so dosegli višjo raven spretnosti. Med prebivalci regije obeh spolov v starostni skupini od 16 do 25 let jih velik delež dosega višjo raven spretnosti (61,90 % ženske in 64,06 % moški). Še nekoliko večji je delež žensk v starostni skupini od 26 do 35 let (65,30 %), delež moških v omenjeni starostni skupini, ki so dosegli višjo raven spretnosti, pa je za skoraj 20 % manjši (48,26 %). Med najstarejšimi jih majhen delež dosega višjo raven besedilnih spretnosti (ženske od 56 do 65 let 24,97 % in moški od 56 do 65 let 19,73 %). Če primerjamo podatke o starosti žensk osrednjeslovenske regije in besedilnih dosežkih z drugimi regijami V Sloveniji, je regiji najbolj podobna obalno-kraška regija (večji odmiki le v skupini od 16 do 25 let in od 46 do 55 let). Osrednjeslovenska regija ima v skupini žensk, starih od 46 do 55 let, v primerjavi z drugimi največji delež tistih, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti. Med ženskami, starimi od 26 do 35 let in od 56 do 65 let, jih dosega večji delež višjo raven kot v osrednjeslovenski regiji še v pomurski. V skupini najmlajših moških (od 16 do 25 let) jih v osrednjeslovenski regiji kar 64,06 % skupine dosega višjo raven besedilnih spretnosti, to je dobrih 10 % več, kot jih dosega v skupini enako starih v regiji jugovzhodna Slovenija (51,33 %), ki ima po velikosti drugi največji delež med regijami. Osrednjeslovenska regija ima tudi največji delež moških z višjimi spretnostmi v primerjavi z drugimi regijami v Sloveniji v starostni skupini od 36 do 45 in od 46 do 55 let. V moških starostih skupinah od 26 do 35 in od 56 do 65 let je osrednjeslovenska regija po velikosti deleža na četrtem mestu med slovenskimi regijami. Trend deležev pri moških z višjimi spretnostmi po starostnih skupinah v osrednjeslovenski regiji je podoben trendu v savinjski regiji (le da tam ni tako velikega deleža v najmlajši skupini) in pomurski (v tej regiji je večji delež v najstarejši skupini). Slika 42: Dosežki pri besedilnih spretnostih ter starost in spol prebivalcev v osrednjeslovenski regiji 70 65,30 61,90 64,06 60 52,47 49,99 50,71 48,26 50 39,81 38,61 38,96 40 35,35 36,41 32,61 30,62 32,07 29,16 30,28 30 26,58 28,43 24,84 25,57 24,97 18,99 19,66 20,13 19,73 20 16,90 15,72 11,52 10,37 10 0 % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti ženska 16–25 let ženska 26–35 let ženska 36–45 let ženska 46–55 let ženska 56–65 let moški 16–25 let moški 26–35 let moški 36–45 let moški 46–55 let moški 56–65 let Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 79 Tip naselja: Za vse občine v osrednjeslovenski regiji je značilno naraščanje števila prebivalcev. Statistična regija zajema 10 urbanih občin z Ljubljano vred in 15 podeželskih občin, ki so v neposredni soseščini, z mestnimi in zaposlitvenimi središči regije. Urbano območje je leta 2018 zajemalo 60 % površine, 83 % prebivalstva in dobro polovico naselij v regiji (Nared idr., 2019, str. 94). Več kot polovica prebivalcev regije živi v Ljubljani (Regije v številkah, 2018, str. 36). Po gostoti prebivalcev je regija najgosteje naseljena, leta 2019 je tam namreč živela približno četrtina prebivalcev Slovenije (26 %), in sicer 552.221 oseb (Slovenske statistične regije in občine v številkah, b. l.). Skoraj polovica prebivalcev, ki prihajajo iz mesta Ljubljane, je dosegla višjo raven besedilnih spretnosti (46,19 %). V podobnem deležu dosegajo omenjeno raven tudi prebivalci nekmečkih naselij z manj kot 2000 prebivalci (46,55 %) in naselij z 2000 do 10.000 prebivalci (45,54 %). Med prebivalci naselij z več kot 10.000 prebivalci jih več kot polovica (63,82 %) dosega višjo raven, med prebivalci kmečkih naseljih z manj kot 2000 prebivalci pa 38,01 %. Če primerjamo podatke o tipu naselja in besedilnih dosežkih v osrednjeslovenski regiji z drugimi statističnimi regijami v Sloveniji, ima osrednjeslovenska regija (63,82 %) za več kot 10 % večji delež prebivalcev z višjimi spretnostmi v naseljih z več kot 10.000 prebivalci kot drugo uvrščena obalno-kraška regija (52,28 %). Največji delež prebivalcev z višjimi spretnostmi ima tudi v nekmečkih naseljih z manj kot 2000 prebivalci in naseljih z 2000 do 10.000 prebivalci. Delež prebivalcev z višjimi spretnostmi, ki živijo v kmečkih naseljih, je v osrednjeslovenski regiji podoben kot v pomurski, pri obeh pa za več kot 10 % manjši kot v obalno-kraški regiji, ki ima med regijami največji delež v tem tipu naselja. Slika 43: Dosežki pri besedilnih spretnostih in tip naselja v osrednjeslovenski regiji 70 63,82 60 50 46,55 45,54 46,19 38,01 40 34,12 27,87 29,38 30 27,16 27,30 27,06 26,74 24,07 23,61 20 12,57 10 0 nekmečka naselja naselja naselja mesto % kmečka naselja < 2000 < 2000 2000–10.000 > 10.000 Ljubljana prebivalcev prebivalcev prebivalcev prebivalcev zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Zahteve po kvalificiranosti pri opravljanju trenutnega dela v osrednjeslovenski regiji in visoki dosežki pri spretnostih: V osrednjeslovenski regiji je ugodna izobrazbena sestava prebivalstva: skoraj tretjina prebivalcev (od 25 do 64 let) je imela po podatkih iz leta 2019 dokončano višješolsko ali visokošolsko izobrazbo (Slovenske statistične regije in občine v številkah, b. l.). V državi je osrednjeslovenska regija tista z najmanjšim deležem prebivalstva z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo (18,9%), najmanj ima tudi srednješolsko izobraženih (49,8 %; Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. j, str. 7). 80 Osrednjeslovenska regija ima razdeljenost bruto dodane vrednosti po dejavnostih primerljivo z obalno-kraško regijo. Obe izstopata po visokem deležu storitvenih dejavnosti. Industrija prispeva od vseh dejavnosti v regiji 21,9 % bruto dodane vrednosti, kmetijska dejavnost pa zgolj 0,7 % (SiStat, b. l.). Glede na delež kmetijskih zemljišč v uporabi sodi osrednjeslovenska regija poleg savinjske, podravske in pomurske med regije z najintenzivnejšo obdelavo – sodeč po podatkih iz leta 2016 – saj je v uporabi 12,4 % kmetijskih zemljišč (Regije v številkah, 2014, str. 24–25). Med prebivalci, ki opravljajo kvalificirane poklice, jih 64,06 % dosega višjo raven spretnosti. Nasprotno pa jo dosega le desetina (11,51 %) tistih, ki opravljajo osnovne poklice za preprosta dela. Osrednjeslovenska regija ima med slovenskimi regijami v skupini prebivalcev s kvalificiranimi poklici največji delež tistih, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti. Delež je skoraj za 10 % večji od drugouvrščene gorenjske regije. Kar zadeva polkvalificirane poklice, sta deleža prebivalcev, ki dosegajo višjo raven, nekoliko manjša od tistih v gorenjski regiji. Med prebivalci z osnovnimi poklici ima višjo besedilno spretnost večji delež prebivalcev kot v osrednjeslovenski regiji v regiji jugovzhodna Slovenija, savinjski in pomurski regiji. Preglednica 32: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri besedilnih spretnostih v osrednjeslovenski regiji P O L K V A L I F I - K V A L I F I K A C I J E O S N O V N I P O L K V A L I F I - C I R A N I O Z I R O M A P O K L I C I Z A C I R A N I P O K L I C I K V A L I F I C I R A N I P O K L I C I Z A Z A H T E V N O S T P R E P R O S T A Z A I N D U S T R I J S K I P O K L I C I N E I N D U S T R I J S K I T R E N U T N E G A D E L A N A Č I N D E L A N A Č I N D E L A D E L A % % % % zelo nizka raven spretnosti 69,29 43,41 28,99 10,62 srednja raven spretnosti 19,20 36,61 33,77 25,32 višja raven spretnosti 11,51 19,98 37,25 64,06 Skupaj 100,00 100,00 100,00 100,00 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Družinske (socialne) okoliščine prebivalcev v osrednjeslovenski regiji: Po stopnji tveganja revščine (9,8 %) in socialne izključenosti (11,9 %) je regija četrta z najmanjšim odstotkom leta 2020 (SiStat, b. l.). Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je leta 2020 namenilo 52 mio evrov na 100.000 prebivalcev socialnih transferjev (MDDSZ, 2021, str. 7, slika 2b). Znesek na prebivalca je enak kot v primorsko-notranjski regiji, vendar je tam stopnja tveganja revščine za 2,7 odstotne točke višja. Resno materialno prikrajšanih oseb (med osebami, starimi 16 let ali več) je bilo leta 2020 v regiji 2,1 %. Višjo raven besedilnih spretnosti dosega podoben delež v skupini prebivalcev, ki živijo samsko (51,96 %), kot v tisti, kjer živijo s soprogom ali partnerjem (44,12 %). Malo večja je razlika v deležu prebivalcev z višjimi spretnostmi, ki ga ti predstavljajo v skupini prebivalcev brez otrok (55,74 %) in v skupini z otroki (41,05 %). Pri prebivalcih z enim otrokom jih 44,91 % dosega višjo raven besedilnih spretnosti, pri tistih z dvema, tremi ali štirimi pa okrog 40 %. Zanimivo je, da dosegajo vsi prebivalci s šestimi otroki višjo raven, s petimi in sedmimi pa skoraj nihče. Ne glede na število članov gospodinjstva, v katerem živijo, dosega več kot 40 % prebivalcev višjo raven besedilnih spretnosti, izjema so sedemčlanska gospodinjstva, kjer jih višjo raven dosega le petina. 81 Če primerjamo podatke o številu članov v gospodinjstvu in besedilnih dosežkih z drugimi statističnimi regijami v Sloveniji, ima osrednjeslovenska regija med vsemi največji delež prebivalcev z višjimi spretnostmi med tistimi prebivalci, ki živijo v dvo-, tro- in petčlanskem gospodinjstvu. Med tistimi, ki živijo v eno- in štiričlanskem gospodinjstvu, ima večji delež prebivalcev z višjimi spretnostmi v posamezni skupini obalno-kraška regija, šele nato sledi osrednjeslovenska, med tistimi, ki živijo v šest- in sedemčlanskem gospodinjstvu, pa ima večje vrednosti deležev od osrednjeslovenske regije pomurska. Podoben trend spreminjanja vrednosti deležev prebivalcev z višjimi spretnostmi glede na število članov v gospodinjstvu kot osrednjeslovenska regija ima zasavska. Vrednosti deležev so v zasavski veliko manjše, regija ima najmanjše deleže med regijami, deleži osrednjeslovenske regije pa so med največjimi. Glede na število otroki, ki jih imajo prebivalci, so deleži tistih, ki v osrednjeslovenski regiji dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, v skupinah prebivalcev z enim, dvema in tremi otroki podobni deležem v obalno-kraški regiji, s tremi, štirimi in petimi otroki pa pomurski. V osrednjeslovenski regiji vsi prebivalci s šestimi otroki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, tako kot v goriški regiji. Tako visoke deleže pri prebivalcih z več kot petimi otroki ima samo še gorenjska (6 otrok dosega višje besedilne spretnosti 90-odstotno, 8 otrok 100-odstotno). Slika 44: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in ali imajo otroke v osrednjeslovenski regiji 60 55,74 50 41,05 40 29,75 29,20 30 25,67 18,59 20 10 0 ne da % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 82 Slika 45: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in število otrok v osrednjeslovenski regiji 50 44,91 44,11 40,96 40 37,70 32,92 32,29 30,20 28,13 28,84 29,38 30 26,96 23,60 20 10 0 1 2 3 4 % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Pri prebivalcih, ki imajo najmlajšega otroka starega do 2 leti (55,72 %) ali od 3 do 6 let (54,64 %), jih več kot polovica dosega višjo raven besedilnih spretnosti, pri tistih z najmlajšim otrokom, starim od 6 do 12 let, polovica, če pa je najmlajši otrok star 13 let ali več, pa tretjina (31,19 %). Osrednjeslovenska regija je med slovenskimi regijami edina regija, v kateri polovica prebivalcev dosega višjo raven besedilnih spretnosti vse do trinajstega leta svojega najmlajšega otroka. V skupini prebivalcev z najmlajšim otrokom, starim od 3 do 5 let in od 6 do 12 let, ima osrednjeslovenska regija med vsemi največji delež prebivalcev z višjimi spretnostmi, v skupini prebivalcev z najmlajšim otrokom, starim do 2 leti, pa imajo večji delež tistih z višjimi spretnostmi pomurska, obalno-kraška in gorenjska regija. V skupini prebivalcev z najmlajšim otrokom, starim 13 let ali več, jih večji delež dosega višjo raven kot v osrednjeslovenski regiji v obalno-kraški in pomurski regiji. Preglednica 33: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in starost najmlajšega otroka v osrednjeslovenski regiji S T A R O S T N A J M L A J Š E G A D O 2 L E T I 3 – 5 L E T 6 – 1 2 L E T 1 3 L E T I N V E Č O T R O K A % % % % zelo nizka raven spretnosti 26,15 15,93 15,96 38,26 srednja raven spretnosti 18,12 29,44 33,35 30,55 višja raven spretnosti 55,72 54,64 50,69 31,19 Skupaj 100,00 100,00 100,00 100,00 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Več kot polovica tistih, ki imajo soproge ali partnerje zaposlene za krajši delovni čas (58,79 %) in za polni delovni čas (51,94 %), dosega višjo raven besedilnih spretnosti. V primerjavi z drugimi regijami v Sloveniji ima v skupini prebivalcev s soprogi ali partnerji, zaposlenimi za krajši delovni čas, malenkost večji delež tistih, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, pomurska regija, osrednjeslovenska pa ima največji delež, če so zaposleni za polni delovni čas. Največji delež prebivalcev v primerjavi z drugimi regijami jih je dosegel višjo raven spretnosti v osrednjeslovenski regiji tudi v skupini tistih, ki zaposlitvenega statusa partnerja ali soproga niso opredelili. 83 Preglednica 34: Živi s soprogom ali zunajzakonskim partnerjem in besedilne spretnosti v osrednjeslovenski regiji N E D A S O P R O G A L I Z U N A J Z A K O N S K I P A R T N E R % % zelo nizka raven spretnosti 21,25 27,66 srednja raven spretnosti 26,79 28,22 višja raven spretnosti 51,96 44,12 Skupaj 100,00 100,00 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Priseljensko ozadje prebivalcev v osrednjeslovenski regiji: V osrednjeslovenski regiji so pripadniki obeh narodnostnih manjšin (po podatkih iz leta 2002 je bilo 0,05 % Madžarov in 0,03 % Italijanov) ter romske skupnosti (0,05 %; Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, 2002). Veliko je še bilo Srbov, Hrvatov, Bošnjakov ter Albancev, Makedoncev in Črnogorcev. Delež tujcev iz držav z območja nekdanje Jugoslavije in drugih držav sveta z izjemo Evropske unije je bil leta 2013 v regiji nekoliko večji od državnega povprečja, delež državljanov članic Evropske unije pa je bilo pod tem povprečjem (Slovenske regije v številkah, 2014, str. 11). Priseljensko ozadje prebivalcev v osrednjeslovenski regiji razkriva nekaj zanimivosti: V regiji živi 18,80 % prebivalcev (to preračunano predstavlja približno 63.400 prebivalcev), ki so priseljenci prve generacije, 5,90 % pa druge generacije. V prvi generaciji priseljencev je le 17,51 % tistih, ki so dosegli višje ravni besedilnih spretnosti, v drugi generaciji pa 39,90 %. Če primerjamo podatke o priseljenskem ozadju in besedilnih dosežkih v osrednjeslovenski regiji z drugimi regijami v Sloveniji, se osrednjeslovenska regija uvršča na šesto mesto med regijami po velikosti deleža priseljencev prve generacije, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti. Delež je po velikosti primerljiv s tistim v pomurski regiji. Po priseljencih druge generacije se osrednjeslovenska regija uvršča na četrto mesto (za savinjsko, obalno-kraško regijo in regijo jugovzhodna Slovenija). Osrednjeslovenska regija je na prvem mestu po velikosti deleža prebivalcev, ki dosegajo višje spretnosti v skupini tistih, ki niso priseljenci prve ali druge generacije. Podoben trend, vendar z nižjimi vrednostmi deležev, kot ga ima osrednjeslovenska regija, opazimo tudi v primorsko-notranjski regiji. Preglednica 35: Dosežki pri besedilnih spretnostih in rojstvo v Sloveniji v osrednjeslovenski regiji N E D A R O J E N V S L O V E N I J I Š T . * % Š T . * % zelo nizka raven spretnosti 34958 53,70 60499 19,76 srednja raven spretnosti 18465 28,36 85207 27,83 višja raven spretnosti 11680 17,94 160424 52,40 Skupaj 65103 100,00 306130 100,00 * V preglednici je navedeno ocenjeno število prebivalcev regije, ki je izračunano na podlagi reprezentativnega vzorca. Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 84 Slika 46: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih po generaciji priseljencev v osrednjeslovenski regiji 60 54,89 52,45 50 39,90 40 30,06 30,04 30 27,59 28,08 19,48 20 17,51 10 0 prva generacija priseljencev druga generacija priseljencev niso priseljenci prve ali druge % generacije zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Pri priseljencih, ki so se prvič priselili v Slovenijo pred šestim letom, je polovica (50,72 %) dosegla višje ravni besedilnih spretnosti, med tistimi, ki so bili ob priselitvi stari 21 do 25 let, pa le 3,66 %. Če primerjamo podatke o starosti ob priselitvi v Slovenijo in besedilnih dosežkih v osrednjeslovenski regiji z drugimi regijami v Sloveniji, ima osrednjeslovenska regija drugi največji delež prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi v skupini tistih, ki so se v Slovenijo priselili mlajši od 6 let (večji delež ima samo gorenjska regija). Podobno velja tudi za skupine prebivalcev, ki so se priselili po petintridesetem letu. Samo po skupini prebivalcev, ki so se priselili v starosti od 21 do 25 let, se osrednjeslovenska regija po velikosti deleža tistih v omenjeni skupini, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, uvršča v spodnjo polovico med regijami. V tej skupini imajo nižji delež od osrednjeslovenske zasavska, primorsko-notranjska, pomurska in koroška regija, saj tam nihče med priseljenimi v starosti od 21 do 25 let ne dosega višje ravni besedilnih spretnosti. 85 Preglednica 36: Doseženo število točk pri besedilnih spretnostih in starost ob priselitvi v Slovenijo v osrednjeslovenski regiji S T A R O S T O B 0 – 5 L E T 6 – 1 0 L E T 1 1 – 1 5 L E T 1 6 – 2 0 L E T P R I S E L I T V I V S L O V E N I J O Š T . * % Š T . * % Š T . * % Š T . * % zelo nizka raven spretnosti 1179 18,49 584 21,83 3095 51,14 12918 57,14 srednja raven spretnosti 1964 30,79 1253 46,80 1841 30,42 5904 26,12 višja raven spretnosti 3234 50,72 840 31,37 1116 18,44 3785 16,74 Skupaj 6377 100,00 2677 100,00 6052 100,00 22608 100,00 2 1 – 2 5 L E T 2 6 – 3 0 L E T 3 1 – 3 5 L E T 3 6 – 4 0 L E T 4 1 L E T I N V E Č Š T . * % Š T . * % Š T . * % Š T . * % Š T . * % 8524 68,77 3989 58,86 2198 58,17 671 47,72 1800 59,40 3418 27,57 1879 27,73 915 24,21 285 20,26 1006 33,19 453 3,66 909 13,41 666 17,63 450 32,02 225 7,42 12395 100,00 6778 100,00 3778 100,00 1407 100,00 3031 100,00 * V preglednici je navedeno ocenjeno število prebivalcev regije, ki je izračunano na podlagi reprezentativnega vzorca. Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Višjo raven besedilnih spretnosti dosega 21,37 % priseljenih med letoma 1931 in1960, deleža v skupini priseljenih med letoma 1961 in 1990 (18,02 %) in leta 1991 ali pozneje (18,36 %) sta si podobna. Deleži prebivalcev, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, glede na leto njihove priselitve v Slovenijo se med regijami v Sloveniji najmanj spreminjajo v osrednjeslovenski regiji. Osrednjeslovenska regija je ena izmed treh regij (poleg obalno-kraške in posavske regije), kjer tudi priseljenci, ki so prišli v Slovenijo pred letom 1961, dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti. V skupini priseljenih med letoma 1961 in 1990 ter leta 1991 ali pozneje so vrednosti deležev prebivalcev z višjimi spretnostmi v primerjavi z drugimi regijami povprečne. Kot v osrednjeslovenski regiji jih podoben delež višje ravni v skupini preseljenih med letoma 1961 in 1990 dosega v obalno-kraški in posavski regiji, če pogledamo priseljene po letu 1990, pa jih podoben delež dosega višje ravni v pomurski regiji. V skupini naravnih govorcev slovenskega jezika jih v osrednjeslovenski regiji polovica dosega višjo raven besedilnih spretnosti, v skupini tistih, ki niso naravni govorci slovenščine, pa petina. Osrednjeslovenska regija ima v primerjavi z drugimi regijami v Sloveniji največji delež prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi v skupini naravnih govorcev, po deležu tistih z višjimi spretnostmi v skupini prebivalcev, ki niso naravni govorci slovenščine, pa je v povprečju med regijami. Preglednica 37: Dosežki pri besedilnih spretnostih v povezavi s tem, ali respondent govori slovensko, je naravni govorec, v osrednjeslovenski regiji R E S P O N D E N T G O V O R I S L O V E N S K O , J E N A R A V N I D A N E G O V O R E C Š T . * % Š T . * % zelo nizka raven spretnosti 58505 19,30 36953 54,22 srednja raven spretnosti 85524 28,22 18148 26,63 višja raven spretnosti 159045 52,48 13059 19,16 Skupaj 303074 100,00 68159 100,00 * V preglednici je navedeno ocenjeno število prebivalcev regije, ki je izračunano na podlagi reprezentativnega vzorca. Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 86 Dosežena izobrazba staršev (matere): Pri prebivalcih z materami ali skrbnicami, ki so rojene v Sloveniji, jih polovica dosega višjo raven besedilnih spretnosti (52,47 %), med tistimi, katerih matere ali skrbnice niso rojene v Sloveniji, pa jih omenjeno raven dosega 28,31 %. Podobno je pri očetih. Če je imela mati ali skrbnica nižjo poklicno stopnjo izobrazbe, je 28,16 % odraslih iz osrednjeslovenske regije doseglo najvišje ravni besedilnih spretnosti, če je imela srednjo izobrazbo (ISCED 3, 3c, 4), jih je te ravni doseglo 53,28 %, če je imela visoko izobrazbo, pa kar 75,99 %. V osrednjeslovenski regiji dosegajo prebivalci, katerih matere ali skrbnice so rojene v Sloveniji, višje besedilne spretnosti v največjem deležu, če ga primerjamo z drugimi statističnimi regijami. To pa ne velja za skupino prebivalcev v osrednjeslovenski regiji, katerih matere ali skrbnice niso rojene v Sloveniji. Ti dosegajo višje ravni v manjšem deležu kot v obalno-kraški, savinjski in gorenjski regiji. Med regijami v Sloveniji imata največjo razliko med omenjenima skupinama prav osrednjeslovenska in primorsko-notranjska regija. Če primerjamo podatek o stopnji izobrazbe, ki ga je dosegla mati ali skrbnica, in besedilne dosežke prebivalcev, opazimo, da dosegajo v pomurski in obalno-kraški regiji prebivalci z materami ali skrbnicami, ki imajo nižjo poklicno stopnjo izobrazbe, višjo raven besedilnih spretnosti v večjem deležu kot v osrednjeslovenski regiji. Nasprotno pa dosegajo prebivalci, katerih matere ali skrbnice imajo višjo izobrazbo, v osrednjeslovenski regiji višje besedilne spretnosti v največjem deležu (75,99 %); ta je še enkrat večji kot v koroški regiji (34,63 %), najbolj primerljiv pa s pomursko regijo (71,34 %). Preglednica 38: Dosežki pri besedilnih spretnostih v povezavi s tem, ali je mati ali skrbnica rojena v Sloveniji, v osrednjeslovenski regiji D A N E M A T I A L I S K R B N I C A R O J E N A V S L O V E N I J I Š T . * % Š T . * % zelo nizka raven spretnosti 53433 19,31 42025 44,55 srednja raven spretnosti 78069 28,22 25602 27,14 višja raven spretnosti 145191 52,47 26708 28,31 Skupaj 276693 100,00 94336 100,00 * V preglednici je navedeno ocenjeno število prebivalcev regije, ki je izračunano na podlagi reprezentativnega vzorca. Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Preglednica 39: Dosežki pri besedilnih spretnostih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati ali skrbnica, v osrednjeslovenski regiji N A J V I Š J A S T O P N J A I S C E D 1 2 3 C S H O R T I S C E D 3 E X C L 3 C 4 I S C E D 5 6 I Z O B R A Z B E , K I J O J E D O S E G L A M A T I A L I S K R B N I C A Š T . * % Š T . * % Š T . * % zelo nizka raven spretnosti 65755 41,51 24568 17,29 3280 4,90 srednja raven spretnosti 48040 30,33 41832 29,43 12805 19,12 višja raven spretnosti 44596 28,16 75717 53,28 50894 75,99 Skupaj 158391 100,00 142118 100,00 66979 100,00 * V preglednici je navedeno ocenjeno število prebivalcev regije, ki je izračunano na podlagi reprezentativnega vzorca. Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Povezanost zdravstvenega stanja in ravni spretnosti v osrednjeslovenski regiji: Število zdravnikov, zaposlenih v zdravstvu, na 100.000 prebivalcev je bilo konec leta 2019 najvišje v osrednjeslovenski statistični regiji, znaša 463,0 (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. a, str. 15). Zaposleni v osrednjeslovenski regiji so bili najmanj odsotni z dela zaradi bolezni 87 leta 2019. V povprečju je tukaj bolniški stalež trajal 15 dni na osebo, to je več kot 2 dni manj od slovenskega povprečja in 10 dni manj od povprečja v koroški regiji, kjer je bilo največ odsotnosti (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. b, str. 14). Poškodb pri delu je bilo na 1000 zaposlenih 14 (slovensko povprečje 15,2), so bile pa tudi štiri smrtne poškodbe. Kljub temu je število smrtnih poškodb pri delu na 100.000 zaposlenih nižje od večine regij, ki so imele smrtne primere (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. i, str. 8). Starostna standardna stopnja umrljivosti zaradi bolezni obtočil na 100.000 prebivalcev je v tej regiji med najnižjimi, to še posebno velja za ženske (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. c, str. 13). Starostno standardizirana incidenčna stopnja raka je blizu slovenskega povprečja (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. d, str. 12) in tudi stopnja prevalence z zdravili zdravljene sladkorne bolezni je med najnižjimi v državi (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. e, str. 11). Za goriško regijo je ta regija druga po deležu normalno hranjenega prebivalstva (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. g, str. 6). Poraba antidepresivov je bila leta 2019 v njej najmanjša (Regije v številkah, 2018, str. 9). Stopnja umrljivosti je bila leta 2019 najnižja v osrednjeslovenski regiji, kjer je znašala 8,3 na 1000 prebivalcev (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. j, str. 11). Če primerjamo povprečje stopenj umrljivosti med letoma 2015 in 2019 s tistim iz 2020, vidimo, da se je v času epidemije covida-19 tukaj stopnja umrljivosti kot v tretji regiji najmanj povečala (Presežna umrljivost, 2020). Več kot polovica prebivalcev osrednjeslovenske regije, ki so svoje zdravje ocenili kot zelo dobro (58,81 %), in polovica tistih, ki so ga ocenili kot odlično (50,18 %), je doseglo višjo raven besedilnih spretnosti. Višje besedilne spretnosti je doseglo le 12,63 % skupine prebivalcev, ki so svoje zdravje ocenili kot slabo. Če primerjamo podatke o oceni zdravstvenega stanja in dosežkih pri besedilnih spretnostih v osrednjeslovenski regiji z vsemi drugimi regijami v Sloveniji, vidimo, da ima še najbolj primerljive vrednosti deležev obalno-kraška regija, ki je ravno tako del zahodne kohezijske regije. V obalno-kraški regiji je 53,82 % tistih, ki so svoje zdravje ocenili kot odlično, doseglo višjo raven spretnosti (to je največji delež med regijami v Sloveniji) in slabe 4 odstotne točke več kot v osrednjeslovenski regiji. Izmed tistih, ki so svoje zdravje ocenili kot zelo dobro, dosega največji del te skupine višje ravni prav v osrednjeslovenski regiji, enako velja za oceno dobro. V skupini prebivalcev, ki so svoje zdravje ocenili kot slabo, jih višjo raven spretnosti dosega za nekaj odstotnih točk več zopet osrednjeslovenska regija, obe regiji pa sta med prvimi tremi slovenskimi regijami po velikosti deleža. 88 Slika 47: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in lastna ocena zdravja v osrednjeslovenski regiji 70 58,30 58,81 60 50,18 50 42,38 41,08 40 31,53 28,49 30 27,26 29,13 29,08 25,77 27,39 22,56 20 15,41 12,63 10 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % odlično zelo dobro dobro zadovoljivo slabo Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Podravska regija Število knjig kot eden od kazalnikov razvitosti besedilnih spretnosti v podravski regiji: Deleži prebivalcev, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, naraščajo s številom knjig. V podravski regiji dosega več kot polovica prebivalcev, ki ima doma več kot 200 knjig, višjo raven besedilnih spretnosti, med tistimi, ki imajo doma 10 knjig ali manj, pa jih dosega višjo raven le 6,48 %. Če primerjamo podatke o številu knjig, ki jih imajo prebivalci doma, in dosežkih pri besedilnih spretnostih z drugimi regijami v Sloveniji, ima podravska regija v skupini prebivalcev z 10 knjigami ali manj enega najmanjših deležev tistih z višjo ravnijo besedilnih spretnosti. Vrednost deleža je podobna kot v koroški regiji (6,51 %), manjši delež pa ima samo zasavska regija (4,89 %). Pri skupinah, kjer imajo prebivalci doma več kot 25 knjig, se stanje v podravski regiji nekoliko izboljša in vrednosti deležev tistih, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, so povprečne, če upoštevamo preostale regije v Sloveniji, pa tudi gledano samo v vzhodni kohezijski regiji. Deleži prebivalcev z višjimi spretnostmi v skupinah tistih, ki imajo doma več kot 100 knjig, so primerljivi z gorenjsko regijo. 89 Slika 48: Dosežki pri besedilnih spretnostih in število knjig, ki jih imajo prebivalci doma, v podravski regiji 80 72,22 70 60 55,74 53,15 50,93 50 42,05 40 36,99 35,87 32,66 34,95 30,33 32,39 30,74 30 20,96 21,30 20 16,52 13,53 13,20 10 6,48 0 % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti 10 knjig ali manj 11–25 knjig 26–100 knjig 101–200 knjig 201–500 knjig več kot 500 knjig Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Spolna in starostna struktura skupine z najvišjimi dosežki pri besedilnih spretnostih v podravski regiji: Povprečna starost prebivalcev v podravski regiji je nad slovenskim povprečjem in znaša 44,2 leta. Delež mladih prebivalcev (tj. starih od 0 do 14 let) je bil v tej regiji drugi najmanjši (13,9 %), manjši je bil samo še v pomurski regiji. Delež starejših (65 let in več) je bil enak kot v koroški ter posavski regiji, in sicer 20,7 % (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. j, str. 7). Povprečna starost žensk, ki so leta 2019 rodile prvega otroka, je bila 29,9 leta (to je bila četrta najvišja starost na ravni regij). Povprečna starost umrlih je bila v tej regiji najnižja (77,0 leta); najvišja je bila v primorsko-notranjski (79,4 leta). Tako ženske kot moški v podravski regiji v večjem deležu dosegajo višjo raven spretnosti v mlajših letih. Višjo raven besedilnih spretnosti v največjem deležu dosegajo ženske v starostni skupini od 26 do 35 let (41,86 %) in od 16 do 25 let (41,54 %) ter moški v starostni skupini od 26 do 35 let (40,13 %). Ženske v podravski regiji dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti v posameznih starostnih skupinah v podobnih deležih kot v goriški regiji, pa tudi posavski in primorsko-notranjski, če ne upoštevamo najmlajše skupine (od 16 do 25 let), ki dosega v zadnjih dveh regijah višje spretnosti v precej večjem deležu. Vrednosti deležev prebivalk podravske regije pa tudi goriške z višjimi spretnostmi so večinoma v starostnih skupinah povprečne, če jih primerjamo z drugimi regijami; v skupini najstarejših žensk pa se delež že tako zmanjša, da je vrednost primerljiva z regijami, ki imajo na splošno nižje vrednosti deležev (koroška, zasavska in posavska regija). Če primerjamo vrednosti deležev, v katerih dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti glede na starost moški, v podravski regiji z vrednostmi v drugih regijah v Sloveniji, so vrednosti povprečne, razen v starostnih skupinah moških, starih od 16 do 25 let ter od 46 do 55 let, kjer so vrednosti med regijami tretje najmanjše. V najstarejših dveh skupinah moških (od 46 do 55 let in od 56 do 66 let) so deleži prebivalcev podravske regije z višjimi spretnostmi primerljivi s tistimi v goriški regiji. 90 Preglednica 40: Dosežki pri besedilnih spretnostih ter starost in spol prebivalcev v podravski regiji Ž E N S K A S T A R O S T I N S P O L 1 6 – 2 5 L E T P R E B I V A L C E V 2 6 – 3 5 L E T 3 6 – 4 5 L E T 4 6 – 5 5 L E T 5 6 – 6 5 L E T % % % % % zelo nizka raven spretnosti 21,94 28,05 35,65 55,93 58,01 srednja raven spretnosti 36,52 30,09 32,17 24,77 32,19 višja raven spretnosti 41,54 41,86 32,18 19,30 9,80 Skupaj 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 M O Š K I S T A R O S T I N S P O L 1 6 – 2 5 L E T P R E B I V A L C E V 2 6 – 3 5 L E T 3 6 – 4 5 L E T 4 6 – 5 5 L E T 5 6 – 6 5 L E T % % % % % zelo nizka raven spretnosti 35,22 25,30 41,78 58,89 52,45 srednja raven spretnosti 33,31 34,57 24,56 28,41 34,37 višja raven spretnosti 31,47 40,13 33,66 12,70 13,18 Skupaj 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Tip naselja: Pri večjem delu občin v podravski regiji gre za podeželska območja z upadajočim številom prebivalcev, večji strnjeni kompleks naselij tega tipa sestavljajo občine v Halozah. Manjših mest je sedem, od tega je za štiri značilno upadanje števila prebivalcev (Maribor, Ormož, Ptuj in Ruše; Nared idr., 2019, str. 73). Podravska statistična regija je druga najgosteje poseljena regija (za osrednjeslovensko regijo; Slovenske statistične regije in občine v številkah, b. l.). Prebivalci, ki živijo v mestu Maribor, so dokaj enakomerno razporejeni v različne ravni besedilnih spretnosti, največji delež pa jih dosega ravno višjo raven (35,57 %). V primerljivem deležu dosegajo v podravski regiji višjo raven tudi tisti, ki na sploh živijo v naseljih z več kot 10.000 prebivalci. Tretjina prebivalcev dosega višjo raven tudi v naseljih z več kot 2000 prebivalci, v manjših naseljih pa jih dosega le četrtina oziroma v kmečkem okolju še manj (17,13 %). Tako kot v obalno-kraški, zasavski, osrednjeslovenski regiji in regiji jugovzhodna Slovenija je tudi v podravski regiji višjim besedilnim spretnostim najbolj naklonjen tip naselja tisti z več kot 10.000 prebivalci. Prebivalci z višjimi spretnostmi predstavljajo v podravski regiji najmanjši delež živečih v kmečkih naseljih z manj kot 2000 prebivalci, to pa se je pokazalo tudi pri šestih drugih regijah (primorsko-notranjski, gorenjski, posavski, pomurski, osrednjeslovenski regiji in regiji jugovzhodna Slovenija). 91 Slika 49: Dosežki pri besedilnih spretnostih in tip naselja v podravski regiji 60 54,56 50 43,41 40,40 40 35,85 34,89 34,05 35,57 31,50 31,82 32,33 30,39 28,32 30 24,71 25,08 20 17,13 10 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % kmečka naselja < 2000 prebivalcev nekmečka naselja < 2000 prebivalcev naselja 2000–10.000 prebivalcev naselja > 10.000 prebivalcev mesto Maribor Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Zahteve po kvalificiranosti pri opravljanju trenutnega dela v podravski regiji in visoki dosežki pri spretnostih: Po izobrazbeni strukturi regija izstopa z majhnim deležem osnovnošolsko ali manj izobraženih (21,9 %, manj samo še v osrednjeslovenski regiji) in največjim deležem s srednješolsko izobrazbo (56,1 %). Višje izobraženih je bilo leta 2019 v regiji 22 %, to je za dobri 2 odstotni točki manj od slovenskega povprečja (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. j, str. 20). Delež bruto dodane vrednosti v storitvenih dejavnostih je bil leta 2019 tretji največji med regijami, in sicer je obsegal 64,6 % (delež v industriji je bil 33,1 % in v kmetijskih dejavnostih 2,3 %; SiStat, b. l.). Razporejenost regijske bruto dodane vrednosti je primerljiva s slovenskim povprečjem. Podravska statistična regija je bila leta 2016 s 16,6 % prva med regijami po deležu kmetijskih zemljišč v uporabi, tudi sicer je kmetijskega zemljišča v regiji veliko, in sicer kar 70 % površine (Regije v številkah, 2018, str. 16, 24–25). Med tistimi, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, je razvidno postopno naraščanje deleža prebivalcev v smeri od bolj preprostih do zahtevnejših poklicev. Med prebivalci z osnovnimi poklici za preprosta dela jih višjo raven dosega 5,30 %, med tistimi s kvalificiranimi poklici pa 44,99 %. Če primerjamo podatke o kvalifikaciji oziroma zahtevnosti trenutnega dela in dosežkih pri besedilnih spretnostih v podravski regiji z drugimi regijami v Sloveniji, je podravski regiji najbolj podobna goriška. Večji odmik je samo v skupini prebivalcev s kvalificiranimi poklici, v kateri dosega v podravski regiji višjo raven besedilnih spretnosti okrog 10 % več prebivalcev kot v goriški. Delež prebivalcev z višjimi spretnostmi v skupini prebivalcev z osnovnimi poklici je v podravski regiji med najmanjšimi, manjšega imajo še posavska, goriška in zasavska regija. 92 Preglednica 41: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri besedilnih spretnostih v podravski regiji P O L K V A L I F I - K V A L I F I K A C I J E O S N O V N I P O L K V A L I F I - C I R A N I O Z I R O M A P O K L I C I Z A C I R A N I P O K L I C I K V A L I F I C I R A N I P O K L I C I Z A Z A H T E V N O S T P R E P R O S T A Z A I N D U S T R I J S K I P O K L I C I N E I N D U S T R I J S K I T R E N U T N E G A D E L A N A Č I N D E L A N A Č I N D E L A D E L A % % % % zelo nizka raven spretnosti 68,72 58,56 43,17 20,60 srednja raven spretnosti 25,98 28,37 30,62 34,41 višja raven spretnosti 5,30 13,07 26,21 44,99 Skupaj 100,00 100,00 100,00 100,00 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Družinske (socialne) okoliščine prebivalcev v podravski regiji: Po stopnji tveganja socialne izključenosti (19,5 %) in tveganja revščine (16,5 %) je bila regija leta 2020 na drugem mestu po najvišji vrednosti (višje vrednosti imela le koroška regija; SiStat, b. l.). Socialnih transferjev je dobila leta 2020 58 mio evrov na 100.000 prebivalcev, to je četrta najvišja vrednost med regijami (MDDSZ, 2021, str. 7, slika 2b). Na srednjem (šestem) mestu je regija glede deleža resno materialno prikrajšanih oseb (3,8 %). V skupini prebivalcev, ki živijo samsko ali brez otrok, je večji delež tistih, ki dosegajo višjo raven spretnosti, vendar odmiki s kontrastnima skupinama niso zelo izraziti. Če otroke imajo, je v skupini staršev z enim ali dvema otrokoma večji delež tistih z višjo ravnijo kot pri starših z več otroki. Najmanjši delež višje ravni besedilnih spretnosti je v skupini šestčlanskih (9,54 %) in sedemčlanskih gospodinjstev (12,08 %). V podravski regiji so višjim besedilnim spretnostim najbolj naklonjena štiričlanska gospodinjstva, tako kot v savinjski, zasavski, osrednjeslovenski regiji in regiji jugovzhodna Slovenija. Trend spreminjanja deleža prebivalcev z višjimi spretnostmi glede na število članov v njihovem gospodinjstvu je do vključno petčlanskega gospodinjstva precej podoben gorenjski regiji, le deleži so v podravski regiji za okoli 10 % manjši. Za razliko od gorenjske regije v podravski prebivalci v številčnejših gospodinjstvih ne dosegajo višje ravni v tako velikem deležu. Deleži prebivalcev z višjimi spretnostmi v skupini tistih, ki imajo enega ali dva otroka, so povprečni glede na druge regije, tisti, ki imajo tri otroke, pa dosegajo višjo raven v manjšem deležu samo še v zasavski regiji. 93 Slika 50: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in število otrok v podravski regiji 100 92,64 90,00 90 80 70,00 70 61,16 60 50 46,22 44,17 39,12 41,42 40 34,68 28,96 30,00 30 26,20 24,82 24,36 20 14,48 14,41 7,36 10,00 10 0,00 0,00 0,00 0 1 2 3 4 5 6 7 % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Tudi glede starosti najstarejšega otroka smo zaznali razlike: Polovica prebivalcev, ki imajo najstarejšega otroka starega do 2 leti (54,84 %) in od 6 do 12 let (47,70 %), dosega višjo raven, če je najstarejši otrok starejši od 12 let, ima višje besedilne spretnosti le 13,96 % prebivalcev. Če primerjamo podatke o starosti najstarejšega otroka in dosežkih pri besedilnih spretnosti v podravski regiji z drugimi regijami v Sloveniji, so velikosti deležev prebivalcev z višjimi spretnostmi v posamezni skupini povprečni. Podravski regiji je najbolj podobna savinjska, le da se v njej deleži z naraščanjem starosti najstarejšega otroka manjšajo počasneje kot v podravski regiji. Med prebivalci podravske regije, ki imajo za soproga ali partnerja dijaka oziroma študenta, jih 67,10 % dosega višjo raven besedilnih spretnosti. Tudi med tistimi s soprogi ali partnerji, zaposlenimi za krajši delovni čas, je delež, ki jih dosega to raven, velik (39,96 %). Če ga primerjamo z drugimi regijami v Sloveniji, imata večji delež le osrednjeslovenska in pomurska regija, v skupini prebivalcev s soprogom ali partnerjem dijakom ali študentom pa dosega višjo raven večji delež prebivalcev samo še v goriški regiji. Velikosti deležev prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi v skupini tistih, ki imajo soproge ali partnerje upokojene, zaposlene za polni delovni čas ali ki opravljajo delo v gospodinjstvu, so zelo podobni tistim iz podravske regije v regiji jugovzhodna Slovenija. Preglednica 42: Živi s soprogom ali zunajzakonskim partnerjem in besedilne spretnosti v podravski regiji N E D A S O P R O G A L I Z U N A J Z A K O N S K I P A R T N E R % % zelo nizka raven spretnosti 35,88 44,30 srednja raven spretnosti 33,33 29,74 višja raven spretnosti 30,79 25,96 Skupaj 100,00 100,00 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 94 Slika 51: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in trenutni zaposlitveni položaj soproga ali partnerja v podravski regiji 96,13 100 80 68,87 67,10 64,14 59,05 60 36,66 39,96 40 32,87 28,76 30,46 30,71 33,17 26,88 27,98 22,20 20 10,24 10,69 7,88 3,87 2,37 0,00 0 opravlja delo v zaposlen za upokojen ali zaposlen za trajno invaliden dijak, študent brezposeln gospodinjstvu polni delovni predčasno krajši delovni % ali skrbi za čas upokojen čas otroke/družino (samozaposlen, (samozaposlen, zaposlen) zaposlen) zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Priseljensko ozadje prebivalcev v podravski regiji: Naravni prirast je bil leta 2019 tudi v tej regiji, kot v večini drugih, negativen (–1,9 na 1000 prebivalcev). Kljub temu se je število prebivalcev leta 2019 glede na leto prej zaradi pozitivnega selitvenega prirasta med statističnimi regijami in iz tujine (ta je bil izrazitejši) nekoliko povečalo. Delež tujih državljanov v regiji je znašal 5,9 % in je bil enak kot v gorenjski regiji (STAGE, b. l.). Po podatkih iz leta 2002 so v podravski regiji prevladovali med tujimi narodnostmi Hrvati, Srbi, Albanci in Bošnjaki. Bilo je tudi 0,04 % pripadnikov madžarske manjšine in 0,2 % Romov (Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, 2002). Po podatkih iz leta 2013 je imela regija v primerjavi z drugimi drugo najvišjo vrednost deleža državljanov drugih držav (brez držav Evropske unije in držav z območja nekdanje Jugoslavije; Slovenske regije v številkah, 2014, str. 11). Priseljensko ozadje prebivalcev v podravski regiji razkriva nekaj zanimivosti: V regiji živi 9 % prebivalcev (to preračunano predstavlja približno 18.000 prebivalcev), ki so priseljenci prve generacije, 3,40 % pa druge generacije. V prvi generaciji priseljencev je 20,50 % tistih, ki so dosegli višje ravni spretnosti, v drugi generaciji pa nekaj več, 23,28 %. V podravski, posavski in koroški regiji približno enak delež prebivalcev dosega višje besedilne spretnosti med tistimi, ki so rojeni v Sloveniji, kot med tistimi, ki niso. Tudi med prvo in drugo generacijo priseljencev v tem ni večje razlike v podravski in koroški regiji, drugače pa je v posavski regiji, kjer je delež priseljencev druge generacije z višjimi spretnostmi za tretjino večji od deleža priseljencev prve generacije z višjimi spretnostmi. Med priseljenci prve generacije jih višjo raven besedilnih spretnosti v podravski regiji dosega podoben delež kot v obalno-kraški, večji delež imata samo še savinjska in gorenjska regija. Precej slabše besedilne spretnosti imajo v podravski regiji priseljenci druge generacije, saj je delež teh za več kot polovico manjši od tistega v obalno-kraški regiji. 95 Preglednica 43: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih glede na generacijo priseljencev v podravski regiji D R U G A N I S O P R I S E L J E N C I P R V A G E N E R A C I J A P R V A I N D R U G A G E N E R A C I J A P R V E A L I D R U G E P R I S E L J E N C E V G E N E R A C I J A P R I S E L J E N C E V P R I S E L J E N C E V G E N E R A C I J E Š T . * % Š T . * % Š T . * % zelo nizka raven spretnosti 11397 63,04 2408 35,03 73686 42,09 srednja raven spretnosti 2976 16,46 2866 41,69 53637 30,64 višja raven spretnosti 3706 20,50 1600 23,28 47751 27,27 Skupaj 18080 100,00 6873 100,00 175075 100,00 * V preglednici je navedeno ocenjeno število prebivalcev regije, ki je izračunano na podlagi reprezentativnega vzorca. Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Pri priseljencih, ki so se prvič priselili v Slovenijo pred šestim letom (47,16 %) in v starosti od 36 do 40 let (51,50 %), jih polovica dosega višjo raven besedilnih spretnosti. Zanimivo, da v starosti od 6 do 20 let skoraj nihče ne dosega višje ravni besedilnih spretnosti, ampak večinoma zelo nizko. Podravska regija ima med vsemi statističnimi regijami največji delež prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi v skupini tistih, ki so se priselili v Slovenijo v starosti od 26 do 30 let in od 36 do 40 let. Kar polovica priseljenih v starosti od 36 do 40 let dosega višjo raven spretnosti, podobno tudi v skupini priseljenih pred šestim letom. Večji delež v skupini priseljenih med 0 in 5 let imata samo še osrednjeslovenska in gorenjska regija. Podravska regija ima v skupinah tistih, ki so se v Slovenijo priselili v starosti od 6 do 20 let, zanemarljive deleže prebivalcev, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti. Slika 52: Doseženo število točk pri besedilnih spretnostih in starost ob priselitvi v Slovenijo v podravski regiji 100 90,00 87,03 90 81,58 83,18 78,63 80 69,15 70 66,18 60 51,50 47,16 50 43,41 40 35,30 30,85 30 20,97 17,54 20 16,03 16,82 10,00 11,87 12,60 12,84 10 5,83 5,34 5,09 0,00 1,10 0,00 0,00 0 % 0-5 let 6–10 let 10–15 let 16–20 let 21–25 let 26–30 let 31–35 let 36–40 let 41 let in več zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Prebivalci, ki so se v Slovenijo priselili med letoma 1931 in 1960, ne dosegajo višje ravni spretnosti. Višjo raven besedilnih spretnosti so tako dosegli tisti, ki so se v Slovenijo priselili med letoma 1961 in 1990 (21,65 %), še nekoliko večji pa je delež med tistimi, ki so se v Slovenijo priselili po letu 1991 (24,18 %). 96 Če primerjamo podatke o letu priselitve v Slovenijo in dosežke pri besedilnih spretnosti v podravski regiji z vsemi drugimi statističnimi regijami, je podravski najbolj podobna gorenjska regija, ki prav tako nima nikogar z višjo ravnijo med tistimi, ki so se priselili v Slovenijo med letoma 1931 in 1960, v skupini priseljenih pa jih omenjeno raven dosega nekaj več kot 20 %; to se rahlo poveča še v skupini priseljenih po letu 1990. Vrednosti deležev podravske in gorenjske se razlikujejo samo za 2 odstotka. Izmed regij vzhodne kohezijske regije, v katero sodi podravska regija, je po podatkih o letu priselitve v Slovenijo in dosežkih pri besedilnih spretnosti ta najbolj primerljiva s savinjsko regijo. Skupina, v kateri prebivalci niso naravni govorci (23,39 %), se v deležu tistih, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, ne razlikuje veliko od kontrastne skupine (27,37 %). V skupini, v kateri doma najpogosteje govorijo makedonsko, jih 80 % dosega višjo raven besedilnih spretnosti. V podravski in posavski regiji se deleža prebivalcev z višjo ravnijo besedilnih spretnosti zelo malo razlikujeta med skupinama naravnih govorcev slovenščine in tistih, ki niso naravni govorci slovenščine. Glede na druge regije je delež prebivalcev, ki dosegajo v skupini naravnih govorcev slovenščine v podravski regiji višje besedilne spretnosti, med manjšimi (manjši delež imajo samo goriška, posavska, zasavska in koroška regija), delež prebivalcev z višjimi spretnostmi v skupini tistih, ki niso naravni govorci slovenskega jezika, pa med največjimi (večji delež le v gorenjski in savinjski regiji). Preglednica 44: Dosežki pri besedilnih spretnostih v povezavi s tem, ali prebivalec govori slovensko, je naravni govorec, v podravski regiji P R E B I V A L E C G O V O R I S L O V E N S K O , J E D A N E N A R A V N I G O V O R E C Š T . * % Š T . * % zelo nizka raven spretnosti 81815 40,70 11244 58,17 srednja raven spretnosti 64184 31,93 3566 18,45 višja raven spretnosti 55026 27,37 4521 23,39 Skupaj 201025 100,00 19332 100,00 * V preglednici je navedeno ocenjeno število prebivalcev regije, ki je izračunano na podlagi reprezentativnega vzorca. Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 97 Slika 53: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in jezik, ki ga prebivalci najpogosteje govorijo doma, v podravski regiji 100,00 100,00 100,00 100 80,00 80 71,18 60 40,87 40 31,69 27,44 20,00 19,94 20 8,89 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % albanski bosanski, hrvaški, črnogorski, srbski makedonski drug jezik romski slovenski Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Dosežena izobrazba staršev (matere): Pri prebivalcih podravske regije je zelo majhna razlika v deležu tistih z višjo ravnijo besedilnih spretnosti glede na to, ali so starši oziroma skrbniki rojeni v Sloveniji ali ne. Izraziteje pa je opazno večanje deleža z naraščanjem stopnje izobrazbe staršev ali skrbnikov. Če je imela mati ali skrbnica nižjo poklicno izobrazbo, jih 13,51 % dosega višjo raven besedilnih spretnosti, če je imela srednjo izobrazbo (ISCED 3, 3c, 4), 38,29 %, in če je imela visoko, 66,28 %. Podravska regija ima v primerjavi z drugimi regijami najmanjšo razliko v deležu prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi v skupini tistih, katerih matere ali skrbnice so rojene v Sloveniji, in tistih, katerih matere ali skrbnice niso rojene v Sloveniji. Zelo majhno razliko imata tudi savinjska in posavska regija. Po velikosti deležev je podravska najbolj podobna regiji jugovzhodna Slovenija, zlasti po deležu prebivalcev z višjimi spretnostmi v skupini tistih z materami ali skrbnicami, ki niso rojene v Sloveniji. Če primerjamo podatke o stopnji izobrazbe matere ali skrbnice in dosežkih pri besedilnih spretnostih v podravski regiji z drugimi regijami v Sloveniji, je podravska regija v skupini prebivalcev z materami ali skrbnicami, ki imajo le nižjo poklicno izobrazbo, med regijami z najmanjšim deležem prebivalcev z višjimi spretnostmi (manj imata le koroška in zasavska), v skupini prebivalcev z materami ali skrbnicami, ki imajo visoko izobrazbo, pa je med regijami z največjim deležem (več imajo osrednjeslovenska, koroška in gorenjska regija). V skupini z materami ali skrbnicami s srednjo stopnjo izobrazbe (ISCED 3, 3c, 4) je delež prebivalcev, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, podoben tistemu v regiji jugovzhodna Slovenija, obe regiji pa imata povprečni vrednosti deleža glede na preostale regije. 98 Preglednica 45: Dosežki pri besedilnih spretnostih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati ali skrbnica, v podravski regiji N A J V I Š J A S T O P N J A I S C E D 1 2 3 C S H O R T I S C E D 3 E X C L 3 C 4 I S C E D 5 6 I Z O B R A Z B E , K I J O J E D O S E G L A M A T I A L I S K R B N I C A Š T . * % Š T . * % Š T . * % zelo nizka raven spretnosti 61687 56,61 23571 27,74 1507 8,86 srednja raven spretnosti 32566 29,88 28862 33,97 4228 24,86 višja raven spretnosti 14721 13,51 32531 38,29 11271 66,28 Skupaj 108973 100,00 84965 100,00 17006 100,00 * V preglednici je navedeno ocenjeno število prebivalcev regije, ki je izračunano na podlagi reprezentativnega vzorca. Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Povezanost zdravstvenega stanja in ravni spretnosti v podravski regiji: V podravski regiji je bilo konec leta 2019 354,6 zdravnika na 100.000 prebivalcev, to jo po velikem številu umešča na drugo mesto med regijami, takoj za osrednjeslovensko (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. a, str. 15). Zaposleni v regiji so bili odsotni z dela iz zdravstveno upravičenih razlogov 19,25 dni leta 2019, to je dva dni več od povprečja (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. b, str. 14). Podravska regija je bila po podatkih za leto 2019 na tretjem mestu med regijami (za koroško in savinjsko) po številu poškodb pri delu na 1000 zaposlenih (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. i, str. 8). Regija je tudi na tretjem mestu (za pomursko in zasavsko) po stopnji umrljivosti zaradi bolezni obtočil (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. c, str. 13) in na prvem mestu po incidenčni stopnji raka. V tej regiji je največ kožnega raka tako pri ženskah kot pri moških v primerjavi z drugimi regijami (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. d, str. 12). Glede stopnje prevalence z zdravili zdravljene sladkorne bolezni je regija v slovenskem povprečju (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. e, str. 11), nadpovprečen pa je odstotek deleža prebivalcev, ki so visoko tvegani pivci (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. f, str. 8). Poraba antidepresivov je bila v regiji leta 2016 nadpovprečna, skupaj s pomursko regijo sta se uvrstili na četrto mesto v Sloveniji (za zasavsko, koroško in goriško regijo; Regije v številkah, 2018, str. 9). Podravska je s povprečjem stopenj umrljivosti med letoma 2015 in 2019 druga med regijami (za pomursko) z najvišjo stopnjo. Leta 2020 je to mesto ohranila s 13,4 umrlega na 1000 prebivalcev (Presežna umrljivost, 2020). Med prebivalci podravske regije, ki so svoje zdravje ocenili kot odlično, dosega tretjina (34,36 %) višjo raven besedilnih spretnosti, med tistimi, ki so podali oceno zelo dobro, pa 43,69 %. Samo dober odstotek tistih (1,77 %), ki so ocenili svoje zdravje kot slabo, dosega višjo raven besedilnih spretnosti. Če primerjamo podatke o samooceni zdravja in dosežkih pri besedilnih spretnostih v podravski regiji z drugimi regijami v Sloveniji, je regiji še najbolj podobna regija jugovzhodna Slovenija, s to razliko, da ima zadnja za skoraj 10 % večji delež prebivalcev z višjimi spretnosti v skupini tistih, ki so svoje zdravje ocenili kot zelo dobro in slabo (v regiji jugovzhodna Slovenija jih dosega višjo raven še celo nekoliko večji delež kot v skupini tistih, ki so svoje zdravje ocenili kot zadovoljivo). Prebivalci, ki so svoje zdravje ocenili kot zadovoljivo ali slabo, dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti v manjšem deležu kot v podravski regiji samo še v zasavski in posavski regiji, glede velikosti omenjenega deleža v drugih skupinah pa so samoocene vrednosti podravske regije povprečne glede na preostale regije. 99 Slika 54: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in lastna ocena zdravja v podravski regiji 90 78,45 80 70 59,95 60 47,21 50 43,69 40 32,09 33,55 34,36 31,56 30,32 31,34 30 24,75 22,47 19,78 20 8,70 10 1,77 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % odlično zelo dobro dobro zadovoljivo slabo Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Pomurska regija Število knjig kot eden od kazalnikov razvitosti besedilnih spretnosti v pomurski regiji: Polovica prebivalcev (52,15 %), ki ima doma od 101 do 200 knjig, dosega višjo raven besedilnih spretnosti. Tisti prebivalci, ki imajo doma 10 knjig ali manj (24,86 %) in pa več kot 500 knjig (22,81 %), dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti v podobnem odstotku. Če podatke o številu knjig, ki jih imajo doma prebivalci, in dosežkih pri besedilnih spretnostih v pomurski regiji primerjamo z drugimi statističnimi regijami v Sloveniji, ima podoben trend deležev prebivalcev z višjimi spretnostmi v posameznih skupinah števila knjig zasavska regija. Tudi tam je delež prebivalcev z višjo ravnijo besedilnih spretnosti v skupini tistih, ki imajo doma od 101 do 200 knjig, največji, najmanjša deleža pa sta v skrajnih skupinah, tj. tistih, ki imajo največ (več kot 500) oziroma najmanj knjig (10 knjig ali manj). V podobnem deležu, kot dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti prebivalci pomurske regije v skupini tistih, ki imajo doma od 101 do 200 knjig, jo dosegajo tudi prebivalci regije jugovzhodna Slovenija v isti skupini. Pomurska in savinjska regija imata podobne velikosti deležev prebivalcev z višjimi spretnostmi v skupinah do 100 knjig. 100 Slika 55: Dosežki pri besedilnih spretnostih in število knjig, ki jih imajo prebivalci doma, v pomurski regiji 60 52,15 50 47,58 43,87 45,45 46,66 44,79 40 35,22 32,89 31,27 31,89 32,40 30,09 30 26,00 24,86 22,33 21,85 22,81 20 7,89 10 0 % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti 10 knjig ali manj 11–25 knjig 26–100 knjig 101–200 knjig 201–500 knjig več kot 500 knjig Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Spolna in starostna struktura skupine z najvišjimi dosežki pri besedilnih spretnostih v pomurski regiji: Starostna sestava prebivalstva je bila v pomurski regiji najmanj ugodna. Povprečna starost prebivalstva je bila po podatkih iz leta 2019 45,5 leta, to je najvišja od vseh regij v Sloveniji. Od osrednjeslovenske regije, kjer je bila najnižja, je bila povprečno 3,5 leta višja. Delež mladih prebivalcev (od 0 do 14 let) je bil tukaj najmanjši (13,2 %), delež starejših prebivalcev (65 let in več) pa drugi največji (22,4 %, večji je bil samo še v goriški regiji, in sicer 22,6 %; Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. j, str. 7). Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je bilo za dečke in deklice, rojene leta 2019 v tej regiji, glede na preostale regije najnižje (dečki lahko pričakujejo, da bodo živeli 76,41 leta, deklice pa 81,96 leta). Med prebivalci pomurske regije dosegajo ženske v starostni skupini od 26 do 35 let (67,15 %) po večini višjo raven besedilnih spretnosti, samo četrtina žensk v starostni skupni od 56 do 65 let pa dosega omenjeno raven (25,38 %). Pri moških niso tako velike razlike. V moški starostni skupini od 16 do 25 let je 46,52 % takih z višjo ravnijo besedilnih spretnosti, v skupini od 46 do 55 let pa 27,52 %. Če primerjamo podatke o starosti ženski in dosežkih pri besedilnih spretnostih v pomurski regiji z drugimi regijami v Sloveniji, je regija po velikosti deležev med regijami z večjimi vrednostmi deležev besedilno najspretnejših prebivalcev (tj. osrednjeslovenska in obalno-kraška regija). Med vsemi regijami ima pomurska največji delež prebivalcev z višjo ravnijo besedilnih spretnosti med ženskami, ki so v starostni skupini od 26 do 35 let in od 56 do 65 let, nasprotno pa zaseda sedmo mesto po velikosti omenjenega deleža med ženskami, starimi od 16 do 25 let. V primerjavi z drugimi regijami ima pomurska regija največja nihanja v velikosti deleža žensk z višjimi spretnostmi med posameznimi starostnimi skupinami. Pri moških v pomurski regiji deleži tistih, ki dosegajo višjo raven spretnosti v posamezni starostni skupini, v primerjavi z drugimi regijami v Sloveniji niso med največjimi, so pa še vedno v zgornji polovici. Trend spreminjanja deležev moških z višjimi spretnostmi v določeni starostni skupini je tistemu v pomurski regiji najbolj podoben v obalno-kraški regiji, nekoliko večji odmiki so le v mlajših skupinah moških. 101 Slika 56: Dosežki pri besedilnih spretnostih ter starost in spol prebivalcev v pomurski regiji 80 67,15 70 60 52,04 50 46,52 41,86 41,08 39,65 39,46 40,73 40 36,06 37,86 37,01 34,62 35,55 33,06 31,61 33,48 33,54 32,76 29,51 30,99 27,52 29,36 30 24,48 26,21 25,38 20,73 21,48 22,59 20 16,35 11,37 10 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % ženska 16–25 let ženska 26–35 let ženska 36–45 let ženska 46–55 let ženska 56–65 let moški 16–25 let moški 26–35 let moški 36–45 let moški 46–55 let moški 56–65 let Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Tip naselja: Statistična regija zajema štiri urbane občine, in sicer Mursko Soboto ter manjša mestna naselja Gornjo Radgono, Lendavo in Ljutomer (Nared idr., 2019, str. 69). V podeželskih območjih je gostota poselitve 69 prebivalcev na kvadratni kilometer, v urbanih pa 143 (Nared idr., 2019, str. 69). Za celotno statistično regijo je značilno upadanje števila prebivalcev. Pomurska statistična regija sodi med najbolj demografsko ogrožena območja Slovenije (Nared idr., 2019, str. 70). Deleži tistih, ki dosegajo višje ravni besedilnih spretnosti, so si v pomurski regiji precej podobni v različnih tipih naselij. Ni velikih razlik med kmečkim in nekmečkim ter malim ali velikim naseljem. Pomurska regija ima med vsemi regijami v Sloveniji najmanj razlik med tipi naselji glede na delež prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi, ki jih ti v posameznem tipu naselja predstavljajo (odmik približno 3 %). Tako kot pri večini regij v Sloveniji je tudi v pomurski med živečimi v kmečkih naseljih z manj kot 2000 prebivalci najmanjši delež tistih z višjimi spretnostmi. Preglednica 46: Dosežki pri besedilnih spretnostih in tip naselja v pomurski regiji K M E Č K A N E K M E Č K A N A S E L J A N A S E L J A > 1 0 . 0 0 0 T I P N A S E L J A < 2 0 0 0 N A S E L J A < 2 0 0 0 2 0 0 0 – 1 0 . 0 0 0 P R E B I V A L C E V N A S E L J A P R E B I V A L C E V P R E B I V A L C E V P R E B I V A L C E V Š T . * % Š T . * % Š T . * % Š T . * % zelo nizka raven spretnosti 15612 33,68 4785 35,73 1496 21,90 2622 19,88 srednja raven spretnosti 13089 28,24 3351 25,03 2539 37,17 5243 39,75 višja raven spretnosti 17649 38,08 5255 39,24 2797 40,94 5325 40,37 Skupaj 46350 100,00 13391 100,00 6832 100,00 13191 100,00 * V preglednici je navedeno ocenjeno število prebivalcev regije, ki je izračunano na podlagi reprezentativnega vzorca. Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 102 Zahteve po kvalificiranosti pri opravljanju trenutnega dela v pomurski regiji in visoki dosežki pri spretnostih: Izobrazbena sestava tukajšnjega prebivalstva je bila tudi manj ugodna. Skoraj tretjina prebivalcev je imela namreč dokončano le največ osnovnošolsko izobrazbo (največji delež med vsemi regijami), dobra polovica jih je imela srednješolsko izobrazbo (51,6 %), le 17,5 % pa višjo oziroma visokošolsko izobrazbo (najmanjši delež med vsemi regijami; Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. j, str. 20). Analize rezultatov PIAAC glede ujemanja besedilnih spretnosti po dejavnosti so pokazale, da je najmanj ujemanja zaznati v pomurski regiji (68 %), obenem pa je tam največ tistih s previsoko ravnijo spretnosti (29 %; Domadenik idr., 2018a, str. 70). V pomurski regiji je predstavljala storitvena dejavnost leta 2019 55,7 % bruto dodane vrednosti, industrija 38,3 % in kmetijske dejavnosti 2,3 % (SiStat, b. l.). Med regijami je pomurska na drugem mestu po deležu kmetijskih zemljišč v uporabi. Približno polovica prebivalcev pomurske regije, ki so kvalificirani ali polkvalificirani za neindustrijski način dela, ima višjo raven spretnosti. Med polkvalificiranimi za industrijski način dela je takih pol manj (22,29 %). Od drugih statističnih regij v Sloveniji pomurska regija izstopa predvsem po zelo velikem deležu prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi med tistimi, ki opravljajo osnovne poklice za preprosta dela (30,19 %), v drugih regijah so deleži vsaj pol manjši (savinjska regija 15,41 % in regija jugovzhodna Slovenija 14,69 %). V preostalih skupinah poklicne kvalifikacije so deleži prebivalcev z višjimi spretnostmi v pomurski regiji podobno veliki kot tisti v gorenjski. Slika 57: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri besedilnih spretnostih v pomurski regiji 60 52,81 50 45,30 46,18 osnovni poklici za preprosta dela 40 36,87 32,93 32,41 30,19 31,33 30,19 polkvalificirani poklici za 30 industrijski način dela 23,63 22,29 20 15,86 polkvalificirani poklici za neindustrijski način dela 10 kvalificirani poklici 0 % zelo nizka raven srednja raven višja raven spretnosti spretnosti spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Družinske (socialne) okoliščine prebivalcev v pomurski regiji: Leta 2018 je bila pomurska regija prva med regijami z največjo stopnjo tveganja socialne izključenosti pa tudi revščine. Leta 2019 sta se obe vrednosti znižali, tako da je pomurska regija pristala na četrtem mestu, leta 2020 pa še na mestu nižje, čeprav so se ji vrednosti že spet nekoliko zvišale (leta 2020 stopnja tveganja socialne izključenosti 18,2 % in stopnja tveganja revščine 15,1 %; SiStat, b. l.). Delež gospodinjstev, ki so leta 2019 prejemala materialno ali denarno pomoč dobrodelnih 103 organizacij, je bil v tej regiji enak kot v zasavski, hkrati pa sta bila oba najvišja (9 %). Znesek socialnih transferjev MDDSZ leta 2020 na 100.000 prebivalcev je bil za pomursko regijo 61 mio evrov, tj. najvišji (MDDSZ, 2021, str. 7, slika 2b). V stanovanjih, ki so bila v slabem stanju (s puščajočo streho, vlažnimi stenami, temelji ali tlemi, trhlimi okenskimi okviri ali tlemi), je po podatkih iz leta 2019 živelo 28 % gospodinjstev, to je bil drugi največji delež med regijami. Delež gospodinjstev, katerih člani bi si lahko vsi privoščili enotedenske počitnice zunaj doma, je bil v tej regiji najmanjši (64 %). Resno materialno prikrajšanih je bilo leta 2020 v regiji 4,7 % oseb, starejših od 15 let, to je za 1,1 odstotne točke manj kot v najbolj prizadeti koroški regiji. Med prebivalci, ki nimajo otrok, je večji delež takšnih, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, kot v skupini staršev. Prebivalci z višjo ravnijo pogosteje živijo samsko, vendar je razlika v deležu tistih, ki živijo s soprogom ali partnerjem, majhna. Če imajo otroke, v podobnih deležih dosegajo višjo raven ne glede na to, ali imajo enega, dva, tri ali štiri otroke. Glede na število članov v gospodinjstvu jih v skupini tistih, ki živijo v eno-, dvo- ali sedem- in veččlanskem gospodinjstvu, višjo raven besedilnih spretnosti dosega okrog 30 %, med tistimi, ki živijo v štiri- ali petčlanskem gospodinjstvu, pa okrog 40 %. Največji delež jih višjo raven spretnosti dosega med prebivalci, ki živijo v tro- (44,11 %) in šestčlanskem gospodinjstvu (47,80 %). Če primerjamo podatke o številu otrok in dosežkih pri besedilnih spretnostih v pomurski regiji z drugimi regijami v Sloveniji, je velikost deležev prebivalcev, ki v skupini tistih z enim, dvema ali tremi otroki dosegajo višjo raven, primerljiva z obalno-kraško regijo, v skupini tistih z dvema, tremi ali štirimi otroki pa tudi z osrednjeslovensko regijo. Glede na število članov v gospodinjstvu ima pomurska regija v šestčlanskih gospodinjstvih med vsemi regijami največji delež prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi, v tročlanskih pa drugi največji delež (takoj za osrednjeslovensko regijo). Delež prebivalcev z višjimi spretnostmi v skupini tistih, ki živijo v petčlanskem gospodinjstvu, je podoben kot v pomurski tudi v obalno-kraški regiji, v skupini tistih, ki živijo v štiričlanskem gospodinjstvu, pa kot v regiji jugovzhodna Slovenija in savinjski regiji. Slika 58: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in število oseb v gospodinjstvu v pomurski regiji 60 50 47,80 44,83 44,11 40,09 41,55 38,20 39,01 40 34,83 33,12 33,25 32,05 32,39 30,66 31,20 29,80 30 27,20 27,97 25,23 26,66 26,06 20 14,01 10 0 enočlansko dvočlansko tročlansko štiričlansko petčlansko šestčlansko sedemčlansko gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 104 Slika 59: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in število otrok v pomurski regiji 50 46,03 43,54 40 37,05 38,24 38,15 36,11 31,88 31,06 32,33 29,43 30 18,32 20 17,86 10 0 1 2 3 4 % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Velika večina prebivalcev v pomurski regiji, katerih najmlajši otrok je v starostni skupini otrok, starih do 2 leti (82,45 %), dosega višjo raven besedilnih spretnosti, v skupini prebivalcev, katerih najmlajši otrok je star od 6 do 12 let, pa jih le tretjina dosega isto raven (29,86 %). Pomurska regija med regijami v Sloveniji izstopa po velikem deležu prebivalcev z višjo ravnijo besedilnih spretnosti med tistimi, katerih najmlajši otrok je star največ 2 leti. Omenjeni delež je za okrog 20 % večji od tistega, ki ga ima obalno-kraška regija, tj. druga regija z največjim deležem. V skupini prebivalcev z najmlajšim otrokom, starim več kot 12 let, se deleža prebivalcev z najvišjimi spretnostmi obeh regij skoraj izenačita in sta največja v primerjavi z drugimi regijami. Po trendu gibanja deležev je pomurski regiji še najbolj podobna gorenjska, saj je za obe značilen velik delež besedilno najspretnejših prebivalcev z mlajšimi otroki in veliko zmanjšanje tega deleža pri tistih, katerih najmlajši otrok je starejši od 6 let. Slika 60: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in starost najmlajšega otroka v pomurski regiji 90 82,45 80 70 60 52,02 50 38,58 40 33,09 32,84 31,56 32,98 34,17 29,86 30 20 14,89 9,33 8,22 10 0 do 2 leti 3–5 let 6–12 let 13 let in več % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 105 Slika 61: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in starost najstarejšega otroka v pomurski regiji 90 80,00 80 70 58,70 60 49,81 50 38,93 40 32,84 32,02 35,14 26,69 30 23,49 20,00 20 10 0,00 2,37 0 do 2 leti 3–5 let 6–12 let 13 let in več % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Več kot polovica prebivalcev, ki imajo soproga ali zunajzakonskega partnerja zaposlenega za krajši delovni čas (59,28 %), dosega višjo raven besedilnih spretnosti. Velik delež je tudi med tistimi, katerih soprog ali zunajzakonski partner je zaposlen za polni delovni čas (39,37 %). Vsi prebivalci pomurske regije, ki imajo soproga ali partnerja vajenca ali pripravnika, dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti. Če primerjamo podatke o trenutnem zaposlitvenem položaju soproga ali partnerja in dosežkih pri besedilnih spretnostih v pomurski regiji z drugimi regijami v Sloveniji, ima pomurska regija največje deleže prebivalcev z višjimi spretnostmi med vsemi v skupini prebivalcev s soprogi ali partnerji, ki so upokojenci, zaposleni za krajši delovni čas, brezposelni in vajenci ali pripravniki. Od vseh regij ima samo še primorsko-notranjska prebivalce, ki imajo za soproga ali partnerja vajenca ali pripravnika in dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, pa še ta delež je za več kot polovico manjši. 106 Preglednica 47: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in trenutni zaposlitveni položaj soproga ali partnerja v pomurski regiji O P R A V L J A D E L O V Z A P O S L E N G O S P O D I N J S T V U Z A P O L N I T R E N U T N I Z A P O S L I T V E N I V A J E N E C , A L I S K R B I Z A D E L O V N I Č A S P O L O Ž A J S O P R O G A A L I P R I P R A V N I K O T R O K E A L I ( S A M O Z A P O S L E N , P A R T N E R J A D R U Ž I N O Z A P O S L E N ) % % % zelo nizka raven spretnosti 0,00 70,72 29,64 srednja raven spretnosti 0,00 10,78 30,99 višja raven spretnosti 100,00 18,49 39,37 Skupaj 100,00 100,00 100,00 Z A P O S L E N Z A U P O K O J E N A L I K R A J Š I D E L O V N I Č A S P R E D Č A S N O D I J A K , Š T U D E N T B R E Z P O S E L N ( S A M O Z A P O S L E N , U P O K O J E N Z A P O S L E N ) % % % % 32,63 17,99 29,43 31,38 36,36 22,73 33,52 32,53 31,01 59,28 37,05 36,09 100,00 100,00 100,00 100,00 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Priseljensko ozadje prebivalcev v pomurski regiji: Iz podatkov o popisu prebivalstva, izpeljanega leta 2002, je razvidno, da je predstavljala v pomurski regiji 4,5 % prebivalstva madžarska manjšina, 0,8 % (tako kot v regiji jugovzhodne Slovenije) pa romska skupnost (Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, 2002). Med prebivalci pomurske regije je po podatkih iz leta 2013 najmanjši delež tujcev v primerjavi z drugimi regijami, in sicer manj kot 2 % prebivalstva. Regija izstopa tudi po majhnem deležu tujcev, ki prihajajo iz držav z območja nekdanje Jugoslavije (62 %). Tujcev iz držav članic Evropske unije je v regiji za dobro četrtino vseh tujcev, iz preostalih držav pa dobro desetino (Slovenske regije v številkah, 2014, str. 11). Tudi priseljensko ozadje prebivalcev v pomurski regij razkriva nekaj zanimivosti: V regiji živi 4,90 % prebivalcev, ki so priseljenci prve generacije, 1 % pa druge generacije. V prvi generaciji priseljencev je 17,51 % tistih, ki so dosegli višje ravni besedilnih spretnosti, v drugi generaciji pa je njihov delež manjši, in sicer 14,43 %. Samo 12,20 % prebivalcev pomurske regije, ki se niso rodili v Sloveniji, dosega višjo raven besedilni spretnosti. Pomurska regija je med regijami v Sloveniji z največjimi razlikami glede deleža prebivalcev z višjimi spretnostmi v skupini tistih, ki so rojeni v Sloveniji in priseljenci. V pomurski regiji je delež prebivalcev z višjimi spretnostmi med priseljenci podoben kot v goriški regiji in četrti najmanjši med regijami, med prebivalci, ki so rojeni v Sloveniji, pa je delež primerljiv z gorenjsko regijo in četrti največji med regijami. Zanimivo v pomurski regiji je tudi to, da je med priseljenci prve generacije večji delež prebivalcev z višjimi spretnostmi kot v skupini priseljencev druge generacije. Podobno lahko opazimo tudi v goriški in zasavski regiji. 107 Slika 62: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih po generaciji priseljencev v pomurski regiji 70 65,49 60 54,89 50 40,66 40 30,16 27,59 29,19 30 20,08 17,51 20 14,43 10 0 prva generacija priseljencev druga generacija priseljencev niso priseljenci prve ali druge % generacije zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. V Slovenijo so se v pomurski regiji prebivalci, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, priselili večinoma v otroštvu (od 0 do 10 let). Polovica prebivalcev, ki so se priselili v starosti od 6 do 10 let, dosega višjo raven spretnosti. Če primerjamo velikost tega deleža z deleži v drugih regijah Slovenije, imata v tej starostni skupini večji delež prebivalcev z višjimi spretnostmi koroška in savinjska regija. Po starosti ob priselitvi in višjih dosežkih pri besedilnih spretnostih je pomurski regiji zelo podobna koroška. Slika 63: Doseženo število točk pri besedilnih spretnostih in starost ob priselitvi v Slovenijo v pomurski regiji 90 82,41 80 68,70 66,65 70 60 50,00 50,00 46,63 50 40 35,99 31,30 33,35 30 17,38 20 10,00 7,59 10 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0 0–5 let 6–10 let 11–15 let 16–20 let 21–25 let 26–30 let % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Med tistimi, ki so se v Slovenijo priselili po letu 1991, jih dosega višjo raven nekoliko večji delež (18,59 %) kot pri tistih, ki so se priselili med letoma 1961 in 1990 (10,56 %). Če primerjamo podatke o letu priselitve in dosežkih pri besedilnih spretnostih v pomurski regiji z drugimi regijami v Sloveniji, je delež tistih z višjo spretnostjo med priseljenimi v letih 1961 in 1990 podoben kot v goriški regiji, v skupini priseljenih po letu 1990 pa je v pomurski regiji nekoliko 108 večji delež prebivalcev z višjimi spretnostmi kot v goriški regiji in je vrednost bolj primerljiva z osrednjeslovensko regijo. Slika 64: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in leto priselitve v Slovenijo v pomurski regiji 80 75,50 70 60 54,36 50 40 35,08 30 20 18,59 10 10,56 5,91 0 0,00 % 1931–1960 1961–1990 1991 ali pozneje zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. V skupini, kjer prebivalci niso naravni govorci slovenščine, doseže višjo raven petina (19,96 %) skupine. Tisti, katerih prvi naučeni jezik je romski, so v 90 % dosegali višjo raven besedilnih spretnosti. Delež prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi v pomurski regiji med tistimi, ki so naravni govorci slovenskega jezika, je primerljiv z deležem v gorenjski regiji, delež med naravni govorci pa je manjši kot v gorenjski regiji in bolj podoben tistemu v osrednjeslovenski regiji. 109 Slika 65: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in jezik, ki ga prebivalci najpogosteje govorijo doma, v pomurski regiji 100,00 100 80 60 46,90 39,31 40 29,52 30,59 30,10 23,58 20 0,00 0,00 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % albanski madžarski slovenski Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Slika 66: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in prvi naučeni jezik v pomurski regiji 100,00 100,00 100 90,00 80 54,64 60 44,83 40,49 35,21 40 25,81 29,36 30,01 29,50 20 10,15 10,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0 albanski bosanski, madžarski drug jezik romski slovenski hrvaški, % črnogorski, srbski zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Dosežena izobrazba staršev (matere): Petina (26,51 %) odraslih iz pomurske regije, katerih mati sli skrbnica ni bila rojena v Sloveniji, je dosegla višjo raven besedilnih spretnosti. Pri očetih ali skrbnikih je delež še manjši (12,60 %). Deleži prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi so glede kraja rojstva matere ali skrbnice primerljivi z deleži gorenjske regije, pri očetih ali skrbnikih pa je delež primerljiv le za skupino tistih, ki so rojeni v Sloveniji. V pomurski regiji dosegajo prebivalci, katerih oče ali skrbnik ni rojen v Sloveniji, višjo raven v pol manjšem deležu kot v gorenjski regiji. 110 Če je imela mati ali skrbnica nižjo poklicno stopnjo izobrazbe, je tretjina (33,03 %) prebivalcev v pomurski regiji dosegla višjo raven besedilnih spretnosti, če je imela srednjo izobrazbo (ISCED 3, 3c, 4), jih je to raven dosegla polovica (46,07 %), če je imela visoko izobrazbo, pa kar 71,34 %. Če primerjamo podatke o stopnji izobrazbe matere ali skrbnice in dosežkih pri besedilnih spretnostih v pomurski regiji z drugimi regijami v Sloveniji, ima pomurska regija med vsemi največji delež prebivalcev z višjimi spretnostmi v skupini tistih, katerih mati ali skrbnica ima nižjo poklicno stopnjo izobrazbe, tudi v skupini prebivalcev z materami ali skrbnicami z visoko izobrazbo je delež med največjimi (večji delež ima le osrednjeslovenska regija). Slika 67: Dosežki pri besedilnih spretnostih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati ali skrbnica, v pomurski regiji 80 71,34 70 60 50 46,07 37,00 40 32,87 33,03 29,97 30 21,06 21,09 20 7,57 10 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % ISCED123cshort ISCED3excl3c4 ISCED56 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Povezanost zdravstvenega stanja in ravni spretnosti v pomurski regiji: Pomurska regija je imela konec leta 2019 na 100.000 prebivalcev 257,9 zdravnika (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. a, str. 15). Leta 2019 je bilo na zaposlenega v regiji zabeleženih povprečno 21,41 dneva nezmožnosti za delo iz zdravstvenih razlogov, to je tretja najdaljša bolniška odsotnost med regijami (za koroško in posavsko; Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. b, str. 14). Po številu poškodb na delovnem mestu je regija na drugem mestu po najmanjšem številu na 1000 zaposlenih (12,4; Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. i, str. 8). Starostna standardizirana stopnja umrljivosti zaradi bolezni obtočil je bila leta 2019 najvišja v pomurski regiji. Tam je bila tudi najvišja stopnja prezgodnje umrljivosti (pred 65. letom) zaradi bolezni obtočil pri ženskah (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. c, str. 13). Od rakavih obolenj izstopa pojav kožnega raka (brez melanoma), ki je v pomurski regiji takoj za podravsko. Visoka incidenčna stopnja raka je še na debelem črevesu in danki pri moških, na materničnem telesu pa pri ženskah (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. d, str. 12). Glede stopnje prevalence z zdravili zdravljene sladkorne bolezni je regija na četrtem mestu (za zasavsko, posavsko in savinjsko regijo; Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. e, str. 11). Za posavsko regijo ima pomurska največji delež prebivalcev, starih od 15 do 64 let, ki so visoko tvegani pivci (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. f, str. 8). Po porabi antidepresivov je bila regija leta 2016 skupaj s podravsko na četrtem mestu v Sloveniji (za zasavsko, koroško in goriško regijo) in nad slovenskim povprečjem (Regije v številkah, 2018, str. 9). Stopnja umrljivosti je v Sloveniji najvišja v pomurski regiji. Med pandemijo se je nezavidljiva prednost regije na vrhu 111 še povečala. Leta 2020 je bila v regiji stopnja umrljivosti 15 umrlih na 1000 prebivalcev, to je še enkrat toliko kot v primorsko-notranjski regiji, ki ima najnižjo stopnjo umrljivosti pri nas (Presežna umrljivost, 2020). Pri prebivalcih, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, je opazna najbolj pozitivna samoocena zdravja. Več kot polovica (56,44 %) tistih, ki ocenjujejo svoje zdravje kot zelo dobro, ima višjo raven besedilnih spretnosti, zadnji predstavljajo velik delež tudi pri oceni odlično (43,71 %). Samo desetina tistih, ki je svoje zdravje ocenila kot slabo, dosega višje besedilne spretnosti. Če primerjamo podatke o oceni lastnega zdravja in dosežkih pri besedilnih spretnostih v pomurski regiji z drugimi regijami v Sloveniji, je to regija z višjimi vrednostmi deležev (kot sta na primer tudi osrednjeslovenska in obalno-kraška regija). Pomurska regija ima v skupini prebivalcev, ki so svoje zdravje ocenili kot zelo dobro, za osrednjeslovensko regijo drugi največji delež tistih, ki dosegajo v tej skupini višjo raven. Obenem ima pomurska regija tudi največji delež prebivalcev z višjimi spretnostmi med regijami v skupini tistih, ki ocenjujejo svoje zdravje kot zadovoljivo. Za večino regij tako kot za pomursko velja, da je v skupini tistih, ki so podali odlično oceno svojega zdravja, delež takih z višjimi spretnostmi manjši kot v skupini tistih, ki so podali oceno zelo dobro. Velika razlika med omenjenima skupinama se kaže v regiji jugovzhodna Slovenija in pomurski regiji. Slika 68: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in lastna ocena zdravja v pomurski regiji 90 77,20 80 70 60 56,44 50 43,71 39,70 40 31,75 34,42 31,46 33,82 29,90 32,00 28,29 30 24,84 20 13,66 11,83 10,97 10 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % odlično zelo dobro dobro zadovoljivo slabo Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 112 Posavska regija Število knjig kot eden od kazalnikov razvitosti besedilnih spretnosti v posavski regiji: Polovica (55,98 %) prebivalcev v posavski regiji, ki ima doma več kot 500 knjig, dosega višjo raven besedilnih spretnosti, samo šestina (13,58 %) pa je tistih, ki imajo 10 knjig ali manj. Če primerjamo delež prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi v skupini tistih, ki imajo doma več kot 500 knjig, ima posavska regija po velikosti četrti največji delež (za gorenjsko, obalno-kraško in primorsko-notranjsko regijo). Trend spreminjanja deležev prebivalcev z višjimi spretnostmi v skupinah z različnim številom knjig je posavski regiji najbolj soroden tistemu v obalno-kraški regiji. Za obe regiji je značilno, da imata v skupini prebivalcev z 11 do 25 knjigami in 26 do 100 knjigami podoben delež tistih, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, to velja tudi za skupini prebivalcev z 101 do 200 knjigami in 201 do 500 knjigami. Slika 69: Dosežki pri besedilnih spretnostih in število knjig, ki jih imajo prebivalci doma, v posavski regiji 70 61,39 60 54,03 55,98 50 45,56 42,89 44,02 42,38 38,26 40 34,89 31,53 28,27 30,21 30 25,03 17,69 19,55 20 14,73 13,58 10 0,00 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % 10 knjig ali manj 11–25 knjig 26–100 knjig 101–200 knjig 201–500 knjig več kot 500 knjig Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Spolna in starostna struktura skupine z najvišjimi dosežki pri besedilnih spretnostih v posavski regiji: V posavski statistični regiji je po podatkih za leto 2019 75.807 prebivalcev, to predstavlja 4 % prebivalcev celotne države. V regiji prevladuje moško prebivalstvo (moških je 657 več kot žensk). Povprečna starost prebivalstva je v regiji nad slovenskim povprečjem, in sicer 44,1 leta. Delež mlajših (od 0 do 14 let) in starejših prebivalcev (65 let in več) se ne razlikuje veliko od slovenskega povprečja (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. j, str. 7). Delež prebivalcev regije obeh spolov in vseh starosti, ki dosegajo visoko raven besedilnih spretnosti, je v primerjavi s tistimi, ki dosegajo zelo nizko in srednjo raven besedilnih spretnosti, nekoliko manjši. S starostjo se zmanjšuje delež tistih, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, izjema so ženske v starostni skupini od 16 do 25 let; v tej skupini dosega višjo raven 18,49 % skupine, to je skoraj za polovico manj v primerjavi z enako starimi moškimi (35,16 %). 113 Če primerjamo podatke o starosti žensk v posavski regiji in dosežke pri besedilnih spretnostih z drugimi regijami v Sloveniji, je posavska regija po vrednosti deležev med regijami z najmanjšimi deleži (poleg zasavske in koroške) ter zelo podobna zasavski regiji. Posavska regija ima med vsemi regijami poleg zasavske najmanjši delež žensk z višjimi spretnostmi v skupini prebivalk, starih od 16 do 25 let. Obenem pa spretnosti med starejšimi ženskami v posavski regiji ne upadejo tako hitro kot drugod, saj je delež žensk z višjimi spretnostmi v skupini prebivalk, starih od 56 do 65 let, celo nekoliko večji kot v regiji jugovzhodna Slovenija in primorsko-notranjski regiji, ki imata v skupinah mlajših žensk deleže prebivalk z višjimi besedilnimi spretnostmi med največjimi med regijami. Pri moških v posavski regiji se deleži prebivalcev z višjimi spretnostmi v starostnih skupinah s starostjo postopoma manjšajo in so glede na druge regije po velikosti uvrščeni nekoliko višje kot ženske. To pa ne velja za najstarejšo skupino moških (od 56 do 65 let), v njej dosegajo v manjšem deležu višje besedilne spretnosti samo še v zasavski in koroški regiji. Preglednica 48: Dosežki pri besedilnih spretnostih ter starost in spol prebivalcev v posavski regiji Ž E N S K A S T A R O S T I N S P O L 1 6 – 2 5 L E T 2 6 – 3 5 L E T 3 6 – 4 5 L E T 4 6 – 5 5 L E T 5 6 – 6 5 L E T P R E B I V A L C E V % % % % % zelo nizka raven spretnosti 43,78 42,83 49,13 58,70 63,05 srednja raven spretnosti 37,73 26,77 32,97 25,10 25,19 višja raven spretnosti 18,49 30,40 17,89 16,21 11,75 Skupaj 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 M O Š K I S T A R O S T I N S P O L 1 6 – 2 5 L E T P R E B I V A L C E V 2 6 – 3 5 L E T 3 6 – 4 5 L E T 4 6 – 5 5 L E T 5 6 – 6 5 L E T % % % % % zelo nizka raven spretnosti 27,13 44,79 41,97 48,30 68,14 srednja raven spretnosti 37,71 27,06 34,32 34,25 25,20 višja raven spretnosti 35,16 28,15 23,71 17,45 6,66 Skupaj 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Tip naselja: Tri urbane občine (občina Sevnica, Krško in Brežice) sestavljajo strnjeno prostorsko enoto in obsegajo večji del regije (85,4 % površine in 89,3 % prebivalcev; Nared idr., 2019, str. 87). V nekmečkih naseljih z manj kot 2000 prebivalci je sestava prebivalstva enakomerno porazdeljena med tri ravni besedilnih spretnosti (zelo nizka 31,01 %, srednja 36,43 % in višja raven 32,50 %). Pri enako velikih kmečkih naseljih in naseljih z 2000 do 10.000 prebivalci prevladuje delež tistih z zelo nizko ravnijo besedilnih spretnosti, delež prebivalcev z višjo pa je najmanjši od vseh in se giblje okrog 20 %. Za polovico regij v Sloveniji velja, da so višjim besedilnim spretnostim najbolj naklonjena nekmečka naselja z manj kot 2000 prebivalci, med njimi je tudi posavska regija (poleg savinjske, gorenjske, zasavske, primorsko-notranjske in koroške regije). Prav tako so kot v posavski regiji višjim spretnostim pri večini regij najmanj naklonjena kmečka naselja z manj kot 2000 prebivalci (velja še za savinjsko, gorenjsko, primorsko-notranjsko, pomursko, podravsko, osrednjeslovensko regijo in regijo jugovzhodna Slovenija). 114 Slika 70: Dosežki pri besedilnih spretnostih in tip naselja v posavski regiji 60 54,49 50,26 50 40 36,43 32,05 31,07 32,50 30 25,31 20,20 20 17,69 10 0,00 0,00 0,00 0 kmečka naselja nekmečka naselja naselja naselja % < 2000 < 2000 2000–10.000 > 10.000 prebivalcev prebivalcev prebivalcev prebivalcev zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Zahteve po kvalificiranosti pri opravljanju trenutnega dela v posavski regiji in visoki dosežki pri spretnostih: Delež prebivalcev (od 25 do 64 let) z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo (19 %) je bil nižji od povprečja v celotni Sloveniji (24 %), delež prebivalcev z največ osnovnošolsko izobrazbo ali manj (26 %) pa višji od povprečja v celotni Sloveniji (23 %). Po izobrazbeni strukturi je regija podobna zasavski (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. j, str. 20). Razporejenost deležev bruto dodane vrednosti po dejavnostih je podobna kot v koroški regiji. Značilen je majhen delež, ki so ga leta 2019 prispevale storitvene dejavnosti (46 %) in industrijska dejavnost, ta je prispevala polovico celotne bruto dodane vrednosti v regiji (SiStat, b. l.). V posavski regiji se je uporaba kmetijskih zemljišč med letom 2010 in 2016 povečala za 3020 hektarov (več samo še v pomurski in zasavski) in tako je bilo leta 2016 v uporabi 6,2 % kmetijskih zemljišč (SiStat, b. l.; Regije v številkah, 2018, str. 24–25). Delež prebivalcev posavske regije, ki dosegajo višjo raven spretnosti, že na prvi pogled postopno narašča od preprostejših poklicev k zahtevnejšim. Med prebivalci s kvalificiranimi poklici prevladuje delež tistih, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti (40,22 %), v najmanjšem deležu dosegajo omenjeno raven prebivalci z osnovnimi poklici za preprosta dela (4,73 %). Če primerjamo podatke o kvalificiranosti oziroma zahtevnosti trenutnega dela in dosežkih pri besedilnih spretnostih v posavski regiji z drugimi regijami v Sloveniji, ima posavska regija v skupini prebivalcev z osnovnimi poklici in polkvalificiranimi poklici delež tistih z višjo ravnijo besedilnih spretnosti med najnižjimi. V skupini prebivalcev z osnovnimi poklici ima podoben delež prebivalcev z višjo spretnostjo kot posavska regija tudi goriška, manj pa samo zasavska regija. Tudi v skupinah prebivalcev s polkvalificiranimi poklici imata manjše deleže tistih z višjimi spretnostmi kot posavska le zasavska in koroška regija. Nekoliko boljše je med regijami posavska regija umeščena v skupini prebivalcev s kvalificiranimi poklici, saj se 115 s svojimi 40 % prebivalcev, ki dosegajo v tej skupini višjo raven, po velikosti deleža umešča pred primorsko-notranjsko, goriško, zasavsko in koroško regijo. Slika 71: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri besedilnih spretnostih v posavski regiji 90 79,26 osnovni poklici za 80 preprosta dela 70 57,82 60 polkvalificirani poklici za 51,00 industrijski način dela 50 38,54 40,22 40 polkvalificirani poklici za 33,31 neindustrijski način dela 28,30 30 21,24 20,69 20 16,01 kvalificirani poklici 8,87 10 4,73 0 zelo nizka raven srednja raven višja raven spretnosti % spretnosti spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Družinske (socialne) prebivalcev v posavski regiji: Delež mater, mlajših od 20 let, je bil v posavski regiji drugi največji (2,2 %); največji je bil v regiji jugovzhodna Slovenija (3,2 %). V obeh omenjenih regijah sta bila leta 2019 največja tudi deleža mater, ki so rodile tretjega otroka ali otroka višjega reda. V posavski regiji je bilo takih mater 18,8 % ali za 0,4 odstotne točke več kot v regiji jugovzhodna Slovenija. Vrednost socialnih transferjev leta 2020 na 100.000 prebivalcev je bila v državnem povprečju (MDDSZ, 2021, str. 7, slika 2b). Posavska regija ima od vseh regij najnižjo stopnjo socialne izključenosti (10,5 %) in drugo najnižjo vrednost med regijami v stopnji tveganja revščine (9,4 %, samo 0,2 odstotne točke več kot prvouvrščena gorenjska regija; SiStat, b. l.). V posavski regiji je bil leta 2020 najmanjši delež prebivalcev, starejših od 15 let, resno materialno prikrajšanih, a kljub vsemu stopnja splošnega zadovoljstva z življenjem ni bila med najvišjimi. Prebivalci so svoje zadovoljstvo ocenili z enako oceno kot tisti iz zasavske regije, kjer pa je delež resno materialno prikrajšanih med največjimi. Višjo raven besedilnih spretnosti dosega večji delež tistih, ki živijo samsko in nimajo otrok. Med tistimi, ki imajo otroke, jih omenjeno raven dosega največji delež v skupni prebivalcev s štirimi otroki (27,23 %), le okoli 5 % manjši je njihov delež v skupini s po enim otrokom (22,97 %). Glede na število članov v gospodinjstvu jih višjo raven dosega četrtina tistih, ki živijo v dvo- ali tročlanskem gospodinjstvu, v štiričlanskem pa šestina. Delež prebivalcev z višjimi spretnostmi je v skupini tistih, ki živijo v šestčlanskem gospodinjstvu, okrog 30-odstoten. V nasprotju z večino regij, kjer so višjim spretnostim najbolj naklonjena štiričlanska gospodinjstva, ima posavska regija delež prebivalcev z višjimi spretnostmi v tej skupini manjši kot na primer med tistimi, ki živijo v tro- ali šestčlanskem gospodinjstvu. Podobno velja med regijami še za pomursko in koroško regijo. Po trendu spreminjanja deležev prebivalcev z višjimi spretnostmi v skupinah prebivalcev, ki živijo v tro- do sedem- ali veččlanskem gospodinjstvu, je posavski regiji podobna pomurska. Med prebivalci, ki živijo v enočlanskem gospodinjstvu, 116 jih v posavski regiji dosega višjo raven okrog 10 % , tako kot v koroški regiji. Trend spreminjanja deleža tistih z višjimi spretnostmi glede na število otrok, ki ga imajo prebivalci, je v posavski regiji podoben kot v zasavski. Posavska regija ima nekoliko višje vrednosti deležev kot zasavska, sta pa obe regiji med slovenskimi regijami z najmanjšimi deleži. Izjema je skupina prebivalcev s štirimi otroki, saj v večjem deležu kot v posavski regiji dosegajo višjo raven le v primorsko-notranjski, pomurski, osrednjeslovenski in obalno-kraški regiji. Slika 72: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in število otrok v posavski regiji 70 60 56,93 57,94 50 44,45 41,32 40 32,58 30,41 31,45 30 25,65 27,23 22,97 20 16,40 12,66 10 0 1 2 3 4 % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Med prebivalcih z najmlajšim otrokom, starim do 2 leti, jih 21,68 % dosega višjo raven besedilnih spretnosti, v skupini z najstarejšim otrokom, starim od 3 do 5 let, pa 33,22 %. Če primerjamo podatke o starosti najmlajšega otroka in dosežkih pri besedilnih spretnostih z drugimi regijami v Sloveniji, je posavski regiji najbolj podobna koroška, z izjemo skupine prebivalcev z najmlajšim otrokom, starim do 2 leti. V tej skupini jih višjo raven spretnosti v posavski regiji namreč dosega večji delež prebivalcev kot v koroški regiji, delež je bolj podoben tistemu v primorsko-notranjski regiji. Če primerjamo deleže prebivalcev z višjimi spretnostmi v starostnih skupinah najstarejšega otroka, je posavska regija med regijami z najmanjšimi deleži. Izstopa le skupina prebivalcev z najstarejšim otrokom, starim od 3 do 5 let, kjer se delež tistih z višjimi spretnostmi približa povprečju med regijami. Preglednica 49: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in starost najmlajšega otroka v posavski regiji S T A R O S T N A J M L A J Š E G A D O 2 L E T I 3 – 5 L E T 6 – 1 2 L E T 1 3 L E T I N V E Č O T R O K A % % % % zelo nizka raven spretnosti 64,45 54,20 42,68 61,43 srednja raven spretnosti 13,87 36,50 41,72 24,67 višja raven spretnosti 21,68 9,30 15,60 13,90 Skupaj 100,00 100,00 100,00 100,00 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Vsi prebivalci, ki imajo trajno invalidne soproge ali partnerje, dosegajo višjo stopnjo besedilnih spretnosti, omenjeno raven dosega tudi vsak tretji s soprogom ali partnerjem, zaposlenim za polni delovni čas, in vsak peti s soprogom ali partnerjem, zaposlenim za krajši delovni čas. 117 Če primerjamo podatke o trenutnem zaposlitvenem položaju in dosežkih pri besedilnih spretnostih v posavski regiji z drugimi regijami v Sloveniji, ima posavska regija v skupini prebivalcev s trajno invalidnim soprogom ali partnerjem največji delež tistih z višjo ravnijo, v skupini z brezposelnim soprogom ali partnerjem pa najmanjšega med regijami. Delež prebivalcev z višjimi spretnostmi v skupini tistih, katerih soprog ali partner opravlja delo v gospodinjstvu ali je zaposlen za krajši delovni čas, je podoben kot v obalno-kraški regiji, v skupini tistih, v kateri je soprog ali partner zaposlen za polni delovni čas, pa je manjši samo še v koroški in zasavski regiji. Preglednica 50: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in trenutni zaposlitveni položaj soproga ali partnerja v posavski regiji O P R A V L J A D E L O V Z A P O S L E N G O S P O D I N J S T V U Z A P O L N I U P O K O J E N A L I T R E N U T N I Z A P O S L I T V E N I A L I S K R B I Z A D E L O V N I Č A S P R E D Č A S N O P O L O Ž A J S O P R O G A A L I O T R O K E A L I ( S A M O Z A P O S L E N , U P O K O J E N P A R T N E R J A D R U Ž I N O Z A P O S L E N ) % % % zelo nizka raven spretnosti 55,86 45,77 65,47 srednja raven spretnosti 33,86 34,28 22,18 višja raven spretnosti 10,28 19,95 12,35 Skupaj 100,00 100,00 100,00 Z A P O S L E N Z A K R A J Š I D E L O V N I Č A S T R A J N O I N V A L I D E N D I J A K , Š T U D E N T B R E Z P O S E L N ( S A M O Z A P O S L E N , Z A P O S L E N ) % % % % 47,27 0,00 100,00 71,37 21,85 0,00 0,00 25,26 30,89 100,00 0,00 3,37 100,00 100,00 100,00 100,00 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Priseljensko ozadje prebivalcev v posavski regiji: Tuji državljani so predstavljali 6,1 % vseh prebivalcev posavske regije (STAGE, b. l.). Po podatkih iz leta 2002 je največ pripadnikov hrvaške narodnosti (Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, 2002). Regija je imela leta 2013 delež tujcev, ki prihajajo iz držav z območja nekdanje Jugoslavije, tretji največji med regijami. Delež tujcev iz držav članic Evropske unije je bil nekoliko večji od deleža tujcev iz preostalih držav sveta (Slovenske regije v številkah, 2014, str. 11). Priseljensko ozadje prebivalcev v posavski regiji razkriva nekaj zanimivosti: V regiji živi 9,70 % prebivalcev, ki so priseljenci prve generacije, 1,30 % pa druge generacije. Tretjina priseljencev druge generacije dosega višjo raven besedilnih spretnosti (32,21 %), delež s to ravnijo pa je med priseljenci prve generacije 19,63 %, to je blizu deležu prebivalcev z višjo ravnijo, kot ga ima skupina tistih, ki niso priseljenci prve ali druge generacije (21,55 %). Posavska regija ima med regijami v Sloveniji najmanjšo razliko glede deleža prebivalcev z višjimi spretnostmi med tistimi, ki so rojeni v Sloveniji, in tistimi, ki niso. Med nerojenimi v Sloveniji v podobnem deležu dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti v obalno-kraški regiji, med rojenimi v Sloveniji pa v manjšem deležu dosegajo omenjeno raven le še v koroški in zasavski regiji. Če opazujemo delež prebivalcev z višjo ravnijo spretnosti med priseljenci prve generacije, je delež v posavski regiji med višjimi med regijami v Sloveniji in primerljiv z 118 obalno-kraško ter podravsko regijo. Med priseljenci druge generacije jih višjo raven dosega v posavski regiji povprečna velikost deleža, če primerjamo podatke o tem z drugimi regijami. Med regijami vzhodne kohezijske regije imata večji delež prebivalcev z višjimi spretnostmi med priseljenci druge generacije le regija jugovzhodna Slovenija in savinjska regija. Preglednica 51: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih glede na generacijo priseljencev v posavski regiji D R U G A N I S O P R I S E L J E N C I P R V A G E N E R A C I J A P R V A I N D R U G A G E N E R A C I J A P R V E A L I D R U G E P R I S E L J E N C E V G E N E R A C I J A P R I S E L J E N C E V P R I S E L J E N C E V G E N E R A C I J E Š T . * % Š T . * % Š T . * % zelo nizka raven spretnosti 2370 55,56 219 39,60 18039 45,94 srednja raven spretnosti 1058 24,81 156 28,19 12763 32,51 višja raven spretnosti 837 19,63 179 32,21 8462 21,55 Skupaj 4265 100,00 554 100,00 39264 100,00 * V preglednici je navedeno ocenjeno število prebivalcev regije, ki je izračunano na podlagi reprezentativnega vzorca. Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Pri priseljencih, ki so se v Slovenijo priselili v starosti do 5 let, jih 39,53 % dosega višjo raven besedilnih spretnosti, polovico manjši delež jih omenjeno raven dosega med tistimi, ki so bili stari od 21 do 25 let ob priselitvi (21,97 %), še nekoliko manj pa v med tistimi, ki so bili stari od 16 do 20 let (13,58 %) in od 11 do 15 let (10,00 %). Če so bili ob priselitvi starejši od 25 let, niso dosegli višjih ravni besedilnih spretnosti. Med tistimi, ki so se v Slovenijo priselili v starosti od 21 do 25 let, jih v posavski regiji dosega višje ravni besedilnih spretnosti največji delež, če primerjamo z drugimi regijami vzhodne kohezijske regije, na državni ravni pa imata večji delež prebivalcev z višjimi spretnostmi v omenjeni skupini priseljencev gorenjska regija in obalno-kraška. Tudi v skupini priseljenih pred šestim letom starosti je delež tistih, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, v posavski regiji med večjimi, v vzhodni kohezijski regiji ima večji delež le podravska regija, v celotni Sloveniji pa še osrednjeslovenska in gorenjska regija. Slika 73: Doseženo število točk pri besedilnih spretnostih in starost ob priselitvi v Slovenijo v posavski regiji 80 76,04 74,12 70 60,00 60 50,00 50,00 50 47,04 39,53 39,38 40 34,20 30,00 30 26,28 25,88 21,97 20 13,58 10,00 10 0,00 0,00 1,99 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0 0-5 let 6–10 let 10–15 let 16–20 let 21–25 let 26–30 let 31–35 let 36–40 let 41 let in % več zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 119 Višjo raven dosega 40 % priseljenih med letoma 1931 in 1960, 17,35 % med letoma 1961 in 1990 in 21,05 % priseljenih po letu 1991. Med vsemi regijami v Sloveniji ima posavska regija največji delež prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi v skupini priseljenih med letoma 1931 in 1960. V tej skupini dosegajo višjo raven samo še v obalno-kraški in osrednjeslovenski regiji, kjer pa je delež v primerjavi s posavsko regijo približno polovico manjši. Velikost deležev prebivalcev posavske regije z višjimi spretnostmi v skupinah tistih, ki so se v Slovenijo prvič priselili po letu 1960, je primerljiva z velikostjo deležev obalno-kraške regije. Slika 74: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in leto priselitve v Slovenijo v posavski regiji 70 61,33 60 60,00 53,89 50 40 40,00 30 21,31 25,06 20 21,05 17,35 10 0 0,00 % 1931–1960 1961–1990 1991 ali pozneje zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Delež tistih, ki niso naravni govorci slovenščine in dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, je v posavski regiji primerljiv z deležem prebivalcev s to ravnijo med tistimi, ki so naravni govorci. Če je velikost deleža med tistimi, ki niso naravni govorci slovenščine, v primerjavi z drugimi regijami v Sloveniji povprečna, pa je delež med naravnimi govorci med najmanjšimi med regijami (manjši delež imata zasavska in koroška regija). Preglednica 52: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in jezik, ki ga prebivalci najpogosteje govorijo doma, v posavski regiji B O S A N S K I , J E Z I K , K I G A H R V A Š K I , A L B A N S K I M A K E D O N S K I S L O V E N S K I N A J P O G O S T E J E Č R N O G O R S K I , G O V O R I J O D O M A S R B S K I Š T . * % Š T . * % Š T . * % Š T . * % zelo nizka raven spretnosti 905 96,45 765 53,08 92 40,00 21124 46,98 srednja raven spretnosti 33 3,55 593 41,13 138 60,00 13965 31,06 višja raven spretnosti 0 0,00 83 5,78 0 0,00 9877 21,96 Skupaj 939 100,00 1441 100,00 230 100,00 44966 100,00 * V preglednici je navedeno ocenjeno število prebivalcev regije, ki je izračunano na podlagi reprezentativnega vzorca. Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 120 Dosežena izobrazba staršev (matere): V skupini, kjer mati ali skrbnica ni bila rojena v Sloveniji, šestina prebivalcev dosega višjo raven besedilnih spretnosti (16,73 %), v skupini, kjer je bila rojena v Sloveniji, pa petina (21,58 %). Šestina prebivalcev, katerih mati ali skrbnica je dosegla največ nižjo poklicno izobrazbo, dosega višjo raven (15,16 %), kar tri- in polkrat večji delež pa isto raven dosega med prebivalci, katerih mati oziroma skrbnica je dosegla najmanj višje- ali visokošolsko izobrazbo (52,35 %). Podobno velja tudi pri očetih ali skrbnikih. V posavski regiji je med skupinama prebivalcev, katerih mati ali skrbnica je bila rojena v Sloveniji ali ni, delež tistih, ki v posamični skupini dosegajo višjo raven spretnosti, skoraj izenačen. Za 5 % več jih višjo raven dosega v skupini z materami ali skrbnicami, rojenimi v Sloveniji. Podobno majhna razlika je značilna tudi za podravsko regijo, kjer je razlika manjša še za odstotno točko. Če primerjamo velikost deleža prebivalcev z višjimi spretnostmi v posavski regiji v skupini z materjo ali skrbnico, rojeno v Sloveniji, imata manjši delež le še zasavska in koroška regija. Delež med tistimi, katerih mati ali skrbnica ni rojena v Sloveniji, je podoben kot v goriški regiji, manjši pa je v primorsko-notranjski, zasavski in koroški regiji. Prebivalci posavske regije, katerih mati ali skrbnica je imela največ nižjo poklicno stopnjo izobrazbe, dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti v podobnem deležu kot podravska, goriška in primorsko-notranjska regija. Med tistimi, katerih mati ali skrbnica je imela srednjo izobrazbo (ISCED 3, 3c, 4), jih manjši delež dosega višjo raven le še v zasavski in koroški regiji, v skupini prebivalcev z materami ali skrbnicami, ki so imele višjo izobrazbo, pa je delež podoben kot v primorsko-notranjski regiji. Slika 75: Dosežki pri besedilnih spretnostih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati ali skrbnica, v posavski regiji 60 54,28 52,35 50 42,40 40 30,56 31,78 28,95 30 25,81 18,70 20 15,16 10 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % ISCED123cshort ISCED3excl3c4 ISCED56 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Povezanost zdravstvenega stanja in ravni spretnosti v posavski regiji: Posavska regija je druga regija z najmanjšim številom zdravnikov (183,4) na 100.000 prebivalcev (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. a, str. 15). Leta 2019 je bilo tukaj zabeleženih na zaposlenega povprečno 23,53 dneva bolniške odsotnosti. Ta podatek umešča posavsko regijo na drugo mesto (za pomursko) po največjem številu odsotnosti z dela iz zdravstveno upravičenih razlogov (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. b, str. 14). V posavski regiji je bilo leta 2019 za eno poškodbo pri delu več primerov, kot je veljalo za povprečje celotne Slovenije, žal pa je bila regija z goriško na drugem mestu po smrtnih poškodbah pri delu na 100.000 zaposlenih (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. i, str. 8). Po stopnji umrljivosti zaradi bolezni obtočil je regija na četrtem mestu (Nacionalni inštitut 121 za javno zdravje, b. l. c, str. 13). Stopnja raka je pri moških pod povprečjem, pri ženskah pa nekoliko nad povprečjem (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. d, str. 12). Starostna standardizirana stopnja prevalence z zdravili zdravljene sladkorne bolezni je tukaj visoka, saj se regija uvršča na drugo mesto, takoj za zasavsko (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. e, str. 11). Posavska je tudi na podlagi podatkov nacionalne raziskave iz leta 2018 na prvem mestu po deležu prebivalcev, ki so visoko tvegani pivci (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. f, str. 8). Skupni delež prebivalcev s čezmerno telesno maso in debelih je bil leta 2016 največji v posavski statistični regiji (65,1 %; Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. g, str. 6). Posavska ima tretje najnižje petletno povprečje stopenj umrljivosti (od 2015 do 2019). Med pandemijo se ji je stopnja umrljivosti z omenjenega povprečja zvišala za 21%, to je za koroško in pomursko regijo največje povečanje stopnje umrljivosti (Presežna umrljivost, 2020). Pri prebivalcih, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, je opazna najbolj pozitivna samoocena zdravja v primerjavi z nizko in srednjo ravnijo spretnosti. Med prebivalci, ki so svoje zdravje ocenili kot odlično in zelo dobro, je skoraj tretjina tistih z višjo ravnijo besedilnih spretnosti (odlično 29,31 %, zelo dobro 28,28 %), z oceno slabo pa ni svojega zdravja ocenil skoraj nihče z višjo ravnijo spretnosti. Podobne deleže prebivalcev z višjo ravnijo besedilnih spretnosti v skupini tistih, ki so svoje zdravje ocenili kot zelo dobro, zadovoljivo in slabo, ima tako kot posavska tudi primorsko-notranjska regija. V skupini tistih, ki so svoje zdravje ocenili kot odlično ali dobro, pa je delež prebivalcev z višjimi spretnostmi precej manjši kot v primorsko-notranjski regiji. Delež prebivalcev z višjimi spretnostmi med tistimi, ki svoje zdravje ocenjujejo kot odlično, je v posavski regiji podoben kot v skupini tistih, ki ga ocenjujejo kot zelo dobro. Slika 76: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in lastna ocena zdravja v posavski regiji 80 75,72 70 60 54,19 50 44,37 44,42 38,34 38,95 40 32,35 32,56 29,31 27,34 28,28 30 23,31 20 16,63 13,25 10 0,97 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % odlično zelo dobro dobro zadovoljivo slabo Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 122 Primorsko-notranjska regija Število knjig kot eden od kazalnikov razvitosti besedilnih spretnosti v primorsko-notranjski regiji: Z naraščanjem števila knjig, ki jih imajo prebivalci primorsko-notranjske regije doma, zvečuje se tudi delež tistih, ki dosegajo višje ravni besedilnih spretnosti. Več kot polovica prebivalcev, ki imajo doma več kot 200 knjig, dosega višjo raven besedilnih spretnosti. Če primerjamo podatke o številu knjig, ki jih imajo prebivalci doma, in dosežkih pri besedilnih spretnosti v primorsko-notranjski regiji z drugimi regijami v Sloveniji, je po deležu prebivalcev z višjimi spretnostmi v posamezni skupini z določenim številom knjig primorsko-notranjski regiji najbolj podobna goriška. Močno se razlikujeta le skupini prebivalcev, ki imajo doma več kot 500 knjig, saj dosegajo v tej skupini v primorsko-notranjski regiji višjo raven prebivalci v podobnem deležu kot v skupini tistih, ki imajo doma od 201 do 500 knjig, v goriški regiji pa se omenjeni delež v skupini z največ knjigami zelo zmanjša. V primorsko-notranjski regiji se zgodi velik preskok med skupino prebivalcev, ki imajo doma do 200 knjig, in tistimi, ki imajo doma več kot 200 knjig. Delež prebivalcev z višjimi spretnosti v skupini tistih z 101 do 200 knjigami je med manjšimi, če ga primerjamo z drugimi regijami v Sloveniji (manjši le še v goriški in koroški regiji), omenjeni delež v skupini prebivalcev z več kot 200 knjigami pa je med večjimi (za deležem v obalno-kraški, savinjski in osrednjeslovenski regiji). Slika 77: Dosežki pri besedilnih spretnostih in število knjig, ki jih imajo prebivalci doma, v primorsko-notranjski regiji 70 58,95 60 55,12 57,61 50 44,22 42,16 40,59 40 35,23 31,08 29,59 31,96 28,07 28,33 30 25,88 20,53 20,52 20,55 20 14,31 15,29 10 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % 10 knjig ali manj 11–25 knjig 26–100 knjig 101–200 knjig 201–500 knjig več kot 500 knjig Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Spolna in starostna struktura skupine z najvišjimi dosežki pri besedilnih spretnostih v primorsko-notranjski regiji: Po podatkih iz leta 2019 je vseh prebivalcev v regiji 52.818, to predstavlja 2,5 % delež celotnega prebivalstva Slovenije in je tudi najmanjši delež med regijami. Po spolu rahlo prevladuje moško prebivalstvo (moških je 514 več kot žensk). Po gostoti prebivalstva je regija najredkeje naseljena, saj živi na enem kvadratnem kilometru povprečno 36 oseb (Slovenske statistične regije in občine v številkah, b. l.). Povprečna starost prebivalcev je bila 43,9 leta, to je le nekoliko nad slovenskim povprečjem (43,4 leta). Povprečna starost umrlih je bila v tej regiji enaka kot v goriški, hkrati pa v obeh najvišja (79,4 leta). Po višini deleža mlajših od (0 do 14 let) in starejših (65 let in več) prebivalcev je 123 primorsko-notranjska regija na četrtem mestu med regijami, to pomeni, da ima dokaj velik delež mlajše pa tudi starejše populacije (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. j, str. 7). V največjem deležu dosegajo v primorsko-notranjski regiji višjo raven besedilnih spretnosti ženske in moški najmlajše skupine (od 16 do 25 let). Iz omenjene starostne skupine dosega višjo raven več kot polovica žensk (56,37 %) in tretjina moških (31,37 %). Pri ženskah se delež s starostjo postopoma zmanjšuje in je najmanjši pri najstarejši skupini, stari od 56 do 65 let (11,60 %). Pri moških pa opazimo zanimiv trend: moški v starostnih skupinah od 26 do 35 let (15,16 %) in od 36 do 45 let (14,00 %) dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti v najmanjšem deležu, z naraščanjem starosti pa se delež znova zviša na 28,30 % v najstarejši skupini (od 56 do 65 let). Če primerjamo podatke o starosti žensk in dosežkih pri besedilnih spretnostih v primorsko-notranjski regiji z drugimi regijami v Sloveniji, je regija zelo podobna regiji jugovzhodna Slovenija. Pri skupinah mlajših žensk dosegajo višjo raven prebivalke v velikih deležih, ki so primerljivi z regijami, v katerih so deleži na splošno največji (na primer gorenjska, obalno-kraška in osrednjeslovenska regija), v skupini najstarejših žensk (od 56 do 65 let) pa z regijami, v katerih so na splošno manjši deleži prebivalcev z višjimi spretnostmi (to so koroška, posavska in zasavska regija). Mlajši moški v primorsko-notranjski regiji dosegajo višjo raven v zelo majhnem deležu v primerjavi z deleži v drugih regijah Slovenije. To velja še posebno za starostno skupino moških od 26 do 35 let, saj dosega med njimi v primorsko-notranjski regiji višjo raven najmanjši delež med vsemi regijami. Nasprotno pa je v skupini najstarejših moških (od 56 do 65 let) v primorsko-notranjski regiji, saj dosega višjo raven v tej skupini večji delež samo še v obalno-kraški in pomurski regiji. Preglednica 53: Dosežki pri besedilnih spretnostih ter starost in spol prebivalcev v primorsko-notranjski regiji Ž E N S K A S T A R O S T I N S P O L 1 6 – 2 5 L E T P R E B I V A L C E V 2 6 – 3 5 L E T 3 6 – 4 5 L E T 4 6 – 5 5 L E T 5 6 – 6 5 L E T % % % % % zelo nizka raven spretnosti 23,41 24,63 39,55 58,30 52,69 srednja raven spretnosti 20,22 34,43 29,74 24,57 35,71 višja raven spretnosti 56,37 40,94 30,71 17,13 11,60 Skupaj 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 M O Š K I S T A R O S T I N S P O L 1 6 – 2 5 L E T 2 6 – 3 5 L E T 3 6 – 4 5 L E T 4 6 – 5 5 L E T 5 6 – 6 5 L E T P R E B I V A L C E V % % % % % zelo nizka raven spretnosti 17,42 40,37 51,02 52,05 14,79 srednja raven spretnosti 51,21 44,47 34,98 27,44 56,91 višja raven spretnosti 31,37 15,16 14,00 20,52 28,30 Skupaj 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Tip naselja: Občine z naraščanjem prebivalstva so na severu, z upadanjem pa na jugu in vzhodu statistične regije. Območje z naraščajočim številom prebivalstva zavzema polovico površine regije in 64 % prebivalstva, ki je osredotočeno predvsem v urbanih občinah, tj. Cerknici in Postojni (Nared idr., 2019, str. 101). Tretjina prebivalcev v nekmečkih naseljih z manj kot 2000 prebivalci dosega višjo raven besedilnih spretnosti (29,94 %). V naseljih z 2000 do 10.000 prebivalci dosega višjo raven četrtina prebivalstva (26,71 %), najmanjši delež takih prebivalcev pa je v kmečkih naseljih z manj kot 2000 prebivalci (23 %). 124 Velikost deležev prebivalcev z višjimi spretnostmi v različnih tipih naselji v primorsko-notranjski regiji je podobna tistim v regiji jugovzhodna Slovenija, s to razliko, da primorsko-notranjska nima naselij z več kot 10.000 prebivalci (tako kot posavska in koroška regija). Kot v večini regij v Sloveniji so tudi v primorsko-notranjski regiji višjim ravnem besedilnih spretnosti najbolj naklonjena nekmečka naselja z manj kot 2000 prebivalci, najmanj pa kmečka naselja enake velikosti. Preglednica 54: Dosežki pri besedilnih spretnostih in tip naselja v primorsko-notranjski regiji K M E Č K A N E K M E Č K A N A S E L J A N A S E L J A N A S E L J A < 2 0 0 0 N A S E L J A < 2 0 0 0 2 0 0 0 – 1 0 . 0 0 0 > 1 0 . 0 0 0 T I P N A S E L J A P R E B I V A L C E V P R E B I V A L C E V P R E B I V A L C E V P R E B I V A L C E V Š T . * % Š T . * % Š T . * % Š T . * % zelo nizka raven spretnosti 3822 40,16 4195 47,04 5753 34,35 0 0,00 srednja raven spretnosti 3506 36,84 2054 23,02 6523 38,95 0 0,00 višja raven spretnosti 2189 23,00 2671 29,94 4473 26,71 0 0,00 Skupaj 9517 100,00 8920 100,00 16749 100,00 0 0,00 * V preglednici je navedeno ocenjeno število prebivalcev regije, ki je izračunano na podlagi reprezentativnega vzorca. Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Zahteve po kvalificiranosti pri opravljanju trenutnega dela v primorsko-notranjski regiji in visoki dosežki pri spretnostih: Po izobrazbeni strukturi se regija na osnovnošolski ali nižji ravni umešča za 2 odstotni točki nad slovensko povprečje, srednješolska raven je enaka povprečju, višješolska pa je 2 odstotni točki pod njim (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. j, str. 20). Rezultati PIACC so pokazali, da je v primorsko-notranjski regiji v primerjavi z drugimi regijami v Sloveniji največ podkvalificiranih (22 %; Domadenik idr., 2018a, str. 66). Po podatkih iz leta 2019 so storitvene dejavnosti prispevale 57,7 % bruto dodane vrednosti, industrija pa 35 % (SiStat, b. l.). Primorsko-notranjska regija je izstopala po velikem deležu bruto dodane vrednosti, ki jo v regiji predstavlja kmetijstvo (6,9 %). Kljub temu je po uporabi kmetijskih zemljišč tretja z najnižjim deležem, saj je bilo leta 2016 uporabljenih le 4,4 % vseh kmetijskih zemljišč v regiji (Regije v številkah, 2018, str. 24–25). V primorsko-notranjski regiji dosega desetina prebivalcev, ki imajo osnovni poklic ali so polkvalificirani za industrijski način dela, višjo raven besedilnih spretnosti. Omenjeno raven v največjem deležu dosegajo prebivalci s kvalificiranimi poklici (38,77 %). V primorsko-notranjski regiji dosega višjo raven besedilnih spretnosti podoben delež prebivalcev v skupini tistih, ki imajo osnovni poklic za preprosta dela, kot v skupini polkvalificiranih poklicev za industrijski način dela. Podobno velja med regijami v Sloveniji še za regijo jugovzhodna Slovenija. Razlika med deleži prebivalcev z višjimi spretnostmi med skupino polkvalificiranih poklicev za neindustrijska dela in kvalificiranimi poklici je v primorsko-notranjski regiji podobna kot v goriški regiji in med manjšimi (manjšo razliko imata še pomurska in obalno-kraška regija), regija jugovzhodna Slovenija pa ima poleg osrednjeslovenske in zasavske regije največjo razliko v deležu prebivalcev z višjo spretnostjo med tema dvema skupinama. 125 Slika 78: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri besedilnih spretnostih v primorsko-notranjski regiji 80 70,00 70 osnovni poklici za 57,84 preprosta dela 60 50 40,07 polkvalificirani poklici za 39,25 38,77 40 industrijski način dela 32,25 32,39 28,50 30 20,00 21,16 polkvalificirani poklici za 20 neindustrijski način dela 10,00 9,77 10 kvalificirani poklici 0 zelo nizka raven srednja raven višja raven spretnosti % spretnosti spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Družinske (socialne) prebivalcev v primorsko-notranjski regiji: Glede stopnje tveganja socialne izključenosti in tveganja revščine je regija v slovenskem povprečju (SiStat, b. l.). Tako kot osrednjeslovenski regiji je MDDSZ leta 2020 primorsko-notranjski namenilo 52 mio evrov na 100.000 prebivalcev socialnih transferjev (MDDSZ, 2021, str. 7, slika 2b). Resno materialno ogroženih je bilo leta 2020 2,2 % prebivalcev, starejših od 15 let, to regijo zopet uvršča v zlato sredino. Višjo raven besedilnih spretnosti dosega večji delež tistih, ki živijo samsko in nimajo otrok. Če imajo otroke, se delež tistih, ki dosegajo višjo raven, zvečuje skupaj s številom otrok. Več kot polovica (61 %) prebivalcev s štirimi otroki dosega omenjeno raven. Delež prebivalcev z višjo ravnijo besedilnih spretnosti je tudi najvišji v skupini tistih, ki živijo v petčlanskem (39,55 %) in šestčlanskem gospodinjstvu (44,70 %), v sedemčlanskem pa nihče ne dosega omenjene ravni. Delež prebivalcev, ki dosega višjo raven besedilnih spretnosti, je med živečimi v enočlanskem gospodinjstvu v primorsko-notranjski regiji podoben kot v obalno-kraški. To velja tudi za petin šestčlanska gospodinjstva, manjši delež prebivalcev z višjimi spretnostmi kot v primorsko-notranjski regiji pa je med živečimi v dvočlanskem gospodinjstvu samo v koroški in zasavski regiji, pri tročlanskih gospodinjstvih pa še v posavski regiji. Če opazujemo število otrok, ki jih imajo prebivalci, in dosežke prebivalcev pri besedilnih spretnostih, vidimo, da se delež tistih z višjimi spretnostmi ne spreminja bistveno v skupini prebivalcev z enim, dvema ali tremi otroki, močno pa se poveča med tistimi, ki imajo štiri otroke. Podoben trend je tudi v obalno-kraški regiji s to razliko, da tam v skupini prebivalcev s petimi otroki izstopa delež staršev z višjimi spretnostmi. 126 Slika 79: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in število oseb v gospodinjstvu v primorsko-notranjski regiji 80 70,00 70 58,89 60 49,04 50 44,70 40,76 38,02 37,07 37,52 39,55 40 34,42 36,70 32,10 28,87 28,35 30,00 30 24,82 25,40 18,60 20 12,95 12,24 10 0,00 0 enočlansko dvočlansko tročlansko štiričlansko petčlansko šestčlansko sedemčlansko % gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Višjo raven v skupini prebivalcev z najmlajšim otrokom, starim od 6 do 12 let, dosega vsak tretji prebivalec (35,32 %), v skupini tistih, ki imajo najmlajšega otroka starega 13 ali več let, pa vsak peti (19,79 %). Deleži prebivalcev z višjimi spretnostmi v različnih starostnih skupinah glede na najmlajšega otroka so med regijami primorsko-notranjski najbolj podobni v podravski regiji in regiji jugovzhodna Slovenija, z izjemo skupine prebivalcev, ki imajo najmlajšega otroka mlajšega od 3 leta. V tej skupini namreč dosega v primorsko-notranjski regiji višjo raven besedilnih spretnosti za polovico manjši delež prebivalcev kot v obeh primerljivih regijah in za okrog 10 % manj, kot jo dosegajo starši z najmlajšim otrokom, starim od 3 do 5 let, v tej regiji. Da je delež prebivalcev z višjimi spretnostmi med tistimi, ki imajo najmlajšega otroka starega do 2 leti, manjši kot med starši z najmlajšim otrokom med tretjim in petim letom starosti, je značilno še za savinjsko, goriško in zasavsko regijo. Preglednica 55: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in starost najmlajšega otroka v primorsko-notranjski regiji 1 3 L E T I N D O 2 L E T I 3 – 5 L E T 6 – 1 2 L E T S T A R O S T N A J M L A J Š E G A O T R O K A V E Č % % % % zelo nizka raven spretnosti 45,30 53,46 29,52 46,74 srednja raven spretnosti 31,84 15,32 35,16 33,47 višja raven spretnosti 22,86 31,21 35,32 19,79 Skupaj 100,00 100,00 100,00 100,00 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Skoraj polovica prebivalcev v primorsko-notranjski regiji, ki ima soproga ali partnerja vajenca oziroma pripravnika, dosega višjo raven besedilnih spretnosti (42,12 %). Višjo raven v omenjeni skupini dosegajo samo še v pomurski regiji. Zanimivo pa v primorsko-notranjski regiji višje ravni ne dosegajo v več kot polovici skupin trenutnega zaposlitvenega položaja soproga ali partnerja (podobno kot zasavska regija). Tako na primer med prebivalci, katerih soprog ali partner opravlja gospodinjska dela, v primorsko-notranjski regiji pa tudi zasavski in koroški ne dosegajo višje ravni besedilnih spretnosti. Enako velja v primorsko-notranjski in zasavski regiji za tiste, katerih partner ali soprog je zaposlen za krajši delovni čas, če omenimo samo 127 nekaj primerov. Poleg tega dosegajo v skupini prebivalcev, ki imajo soproga ali partnerja brezposelnega ali upokojenega, v primorsko-notranjski regiji višjo raven spretnosti v enem izmed manjših deležev med regijami v Sloveniji. V skupini prebivalcev primorsko-notranjske regije, katerih soprog ali partner je zaposlen za polni delovni čas, jih višjo raven dosega 27,90 %. V manjšem deležu med prebivalci omenjene skupine dosegajo višjo raven še v goriški, posavski, koroški in zasavski regiji. Preglednica 56: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in trenutni zaposlitveni položaj soproga ali partnerja v primorsko-notranjski regiji Z A P O S L E N Z A P O S L E N T R E N U T N I U P O K O J E N Z A P O L N I Z A K R A J Š I Z A P O S L I T V E N I V A J E N E C , A L I D E L O V N I Č A S D E L O V N I Č A S B R E Z P O S E L N P O L O Ž A J P R I P R A V N I K P R E D Č A S N O ( S A M O Z A P O S L E N , ( S A M O Z A P O S L E N , S O P R O G A A L I U P O K O J E N Z A P O S L E N ) Z A P O S L E N ) P A R T N E R J A % % % % % zelo nizka raven spretnosti 52,00 35,60 65,43 70,00 41,75 srednja raven spretnosti 5,79 36,49 31,16 30,00 53,07 višja raven spretnosti 42,12 27,90 3,41 0,00 5,18 Skupaj 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Priseljensko ozadje prebivalcev v primorsko-notranjski regiji: Delež tujih državljanov med prebivalci je bil leta 2019 v tej regiji tretji največji (6,9 %; STAGE, b. l.). Večja deleža tujih državljanov med prebivalci so imeli le v osrednjeslovenski in obalno-kraški regiji. V popisu leta 2002 je bilo tu od tujih narodnosti predvsem Srbov, Hrvatov in Bošnjakov (Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, 2002). Po podatkih iz leta 2013 so tujci iz držav z območja nekdanje Jugoslavije predstavljali 90 % tujcev v regiji. Primorsko-notranjska regija je imela najmanjši delež tujcev med regijami, ki so državljani drugih držav, tj. tistih, ki niso države članice Evropske unije ali na območju nekdanje Jugoslavije (Slovenske regije v številkah, 2014, str. 11). V regiji živi 14,60 % prebivalcev, ki so priseljenci prve generacije, 4,20 % pa druge generacije. Priseljensko ozadje prebivalcev v primorsko-notranjski regiji kaže, da je doseglo višjo raven besedilnih spretnosti le 4,95 % priseljencev prve generacije. Druga generacija priseljencev ima 21,86 % tistih, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, to pomeni, da je delež še vedno manjši kot pri tistih, ki niso priseljenci prve ali druge generacije (32,45 %). Če primerjamo podatke o priseljenskem ozadju in dosežkih pri besedilnih spretnostih v primorsko-notranjski regiji z drugimi regijami v Sloveniji, sodi primorsko-notranjska po deležu prebivalcev z višjimi spretnostmi med priseljenci prve generacije med regije z najmanjšim deležem (manj samo zasavska in koroška regija). Delež prebivalcev z najbolje razvitimi besedilnimi spretnostmi med priseljenci druge generacije je primerljiv s podravsko regijo in je povprečne vrednosti med regijami. Podoben položaj se pokaže, ko opazujemo, v kolikšnem deležu dosegajo višjo raven v skupini prebivalcev, rojenih v Sloveniji, in tistih, ki niso. Med nerojenimi v Sloveniji imata primorsko-notranjska in zasavska regija najmanjši delež prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi, med rojenimi v Sloveniji pa sodi po deležu tistih z višjo spretnostjo primorsko-notranjska regija v povprečje med regijami v Sloveniji. 128 Slika 80: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih po generaciji priseljencev v primorsko-notranjski regiji 90 77,45 80 70 59,80 60 50 37,89 40 32,45 29,67 30 21,86 17,60 18,34 20 10 4,95 0 prva generacija priseljencev druga generacija priseljencev niso priseljenci prve ali druge % generacije zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Samo tisti priseljenci, ki so se priselili med letoma 1961 in 1990 in so bili ob priselitvi v Slovenijo stari do 5 let, dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti. Med regijami je primorsko-notranjska edina, kjer dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti samo v enem starostnem obdobju ob priselitvi (podobno zasavska regija le pri tistih, ki so bili ob priselitvi v Slovenijo stari od 6 do 10 let in od 31 do 35 let). Primorsko-notranjska regija je po velikosti deleža prebivalcev z višjimi spretnostmi v skupini priseljenih pred svojim šestim letom za gorenjsko, osrednjeslovensko, podravsko in posavsko regijo. Glede na leto priselitve sta primorsko-notranjska in zasavska regija edini, ki imata prebivalce z višjimi spretnostmi samo v enem časovnem obdobju. Kot smo že omenili, dosegajo v primorsko-notranjski regiji med priseljenimi višjo raven samo tisti, ki so v Slovenijo prišli med letoma 1961 in 1990, v zasavski regiji pa le tisti, ki so prišli po letu 1990. Pri obeh regijah predstavljajo priseljeni z višjo ravnijo okrog 12 % takrat priseljenih. 129 Slika 81: Doseženo število točk pri besedilnih spretnostih in starost ob priselitvi v Slovenijo v primorsko-notranjski regiji 100,00 100,00 100,00 100 95,31 76,12 80 60 36,51 40 32,19 31,30 23,88 20 4,69 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % 0-5 let 6–10 let 11–15 let 16–20 let 21–25 let 26–30 let 31–35 let Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Slika 82: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in leto priselitve v Slovenijo v primorsko-notranjski regiji 100 94,29 90 80 70 66,21 60 50 40 30 21,40 20 12,39 10 0,00 0,00 5,71 0 0,00 0,00 % 1931–1960 1961–1990 1991 ali pozneje zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. V skupini tistih, ki niso naravni govorci slovenščine, jih 13,67 % dosega višjo raven. To je podoben delež kot v goriški regiji. Če pa primerjamo deleža prebivalcev z višjimi spretnostmi v skupini naravnih govorcev slovenščine, je delež v primorsko-notranjski regiji nekoliko večji od tistega v goriški regiji in po vrednosti nekaj med podravsko regijo in regijo jugovzhodna Slovenija. 130 Slika 83: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in prvi naučeni jezik v primorsko-notranjski regiji 100 85,96 90 80 70 61,09 60 50 40 34,35 36,60 29,06 30 23,81 20 14,04 15,10 10 0,00 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % bosanski, hrvaški, črnogorski, srbski makedonski slovenski Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Dosežena izobrazba staršev (matere): Tudi starši prebivalcev primorsko-notranjske regije razkrivajo nekaj zanimivosti: višjo raven besedilnih spretnosti dosega tretjina prebivalcev (32,13 %), katerih mati ali skrbnica je bila rojena v Sloveniji, in desetina tistih, katerih ni bila (10,20 %). Podobno je pri očetih. Delež tistih, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, se zvečuje tudi z višjo izobrazbo staršev ali skrbnikov. Če je imela mati ali skrbnica višjo ali visokošolsko izobrazbo, je polovica odraslih (53,22 %) iz primorsko-notranjske regije dosegla višjo raven besedilnih spretnosti, pri prebivalcih z materami ali skrbnicami, ki so imele največ nižjo poklicno šolo, pa le 11,77 %. V primorsko-notranjski in osrednjeslovenski regiji je izmed vseh regij v Sloveniji največja razlika v deležu prebivalcev z višjimi spretnostmi med skupino tistih, katerih mati ali skrbnica je bila rojena v Sloveniji, in tistimi, katerih ni. Po deležu prebivalcev z višjimi spretnostmi v skupini prebivalcev z materjo ali skrbnico, rojeno v Sloveniji, je primorsko-notranjska regija v povprečju vseh regij, v skupini tistih z materjo ali skrbnico, ki ni rojena v Sloveniji, pa je med najnižjimi (manjši delež samo v zasavski in koroški regiji). Če primerjamo podatke o izobrazbi matere ali skrbnice in dosežkih prebivalcev pri besedilnih spretnostih v primorsko-notranjski regiji z drugimi regijami v Sloveniji, je velikost deleža prebivalcev z višjo ravnijo spretnosti v primorsko-notranjski regiji glede na različno stopnjo izobrazbe matere ali skrbnice najbolj podobna velikosti deleža goriške regije. Po velikosti deležev se regiji umeščata med regije z manjšimi deleži prebivalcev, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti. Manjši delež imajo od regij še posavska, zasavska in koroška regija. Preglednica 57: Dosežki pri besedilnih spretnostih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati ali skrbnica, v primorsko-notranjski regiji N A J V I Š J A S T O P N J A I S C E D 1 2 3 C S H O R T I S C E D 3 E X C L 3 C 4 I S C E D 5 6 I Z O B R A Z B E , K I J O J E D O S E G L A M A T I A L I S K R B N I C A Š T . * % Š T . * % Š T . * % zelo nizka raven spretnosti 9889 51,62 3122 27,13 502 11,77 srednja raven spretnosti 6386 33,33 4204 36,54 1493 35,01 višja raven spretnosti 2883 15,05 4181 36,33 2269 53,22 Skupaj 19159 100,00 11507 100,00 4263 100,00 * V preglednici je navedeno ocenjeno število prebivalcev regije, ki je izračunano na podlagi reprezentativnega vzorca. Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 131 Povezanost zdravstvenega stanja in ravni spretnosti v primorsko-notranjski regiji: Število zdravnikov na 100.000 prebivalcev je bilo konec leta 2019 najnižje v primorsko-notranjski regiji. Na 100.000 prebivalcev je imela regija le 136,3 zdravnika, to je zgolj tretjina zdravnikov, ki jih ima na 100.000 prebivalcev osrednjeslovenska regija (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. a, str. 15). Zaposleni v tej regiji so bili leta 2019 odsotni z dela iz zdravstveno upravičenih razlogov dva dni več, kot je bilo povprečje celotne Slovenije (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. b, str. 14). Poškodb pri delu od števila na 1000 zaposlenih je bilo za eno manj od slovenskega povprečja, vendar je regija po številu smrtnih poškodb pri delu na 100.000 s precejšnjim naskokom zasedla prvo mesto med regijami leta 2019 (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. i, str. 8). Notranjsko-primorska regija ima pod slovenskim povprečjem stopnjo umrljivosti zaradi bolezni obtočil in stopnjo sladkorne bolezni (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. c, str. 13 in Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. e, str. 11). Tudi incidenčna stopnja raka je pri ženskah najnižja v državi, moški pa v primerjavi z drugimi regijami tu največ zbolevajo za rakom na prostati (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. d, str. 12). Primorsko-notranjska ima po podatkih iz leta 2016 največji delež nekdanjih kadilcev (35 %), ki je za kar 10 odstotnih točk višji od slovenskega povprečja (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. h, str. 7). Povprečje stopenj umrljivosti na 1000 prebivalcev med letoma 2015 in 2019 za primorsko-notranjsko regijo je najnižje med regijami in tudi stopnja umrljivosti za leto 2020 je najnižja tukaj. Primorsko-notranjska je ena izmed treh regij (še goriška in osrednjeslovenska), ki se jim je stopnja umrljivosti med pandemijo najmanj povečala (Presežna umrljivost, 2020). V primorsko-notranjski regiji je med prebivalci, ki so svoje zdravje ocenili kot odlično, 40,32 % takih, ki dosegajo višjo raven besedilnih, v skupini tistih, ki so svoje zdravje ocenili kot zelo dobro, pa 27,69 %. Primorsko-notranjska regija med regijami v Sloveniji izstopa po tem, da dosega v skupini tistih, ki so svoje zdravje ocenili kot odlično, višjo raven večji delež prebivalcev kot v skupini, ki so svoje zdravje ocenili kot zelo dobro. Podobno velja še za goriško in posavsko regijo, vendar je to tam manj izrazito. Poleg tega je primorsko-notranjska regija edina, ki ima podoben delež prebivalcev z višjimi spretnostmi med tistimi, ki ocenjujejo svoje zdravje kot zelo dobro in kot dobro. Slika 84: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in lastna ocena zdravja v primorsko-notranjski regiji 80 74,81 70 60 49,04 50 40,31 40,32 40 37,11 37,61 34,70 33,59 31,13 27,69 30 26,09 22,57 22,82 19,82 20 10 2,37 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % odlično zelo dobro dobro zadovoljivo slabo Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 132 Savinjska regija Število knjig kot eden od kazalnikov razvitosti besedilnih spretnosti v savinjski regiji: Število knjig, ki jih imajo prebivalci doma, je na doseženi višji ravni besedilnih spretnosti dokaj visoko. Deleži prebivalcev, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, se zvečujejo s številom knjig. Največji delež prebivalcev z višjo ravnijo besedilnih spretnosti je v skupini tistih, ki imajo doma od 201 do 500 knjig (69,31 %), nekoliko manjši delež prebivalcev pa v skupini z več kot 500 knjigami (67,20 %). Če primerjamo podatke o številu knjig, ki jih imajo prebivalci doma, in višjih dosežkih pri besedilnih spretnostih v savinjski regiji z drugimi regijami v vzhodni kohezijski regiji, ima največje deleže prebivalcev z višjimi spretnostmi v skupinah tistih, ki imajo doma do 100 knjig, pomurska regija, v skupinah prebivalcev z več kot 100 knjigami pa savinjska regija. Tudi če primerjamo omenjene podatke z vsemi regijami v Sloveniji, je savinjska regija med regijami z največjimi deleži. Najbolj ji je podobna osrednjeslovenska regija, s to razliko, da ima savinjska regija v skupini prebivalcev, ki imajo doma 10 knjig ali manj, nekoliko večji delež tistih z višjo ravnijo besedilnih spretnosti, v skupini z več kot 500 knjigami pa nekoliko manjši. V savinjski regiji se namreč, tako kot v gorenjski in podravski, delež prebivalcev z višjimi spretnostmi zmanjša za okrog 5 %, če ga primerjamo s skupino z 201 do 500 knjigami. Slika 85: Dosežki pri besedilnih spretnostih in število knjig, ki jih imajo prebivalci doma, v savinjski regiji 80 69,31 67,20 70 58,85 60 50 43,58 43,53 40 35,91 36,91 33,52 33,74 29,35 28,70 26,79 28,01 30 22,95 20,50 20 12,45 10 3,89 4,79 0 % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti 10 knjig ali manj 11–25 knjig 26–100 knjig 101–200 knjig 201–500 knjig več kot 500 knjig Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Spolna in starostna struktura skupine z najvišjimi dosežki pri besedilnih spretnostih v savinjski regiji: V savinjski statistični regiji je leta 2019 živelo 257.425 oseb ali 12 % prebivalcev Slovenije. Moškega prebivalstva je za 1331 prebivalcev več kot ženskega. Gostota poseljenosti je v tej regiji 112 prebivalcev na kvadratni kilometer, to je primerljivo z obalno-kraško regijo (Slovenske statistične regije in občine v številkah, b. l.). Povprečna starost prebivalcev regije je bila enaka povprečni starosti prebivalcev celotne Slovenije: 43,4 leta. Ta regija je leta 2019 izstopala po najmanjšem deležu prebivalcev, starih 80 ali več let (4,9 %), delež starejših od 65 let pa je bil eden izmed manjših med regijami (manj samo regija jugovzhodna Slovenija in osrednjeslovenska). Po deležu prebivalcev, mlajših od 14 let, je bila na petem mestu (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. j, str. 7). 133 Delež žensk na višji ravni besedilnih spretnosti s starostjo enakomerno upada, pri moških pa upada šele po petinštiridesetem letu, upad pa je bolj drastičen. Višjo raven besedilnih spretnosti v najstarejši skupini (od 56 do 65 let) dosega šestina moških (16,13 %) in več kot petina žensk (22,99 %). Če primerjamo podatke o starosti žensk in višjih dosežkih pri besedilnih spretnostih v savinjski regiji z drugimi regijami v Sloveniji, se delež prebivalk z višjimi spretnostmi enakomerno zmanjšuje s starostjo tako kot v goriški regiji, le da so deleži v goriški regiji za 10 % manjši. Savinjska regija sodi skupaj z gorenjsko, osrednjeslovensko, obalno-kraško in panonsko regijo v skupino regij, kjer dosegajo ženske višjo raven v največjem deležu. Pri moških v savinjski regiji se deleži prebivalcev z višjo ravnijo besedilne spretnosti s starostjo spreminjajo podobno kot v koroški. V starostnih skupinah do petinštiridesetega leta je delež najspretnejših bolj ali manj stalen, potem pa se počasi zmanjšuje. Preglednica 58: Dosežki pri besedilnih spretnostih ter starost in spol prebivalcev v savinjski regiji Ž E N S K A S T A R O S T I N S P O L 1 6 – 2 5 L E T 2 6 – 3 5 L E T 3 6 – 4 5 L E T 4 6 – 5 5 L E T 5 6 – 6 5 L E T P R E B I V A L C E V % % % % % zelo nizka raven spretnosti 12,40 19,87 33,08 33,49 37,37 srednja raven spretnosti 32,04 34,62 30,29 38,87 39,63 višja raven spretnosti 55,56 45,51 36,63 27,64 22,99 Skupaj 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 M O Š K I S T A R O S T I N S P O L 1 6 – 2 5 L E T P R E B I V A L C E V 2 6 – 3 5 L E T 3 6 – 4 5 L E T 4 6 – 5 5 L E T 5 6 – 6 5 L E T % % % % % zelo nizka raven spretnosti 21,37 21,76 21,46 39,28 51,09 srednja raven spretnosti 33,26 32,92 32,48 32,12 32,78 višja raven spretnosti 45,36 45,31 46,06 28,60 16,13 Skupaj 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Tip naselja: Osnovni gravitacijski središči sta obe mestni občini Celje in Velenje, ki sta najgosteje poseljeni v regiji, prebivalstvo v njiju pa upada, tako kot v občini Laško in Rogaški Slatini. Število prebivalcev se zmanjšuje tudi ponekod na podeželju, in sicer predvsem v Zgornji Savinjski dolini, deloma na kozjansko-posoteljskem območju ter na severovzhodu statistične regije. Najbolj zgoščena in kompaktna podeželska poselitev, v kateri število prebivalcev narašča, je v Spodnji Savinjski dolini. Prebivalstvo narašča tudi v malih mestih, kot so Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec. Območji (podeželsko in mestno) z naraščajočim številom prebivalcev zajemata 45 % površine regije, 44 % njenega prebivalstva in 57 % naselij (Nared idr., 2019, str. 80). Skupina z višjimi dosežki prevladuje v nekmečkih naseljih z manj kot 2000 prebivalci (40,06 %), najmanjši delež pa predstavljajo v enako velikih kmečkih naseljih (27,66 %). Poleg savinjske regije imajo majhna nekmečka naselja največji delež prebivalcev z višjimi spretnostmi tudi v gorenjski, zasavski, primorsko-notranjski, posavski in koroški regiji. Večina regij v Sloveniji ima tudi najmanjši delež prebivalcev z višjimi spretnostmi v manjših kmečkih naseljih (poleg savinjske še gorenjska, primorsko-notranjska, posavska, pomurska, podravska, osrednjeslovenska regija in regija jugovzhodna Slovenija). Če primerjamo podatke o tipu naselja in višjih dosežkih pri besedilnih spretnostih v savinjski regiji z drugimi regijami v Sloveniji, ji je najbolj podobna gorenjska regija. 134 Slika 86: Dosežki pri besedilnih spretnostih in tip naselja v savinjski regiji 50 40,06 40 37,87 39,10 36,99 34,48 33,18 33,86 33,15 29,15 30 27,66 26,76 27,75 20 10 0 kmečka naselja nekmečka naselja naselja naselja % < 2000 < 2000 2000–10.000 > 10.000 prebivalcev prebivalcev prebivalcev prebivalcev zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Zahteve po kvalificiranosti pri opravljanju trenutnega dela v savinjski regiji in visoki dosežki pri spretnostih: Višješolsko ali visokošolsko izobrazbo je imelo 21 % prebivalcev (od 25 do 64 let), to je bilo manj od slovenskega povprečja (24 %). Za 2 odstotni točki več od povprečja je bilo v regiji prebivalcev z osnovnošolsko ali manj in srednješolsko izobrazbo (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. j, str. 20). Leta 2019 je bilo 53,5 % regionalne bruto dodane vrednosti, ustvarjene v storitvenih dejavnostih, 44 % v industriji in 2,6 % v kmetijskih dejavnostih (SiStat, b. l.). Savinjska regija je bila leta 2016 po deležu kmetijskih zemljišč v uporabi z vrednostjo 13,3 % na tretjem mestu, za pomursko in podravsko regijo, kjer je bila izraba kmetijskih zemljišč še večja (Regije v številkah, 2018, str. 24–25). V opazovanem obdobju med 2010 in 2016 je bil upad kmetijskih zemljišč v uporabi tukaj največji, opuščenih je bilo 3633 hektarov zemlje (SiStat, b. l.). V savinjski regiji delež tistih, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, postopoma narašča v smeri od preprostejših do zahtevnejših poklicev. Vsak šesti prebivalec z osnovnim poklicem za preprosta dela (15,41 %) in vsak drugi s kvalificiranim poklicem (53,39 %) dosega višjo raven besedilnih spretnosti. Če primerjamo podatke o zahtevnosti trenutnega dela in višjih dosežkih pri besedilnih spretnostih v savinjski regiji z drugimi regijami v Sloveniji, sodi regija med tiste, ki imajo največje deleže prebivalcev z višjimi spretnostmi v skupini prebivalcev z osnovnimi poklici in polkvalificiranimi poklici za industrijski način dela, deleža besedilno najspretnejših prebivalcev med tistimi, ki opravljajo polkvalificirane poklice za neindustrijski način dela in kvalificirane poklice, pa sta po velikosti za deleži obalno-kraške, pomurske, osrednjeslovenske in gorenjske regije (glede kvalificiranih poklicev imata gorenjska in savinjska regija podobna deleža). 135 Preglednica 59: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri besedilnih spretnostih v savinjski regiji P O L K V A L I F I - P O L K V A L I F I - O S N O V N I K V A L I F I K A C I J E C I R A N I C I R A N I P O K L I C I Z A K V A L I F I C I R A N I O Z I R O M A P O K L I C I Z A P O K L I C I Z A P R E P R O S T A P O K L I C I Z A H T E V N O S T I N D U S T R I J S K I N E I N D U S T R I J S K I D E L A T R E N U T N E G A D E L A N A Č I N D E L A N A Č I N D E L A % % % % zelo nizka raven spretnosti 42,74 40,08 27,49 16,68 srednja raven spretnosti 41,85 35,93 39,55 29,93 višja raven spretnosti 15,41 23,99 32,96 53,39 Skupaj 100,00 100,00 100,00 100,00 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Družinske (socialne) prebivalcev v savinjski regiji: Stopnja tveganja revščine je bila leta 2020 v tej regiji sedma najvišja (12,7-odstotna), stopnja tveganja socialne izključenosti pa šesta najvišja (16,2-odstotna). Obe stopnji tveganja zadnja leta kontinuirano upadata. Delež oseb, ki so resno materialno prikrajšane, pa je še vedno med največjimi v državi in je znašal leta 2020 5,2 % (Inglič in Stare, 2020). V stanovanjih v slabem stanju (s puščajočo streho, vlažnimi stenami, temelji ali tlemi, trhlimi okenskimi okviri ali tlemi) je živelo 24 % gospodinjstev, to je bil tretji največji delež med regijami. Višjo raven besedilnih spretnosti dosega večji delež tistih, ki živijo samsko in nimajo otrok. Če imajo družino, je ta največkrat štiri- in petčlanska. Starši z dvema otrokoma (33,59 %) ali enim (30,33 %) pogosto dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, tisti, ki imajo šest otrok ali več, pa te ravni ne dosegajo. Podoben trend spreminjanja deleža prebivalcev z višjimi spretnostmi glede na število članov v gospodinjstvu kot savinjska regija ima zasavska, če odmislimo skrajne skupine (eno- in sedem- ali veččlansko gospodinjstvo). Deleži so v zasavski regiji precej manjši kot v savinjski, savinjski regiji primerljiv delež prebivalcev z višjimi spretnostmi med tistimi, ki živijo v štiričlanskem gospodinjstvu, imata pomurska regija in regija jugovzhodna Slovenija. Najmanj je v savinjski regiji višjim spretnostim naklonjeno dvočlansko gospodinjstvo, podobno tudi v goriški in primorsko-notranjski regiji. Deleži prebivalcev z višjimi spretnostmi so v skupinah, ki upoštevajo število otrok, do vključno tretjega otroka podobni kot v gorenjski regiji in spadajo skupaj z deleži iz osrednjeslovenske, obalno-kraške in pomurske regije med največje deleže med slovenskimi regijami. V skupinah prebivalcev, ki imajo štiri ali pet otrok, se delež tistih z višjimi spretnostmi v savinjski regiji glede na gorenjsko zmanjša več kot za polovico, v skupini s šestimi otroki nihče ne dosega višje ravni, v gorenjski pa kar 90 %. Preglednica 60: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in število otrok v savinjski regiji 1 2 3 4 Š T E V I L O O T R O K % % % % zelo nizka raven spretnosti 37,42 31,73 38,33 47,22 srednja raven spretnosti 32,25 34,68 36,01 40,29 višja raven spretnosti 30,33 33,59 25,65 12,49 Skupaj 100,00 100,00 100,00 100,00 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 136 Polovica tistih, ki ima najmlajšega otroka starega od 3 do 5 let (53,62 %), dosega višjo raven, prav tako četrtina tistih z najmlajšim otrokom nad 12 let (24,05 %). Med slovenskimi regijami imata samo savinjska in goriška med vsemi starostnimi skupinami najmlajšega otroka najbolj višjim spretnostim naklonjeno skupino tistih, katerih najmlajši otrok je star od 3 do 5 let. Po velikosti deleža je v skupini prebivalcev z najmlajšim otrokom, starim od 3 do 5 in od 6 do 12 let, savinjski regiji najbolj podobna osrednjeslovenska regija. Preglednica 61: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in starost najmlajšega otroka v savinjski regiji S T A R O S T N A J M L A J Š E G A D O 2 L E T I 3 – 5 L E T 6 – 1 2 L E T 1 3 L E T I N V E Č O T R O K A % % % % zelo nizka raven spretnosti 17,84 19,60 20,68 39,87 srednja raven spretnosti 43,44 26,79 31,37 36,07 višja raven spretnosti 38,72 53,62 47,96 24,05 Skupaj 100,00 100,00 100,00 100,00 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Okrog tretjina prebivalcev, katerih soprog ali partner je zaposlen za polni delovni čas, je dijak ali študent ali opravlja delo v gospodinjstvu ali skrbi za otroke, dosega višjo raven besedilnih spretnosti. Savinjska in goriška regija imata od vseh regij v Sloveniji največji delež prebivalcev z višjo ravnijo spretnosti med tistimi, katerih soprog ali partner dela v gospodinjstvu ali skrbi za otroke. V skupini tistih, katerih soprog ali partner je zaposlen za polni delovni čas, dosegajo višjo raven spretnosti v večjem deležu kot v savinjski regiji v gorenjski, obalno-kraški, osrednjeslovenski in pomurski regiji. V savinjski regiji so deleži prebivalcev z višjimi spretnostmi med tistimi, katerih soprog ali partner je dijak ali študent, invalid ali brezposeln, podobni kot v obalno-kraški regiji. Preglednica 62: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in trenutni zaposlitveni položaj soproga ali partnerja v savinjski regiji O P R A V L J A Z A P O S L E N D E L O V T R E N U T N I Z A P O L N I U P O K O J E N A L I G O S P O D I N J S T V U D R U G O , D K , Z A P O S L I T V E N I D E L O V N I Č A S P R E D Č A S N O A L I S K R B I Z A R F P O L O Ž A J S O P R O G A ( S A M O Z A P O S L E N , U P O K O J E N O T R O K E A L I A L I P A R T N E R J A Z A P O S L E N ) D R U Ž I N O % % % % zelo nizka raven spretnosti 17,11 26,30 44,15 62,73 srednja raven spretnosti 51,41 34,83 37,16 16,69 višja raven spretnosti 31,48 38,87 18,69 20,58 Skupaj 100,00 100,00 100,00 100,00 Z A P O S L E N Z A K R A J Š I D E L O V N I Č A S T R A J N O I N V A L I D E N D I J A K , Š T U D E N T B R E Z P O S E L N ( S A M O Z A P O S L E N , Z A P O S L E N ) % % % % 52,73 25,58 33,90 42,16 34,34 52,17 35,52 34,00 12,93 22,25 30,57 23,85 100,00 100,00 100,00 100,00 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 137 Priseljensko ozadje prebivalcev v savinjski regiji: Savinjska je četrta regija po vrsti z največjim deležem tujih državljanov, tu jih je 6,7 % (STAGE, b. l.). Največ je Srbov, Hrvatov in Bošnjakov (Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, 2002). Po podatkih iz leta 2013 predstavljajo tujci iz držav z območja nekdanje Jugoslavije 90,2 % vseh tujcev v regiji (Slovenske regije v številkah, 2014, str. 11). Priseljensko ozadje prebivalcev v savinjski regiji razkriva nekaj zanimivosti: V regiji živi 11,10 % prebivalcev (to preračunano pomeni približno 18.200 prebivalcev), ki so priseljenci prve generacije, 4,60 % pa druge generacije. Polovica priseljencev druge generacije dosega višjo raven besedilnih spretnostih (53,51 %). Za dobrih 15 % je na tej ravni njihov delež večji od prebivalcev regije, ki niso priseljenci prve ali druge generacije (36,45 %), in enkrat večji od deleža prve generacije priseljencev (23,10 %). Priseljenci prve generacije v savinjski regiji dosegajo med regijami v Sloveniji višjo raven besedilnih spretnosti v največjem deležu, podobno še v obalno-kraški regiji. Razlika je v deležu prebivalcev z višjimi spretnostmi, če primerjamo prvo in drugo generacijo priseljencev, največja v savinjski, obalno-kraški regiji in regiji jugovzhodna Slovenija. Tudi po višini deleža tistih, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti med priseljenci prve generacije, ima savinjska regija za gorenjsko največji delež, če ga primerjamo z drugimi regijami v Sloveniji. Savinjska regija ima tudi od vseh slovenskih regij največji delež prebivalcev z višjo ravnijo besedilnih spretnosti med tistimi, ki niso rojeni v Sloveniji (za pol odstotne točke več kot gorenjska regija). Med prebivalci, ki so rojeni v Sloveniji, dosegajo v večjem deležu višjo raven kot v savinjski v osrednjeslovenski, obalno-kraški, gorenjski in pomurski regiji. Preglednica 63: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih glede na generacijo priseljencev v savinjski regiji D R U G A N I S O P R I S E L J E N C I P R V A G E N E R A C I J A P R V A I N D R U G A G E N E R A C I J A P R V E A L I D R U G E P R I S E L J E N C E V G E N E R A C I J A P R I S E L J E N C E V P R I S E L J E N C E V G E N E R A C I J E Š T . * % Š T . * % Š T . * % zelo nizka raven spretnosti 8110 44,42 839 11,20 40768 29,47 srednja raven spretnosti 5931 32,48 2646 35,29 47161 34,09 višja raven spretnosti 4217 23,10 4012 53,51 50424 36,45 Skupaj 18258 100,00 7497 100,00 138353 100,00 * V preglednici je navedeno ocenjeno število prebivalcev regije, ki je izračunano na podlagi reprezentativnega vzorca. Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Med priseljenci, ki so se priselili v Slovenijo v mlajših letih, jih dosega višjo raven večji delež kot med tistimi, ki so se priselili v odraslosti. V skupini tistih, ki so bili ob priselitvi stari od 6 do 10 let, jih dosega višjo raven 74,15 %, nihče pa ni s to ravnijo med tistimi, ki so se v Slovenijo priselil v starosti od 31 do 40 let. Med tistimi, ki so bili priseljeni v Slovenijo v starosti 16 do 30 let, jih dosega višjo raven besedilnih spretnosti 15- do 20-odstotni delež. Savinjska regija izstopa med regijami v Sloveniji po velikem deležu prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi med tistimi, ki so se v Slovenijo preselili v starosti od 6 do 10 let. Večjega deleža prebivalcev z višjo ravnijo besedilnih spretnosti nima nobena regija pa tudi nobena druga starostna skupina ob priselitvi v Slovenijo. Delež besedilno najspretnejših je največji v savinjski regiji tudi med tistimi, ki so se v Slovenijo prvič priselili, ko so bili stari od 11 do 15 let. Obalno-kraška regija, ki ima drugi največji delež prebivalcev z višjo ravnijo v tej skupini, ima delež, ki je skoraj za pol manjši. V skupini priseljenih v Slovenijo po štiridesetem letu dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti samo v savinjski in osrednjeslovenski regiji. 138 Slika 87: Doseženo število točk pri besedilnih spretnostih in starost ob priselitvi v Slovenijo v savinjski regiji 90 80,00 80,00 80 74,15 70 64,70 60 55,18 52,74 51,07 50 42,82 41,89 38,62 39,22 40 35,44 27,22 30 24,31 21,71 21,27 18,56 20,52 20,00 20,00 18,89 18,83 20 16,48 11,81 10 4,58 0,00 0,00 0 0-5 let 6–10 let 10–15 let 16–20 let 21–25 let 26–30 let 31–35 let 36–40 let 41 let in % več zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Višjo raven besedilnih spretnosti dosega 24,04 % tistih, ki so se v Slovenijo priselili med letoma 1961 in 1990, ter 28,21 % tistih, ki so se priselili leta 1991 ali pozneje. Če primerjamo podatke ob letu priselitve in višjih dosežkih pri besedilnih spretnostih v savinjski regiji z drugimi regijami v Sloveniji, dosegajo prebivalci savinjske regije med priseljenimi po letu 1990 višjo raven spretnosti v največjem deležu. Tudi med priseljenimi v letih 1961 do 1990 je v savinjski regiji velik delež prebivalcev z višjimi spretnostmi, od drugih regij ima večjega le koroška. Glede na leto priselitve je po deležih prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi savinjski regiji najbolj podobna gorenjska. Slika 88: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in leto priselitve v Slovenijo v savinjski regiji 50 44,89 40 36,42 31,06 35,37 30 28,21 24,04 20 10 0,00 0,00 0 0,00 % 1931–1960 1961–1990 1991 ali pozneje zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 139 Pri prvem naučenem jeziku v otroštvu izstopa podatek, da kar 70 % tistih, katerih prvi jezik je makedonščina, dosega višjo raven besedilnih spretnosti. Med prebivalci, ki niso naravni govorci slovenskega jezika, jih višjo raven besedilnih spretnosti dosega 28,83 %. Več kot tretjina prebivalcev savinjske regije, ki doma najpogosteje govorijo slovenski jezik (36,16 %) in so naravni govorci slovenščine (36,45 %), dosega višjo raven besedilnih spretnosti. Med vsemi regijami v Sloveniji ima savinjska največji delež prebivalcev z višjo ravnijo besedilnih spretnosti med tistimi, ki niso naravni govorci slovenskega jezika. Delež prebivalcev z višjo ravnijo spretnosti v savinjski regiji je v skupini naravnih govorcev slovenščine manjši od deleža v osrednjeslovenski, obalno-kraški, gorenjski in pomurski regiji. Slika 89: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in prvi naučeni jezik v savinjski regiji 100,00 100 90,00 80 70,00 60 37,09 40 35,35 38,27 34,02 36,45 30,00 27,56 29,07 32,67 29,53 20 10,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0 albanski bosanski, makedonski drug jezik romski slovenski % hrvaški, črnogorski, srbski zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Dosežena izobrazba staršev (matere): Višjo raven besedilnih spretnosti dosegajo, v primerjavi s kontrastno skupino, v 5 odstotnih točk večjem deležu prebivalci, katerih mati ali skrbnica je bila rojena v Sloveniji (36,39 %). Deleži prebivalcev se z višjo ravnijo besedilnih spretnosti z višanjem stopnje izobrazbe, ki jo je dosegel starš ali skrbnik, večajo. V skupini tistih, katerih mati ali skrbnica je dosegla najmanj višjo ali visokošolsko izobrazbo, jih višjo raven besedilnih spretnosti dosega 63,36 %, v skupini tistih, katerih mati ali skrbnica je dosegla nižjo poklicno stopnjo izobrazbe, pa 23,98 %. V savinjski regiji je razlika v deležu prebivalcev z višjo ravnijo besedilnih spretnosti med tistimi, katerih mati ali skrbnica je bila rojena v Sloveniji, in med tistimi, katerih ni, med manjšimi v primerjavi z drugimi regijami v Sloveniji. Razlika do okrog 5 % je še v posavski in podravski regiji. Če primerjamo podatke o stopnji izobrazbe matere ali skrbnice in višjih dosežkih besedilnih spretnosti v savinjski regiji z drugimi regijami v Sloveniji, je savinjski regiji najbolj podobna gorenjska. Njuna deleža se najbolj ujemata v skupini tistih, katerih mati ali skrbnica ima srednjo stopnjo izobrazbe (ISCED 3, 3c, 4). Med tistimi, katerih mati ali skrbnica ima višjo stopnjo izobrazbe, v podobnem deležu dosegajo višje spretnosti tudi v podravski regiji. 140 Slika 90: Dosežki pri besedilnih spretnostih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati ali skrbnica, v savinjski regiji 70 63,36 60 48,54 50 40,17 40 35,85 32,95 30 25,01 23,98 18,51 20 11,63 10 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % ISCED123cshort ISCED3excl3c4 ISCED56 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Povezanost zdravstvenega stanja in ravni spretnosti v savinjski regiji: Savinjska regija ima 271,9 zdravnika na 100.000 prebivalcev (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. a, str. 15). Delodajalci v tej regiji so leta 2019 zabeležili povprečno 20,53 dneva bolniško upravičene odsotnosti na zaposlenega, to je tri dni več od slovenskega povprečja (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. b, str. 14). Po poškodbah pri delu se leta 2019 se je regija uvrstila na drugo mesto (za koroško), trije primeri so bili smrtni (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. i, str. 8). Stopnja umrljivosti zaradi bolezni obtočil je bila nekoliko nad povprečjem (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. c, str. 13), stopnja raka pa podpovprečna (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. d, str. 12). Savinjska regija je po stopnji prevalence z zdravili zdravljene sladkorne bolezni na tretjem mestu med regijami (za zasavsko in posavsko; Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. e, str. 11). Po podatkih iz leta 2016 je imela regija največji delež (55 %) tistih, ki niso nikoli kadili (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. h, str. 7). Stopnja umrljivosti v regiji se vsa leta giblje v mejah slovenskega povprečja in znaša za leto 2020 12,1 na 1000 prebivalcev (Presežna umrljivost, 2020). Pri prebivalcih, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, je opazna najbolj pozitivna samoocena zdravja. Več kot polovica (52,63 %) tistih, ki so svoje zdravje ocenili kot zelo dobro, dosega višjo raven besedilnih spretnosti, med prebivalci, ki so podali oceno odlično, pa le nekoliko nižji delež (46,88 %). Za savinjsko regijo je značilna velika razlika v deležu prebivalcev z višjimi spretnostmi med tistimi, ki ocenjujejo svoje zdravje kot zelo dobro, in tistimi, ki ga ocenjujejo kot dobro, delež pa je približno enak med skupinama, ki ocenjujeta svoje zdravje kot dobro in zadovoljivo. Enako velja za pomursko regijo. Savinjska in pomurska regija imata med regijami vzhodne kohezijske regije največje deleže prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi v vseh skupinah lastne ocene zdravja, samo v skupini, ki je svoje zdravje ocenila kot slabo, dosega večji delež prebivalcev višjo raven spretnosti v regiji jugovzhodna Slovenija kot v savinjski regiji. Če primerjamo podatke o oceni zdravja in višjih dosežkih pri besedilnih spretnostih v savinjski regiji z drugimi regijami v Sloveniji, imata poleg pomurske večje deleže prebivalcev z višjimi spretnostmi še osrednjeslovenska in obalno-kraška regija, v skupini, ki je svoje zdravje ocenila kot dobro in sabo, pa tudi gorenjska. 141 Preglednica 64: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in ocena lastnega zdravja v savinjski regiji O C E N A O D L I Č N O Z E L O D O B R O D O B R O Z A D O V O L J I V O S L A B O L A S T N E G A Z D R A V J A Š T . * % Š T . * % Š T . * % Š T . * % Š T . * % zelo nizka raven spretnosti 6319 20,67 8223 17,37 22146 35,43 8606 41,39 8244 56,44 srednja raven spretnosti 9925 32,46 14199 30,00 23436 37,49 7225 34,74 5178 35,45 višja raven spretnosti 14335 46,88 24909 52,63 16929 27,08 4964 23,87 1185 8,11 Skupaj 30580 100,00 47331 100,00 62511 100,00 20796 100,00 14608 100,00 * V preglednici je navedeno ocenjeno število prebivalcev regije, ki je izračunano na podlagi reprezentativnega vzorca. Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Zasavska regija Število knjig kot eden od kazalnikov razvitosti besedilnih spretnosti v zasavski regiji: Več kot tretjina prebivalcev, ki ima doma več kot 100 knjig in manj kot 200, dosega višjo raven besedilnih spretnosti, v skupini prebivalcev z 10 knjigami ali manj pa le 4,89 %. Petina prebivalcev v zasavski regiji z 201 do 500 knjigami dosega višjo raven besedilnih spretnosti. Če primerjamo podatke o številu knjig, ki jih imajo doma prebivalci, in dosežkih pri besedilnih spretnostih v zasavski regiji z drugimi statističnimi regijami v Sloveniji, ima podoben trend deležev prebivalcev z višjimi spretnostmi v posameznih skupinah po številu knjig pomurska regija. Za ob regiji je značilno, da dosegajo med prebivalci z največ in najmanj knjigami višjo raven v zelo majhnem deležu. V največjem deležu dosega višjo raven skupina tistih, ki imajo doma od 101 do 200 knjig, samo v tej skupini tudi zasavska regija nima najmanjšega deleža prebivalcev z višjimi spretnostmi med regijami. Slika 91: Dosežki pri besedilnih spretnostih in število knjig, ki jih imajo prebivalci doma, v zasavski regiji 90 80,79 80 73,87 70 60 55,19 56,78 55,88 50 40 35,05 35,83 30 26,43 20,91 20 14,31 16,80 9,77 8,29 10 5,23 4,89 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % 10 knjig ali manj 11–25 knjig 26–100 knjig 101–200 knjig 201–500 knjig Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 142 Spolna in starostna struktura skupine z najvišjimi dosežki pri besedilnih spretnostih v zasavski regiji: Leta 2019 je bilo v tej regiji 57.059 prebivalcev, to je malo manj kot 3 % celotnega prebivalstva Slovenije. V regiji prevladuje žensko prebivalstvo (619 več žensk kot moških). S 118 prebivalci na kvadratni kilometer je tretja najgosteje naseljena regija (Slovenske statistične regije in občine v številkah, b. l.). Starostna sestava prebivalstva je bila v tej regiji ena izmed starejših. Zasavska regija je z vrednostjo 44,5 leta na četrtem mestu po povprečni starosti prebivalstva (starejše so pomurska, goriška in obalno-kraška regija). Zasavska regija ima delež mladih (od 0 do 14 let) manjši od povprečja, delež starejših (65 let in več) pa večji (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. j, str. 7). Zelo majhen delež prebivalcev regije dosega višjo raven besedilnih spretnosti. Največji delež pri višji ravni besedilnih spretnosti sta dosegli precej izstopajoči skupini žensk (33,00 %) in moških (38,62 %) v starostni skupini od 26 do 35 let. Če primerjamo podatke o starosti žensk v zasavski regiji in višjih dosežkih pri besedilnih spretnostih z drugimi regijami v Sloveniji, je zasavska regija zelo podobna posavski regiji. V enakem deležu kot v zasavski regiji dosegajo ženske, stare od 56 do 65 let, višjo raven kot v podravski regiji. Pri moških v zasavski regiji je trend spreminjanja vrednosti deležev tistih z višjimi spretnostmi v določeni starostni skupini podoben gorenjski regiji. V obeh regijah prebivalci v največjem deležu dosegajo višjo raven v starostni skupini od 26 do 35 let. V podobnem deležu kot v zasavski regiji v omenjeni starostni skupini dosegajo višjo raven še v podravski in pomurski regiji. V preostalih starostnih skupinah moških ima zasavska regija med vsemi regijami v Sloveniji najmanjši delež prebivalcev z višjo ravnijo besedilnih spretnosti. Zasavska regija je edina med regijami, kjer moški po petinpetdesetem letu ne dosegajo višje ravni besedilnih spretnosti. Preglednica 65: Dosežki pri besedilnih spretnostih ter starost in spol prebivalcev v zasavski regiji Ž E N S K A S T A R O S T I N S P O L 1 6 – 2 5 L E T 2 6 – 3 5 L E T 3 6 – 4 5 L E T 4 6 – 5 5 L E T 5 6 – 6 5 L E T P R E B I V A L C E V % % % % % zelo nizka raven spretnosti 48,83 26,90 38,13 67,18 71,03 srednja raven spretnosti 34,16 40,11 41,58 20,74 21,11 višja raven spretnosti 17,00 33,00 20,29 12,08 7,87 Skupaj 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 M O Š K I S T A R O S T I N S P O L 1 6 – 2 5 L E T 2 6 – 3 5 L E T 3 6 – 4 5 L E T 4 6 – 5 5 L E T 5 6 – 6 5 L E T P R E B I V A L C E V % % % % % zelo nizka raven spretnosti 62,57 44,70 65,16 74,25 93,82 srednja raven spretnosti 23,93 16,68 27,53 19,97 6,18 višja raven spretnosti 13,50 38,62 7,31 5,78 0,00 Skupaj 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Tip naselja: Zasavska statistična regija je po površini naša najmanjša regija. Meri samo 485 kvadratnih kilometrov, to je 2,4 % celotne Slovenije (Slovenske statistične regije in občine v številkah, b. l.). Od jugovzhodne Slovenije, po površini največje, je manjša več kot petkrat. Obsega štiri občine, in sicer občino Hrastnik, Litija, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Vse občine sodijo v urbano območje, samo v Litiji pa se zvečuje število prebivalcev. Občina Litija je 1. 1. 2015 prešla iz osrednjeslovenske regije v zasavsko in njena gostota poselitve je dvakrat 143 manjša kot v primarnih občinah zasavske regije (Nared idr., 2019, str. 83). Vseh naselij je 222, v Trbovljah pa je zgoščena kar četrtina vseh prebivalcev regije (Regije v številkah, 2018, str. 30). Skupina z višjimi dosežki živi predvsem v manjših nekmečkih naseljih (manjših od 2000 prebivalcev) in večjih naseljih (večjih od 10.000 prebivalcev), vendar njihov delež nikjer ne preseže 18 %. Če primerjamo podatke o tipu naselja in višjih dosežkih pri besedilnih spretnostih v zasavski regiji z vsemi drugimi regijami v Sloveniji, je zasavski najbolj podobna koroška regija, razen v skupini tistih, ki živijo v naseljih večjih od 10.000 prebivalcev, saj v koroški regiji ni tako velikih naselij. Zasavska regija ima v primerjavi z drugimi regijami v Sloveniji v vseh tipih naselji najmanjši delež prebivalcev z višjimi spretnostmi med regijami. Slika 92: Dosežki pri besedilnih spretnostih in tip naselja v zasavski regiji 80 69,67 70 66,40 60 55,53 56,86 50 40 30 26,90 25,45 22,39 19,97 17,57 17,69 20 11,21 10,36 10 0 kmečka naselja nekmečka naselja naselja naselja % < 2000 < 2000 2000–10.000 > 10.000 prebivalcev prebivalcev prebivalcev prebivalcev zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Zahteve po kvalificiranosti pri opravljanju trenutnega dela v zasavski regiji in visoki dosežki pri spretnostih: Izobrazbena sestava prebivalstva je bila tudi v tej regiji manj ugodna in zelo podobna stanju v posavski regiji. 26 % prebivalcev je imelo namreč dokončano le največ osnovnošolsko izobrazbo, 19,4 % pa je bilo višje izobraženih (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. j, str. 20). Podatki PIAAC potrjujejo, da je raven formalne izobrazbe najmanjša v zasavski regiji, kjer ima kar 28,5 % prebivalcev manj kot srednješolsko izobrazbo, to je skoraj 40 % več od slovenskega povprečja in nekaj manj kot še enkrat več od najmanjšega deleža v osrednjeslovenski regiji (16,7 %; Domadenik idr., 2018b, str. 171). Navzlic temu so prejšnje analize rezultatov PIAAC pokazale, da je delež tistih, ki menijo, da so prekvalificirani, največji v gorenjski in tudi zasavski regiji (Domadenik idr., 2018a, str. 62). Delež podkvalificiranih je najmanjši v zasavski, koroški regiji in regiji jugovzhodna Slovenija (Domadenik idr., 2018a, str. 66). Glede besedilnih spretnostih je opaziti največ ujemanja po dejavnosti v zasavski, primorsko-notranjski, posavski in koroški regiji (vse več kot 85 %; Domadenik idr., 2018a, str. 70). Poleg tega izračuni kažejo, da v zasavski regiji ni posameznikov, ki bi imeli preveč besedilnih spretnosti za delo, ki ga opravljajo (Domadenik idr., 2018a, str. 70). 144 Leta 2019 je bila bruto dodana vrednost porazdeljena v dejavnostih tako, da so storitvene dejavnosti zajemale 56,5 %, industrija 40,2 %, kmetijske dejavnosti pa 3,3 % (SiStat, b. l.). Med regijami je zasavska tista, kjer je delež kmetijskih zemljišč v uporabi najmanjši (leta 2016 je znašal 2,1 %; Regije v številkah, 2018, str. 24–25). V obdobju med 2010 in 2016 se je v zasavski regiji povečala uporaba kmetijskih zemljišč za 3904 hektarov (več se je povečala samo še v pomurski regiji). Med prebivalci regije, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, ni tistih, ki opravljajo osnovne poklice za preprosta delovna mesta. Višjo raven besedilnih spretnosti v največjem deležu dosegajo tisti, ki opravljajo kvalificirane poklice (35,26 %), v opazno manjšem pa tisti, ki opravljajo polkvalificirane poklice za neindustrijski način dela (6,36 %) in polkvalificirane poklice za industrijski način dela (1,60 %). Zasavska regija je edina med regijami v Sloveniji, kjer med prebivalci z osnovnimi poklici nihče ne dosega višje ravni besedilnih spretnosti. Tudi med tistimi s polkvalificiranimi poklici je delež zelo majhen. Med prebivalci zasavske regije, ki so polkvalificirani za neindustrijski način dela, jih višjo raven dosega le tretjina deleža, tako kot v koroški regiji, ki je med regijami druga z najmanjšim deležem prebivalcev z višjo ravnijo spretnosti. Med tistimi, ki opravljajo kvalificirane poklice, je v zasavski regiji najbolj besedilno spretnih podoben delež prebivalcev kot v goriški, v manjšem deležu pa dosegajo v tej skupini višjo raven samo še v koroški regiji. Slika 93: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri besedilnih spretnostih v zasavski regiji 100 96,42 90 80,30 osnovni poklici za 80 preprosta dela 68,89 70 polkvalificirani poklici za 60 industrijski način dela 50 40,88 40 35,26 polkvalificirani poklici za neindustrijski način dela 30 23,86 24,75 18,10 20 kvalificirani poklici 10 3,58 6,36 0,00 1,60 0 zelo nizka raven srednja raven višja raven spretnosti % spretnosti spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Družinske (socialne) prebivalcev v zasavski regiji: Stopnja tveganja revščine je bila leta 2019 v zasavski regiji najvišja, 16,8-odstotna. To pomeni, da je z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo približno 9000 prebivalcev te regije. Leta 2020 se je stanje nekoliko izboljšalo in regija je s 15,4 % padla na četrto mesto. Tudi stopnja tveganja socialne izključenosti se je leta 2020 izboljšala, zmanjšala se je za 2 odstotni točki, tako da je regija s prvega mesta z najvišjo stopnjo zdrsnila na tretje (SiStat, b. l.). Stopnja resne materialne prikrajšanosti leta 2020 je bila tukaj druga najvišja, 5,6-odstotna. Za 0,2 odstotne točke višja je bila v koroški regiji. Delež prebivalcev, ki so živeli v prenaseljenih stanovanjih, je bil v tej 145 regiji drugi najvišji (16,0 %). Delež gospodinjstev, za katera so bili stanovanjski stroški (med te spadajo tudi morebitna najemnina ali odplačila hipotekarnih posojil) leta 2019 veliko breme, je bil v tej regiji največji (40 %). Znesek socialnih transferjev MDDSZ je bil v zasavski regiji leta 2020 med petimi najvišjimi v Sloveniji in je znašal 57 mio evrov na 100.000 prebivalcev (MDDS, 2021, str. 7, slika 2b). Višjo raven besedilnih spretnosti dosega večji delež tistih, ki živijo samsko in nimajo otrok. Če pa imajo družino, najpogosteje prihajajo iz štiričlanskega (19,66 %) in petčlanskega gospodinjstva (18,25 %). Prebivalci s tremi ali štirimi otroki dosegajo višjo raven v večjem deležu kot drugi starši, tisti s petimi ali več otroki pa višje ravni besedilnih spretnosti sploh ne dosegajo. Podoben trend spreminjanja vrednosti deležev prebivalcev z višjimi spretnostmi glede na število članov v gospodinjstvu ima kot zasavska regija osrednjeslovenska. Za obe je značilen med vsemi skupinami največji delež prebivalcev z višjimi spretnostmi v skupini tistih, ki živijo v štiričlanskem gospodinjstvu, in najmanjši med tistimi, ki živijo v sedem- ali veččlanskem gospodinjstvu. V zasavski regiji, tako kot v primorsko-notranjski, ne dosega višje ravni nihče, ki živi v sedem- ali veččlanskem gospodinjstvu. Po velikosti deležev prebivalcev z višjimi spretnostmi je regija najbolj podobna koroški, z izjemo skupine, ki živi v štiri- in sedem- ali veččlanskem gospodinjstvu. Tudi če opazujemo deleže prebivalcev z višjimi spretnostmi glede na število otrok, sta si zasavska in koroška regija zopet najbolj podobni in imata med regijami v Sloveniji najmanjše deleže prebivalcev z višjimi spretnostmi. Izjema je skupina prebivalcev v zasavski regiji, ki ima štiri otroke, saj v manjšem deležu v tej skupini dosegajo višjo raven spretnosti v savinjski, goriški, podravski, koroški regiji in regiji jugovzhodna Slovenija. S lika 94: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in število oseb v gospodinjstvu v zasavski regiji 90 84,58 77,15 80 68,79 70 56,58 60 53,30 51,29 50 45,14 41,93 40 28,78 30,46 31,21 27,04 30 19,66 18,25 20 12,98 14,64 12,93 7,89 7,52 9,86 10 0,00 0 enočlansko dvočlansko tročlansko štiričlansko petčlansko šestčlansko sedemčlansko % gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 146 Slika 95: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in število otrok v zasavski regiji 80 71,08 70 63,20 56,90 60 50,27 50 39,47 40 28,44 30 25,63 22,48 20 14,66 11,18 10,27 10 6,44 0 1 2 3 4 % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Med prebivalci, katerih najmlajši otrok je star od 6 do 12 let, jih je 22,57 % z višjo ravnijo besedilnih spretnosti, delež se pri skupini z najmlajšim otrokom, starim od 3 do 5 let, zmanjša že za več kot polovico (8,94 %), nihče z višjo ravnijo pa nima otroka mlajšega od 3 let. Med vsemi regijami v Sloveniji je zasavska edina, v kateri nihče od staršev z najmlajšim otrokom do 2 let ne dosega višje ravni besedilnih spretnosti. V majhnem deležu v tej skupini staršev dosegajo višjo raven še v koroški regiji (7,79 %), drugače pa deleži v preostalih regijah presegajo 20 % prebivalcev iz skupine z najmlajšim otrokom, starim do 2 leti. Z izjemo omenjene skupine prebivalcev z najmlajšim otrokom, starim do 2 leti, dosega zasavska regija v preostalih starostnih skupinah najmlajših otrok prebivalcev podobne deleže tistih z višjimi spretnostmi kot koroška regija. V največjem deležu dosegajo prebivalci zasavske regije višjo raven v skupini staršev z najmlajšim otrokom, starim od 6 do 12 let (22,57 %). Delež je podoben tistemu v goriški (21,24 %) in že omenjeni koroški regiji (23,89 %), v posavski pa je manjši (15,6 %). Slika 96: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in starost najmlajšega otroka v zasavski regiji 100,00 100 76,62 80 57,26 60 51,44 39,62 40 20,17 22,57 17,86 20 8,94 5,51 0,00 0,00 0 do 2 leti 3–5 let 6–12 let 13 let in več % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 147 V skupini prebivalcev z brezposelnimi soprogi ali partnerji ali zaposlenimi za polni delovni čas jih večji delež dosega višjo raven besedilnih spretnosti kot v skupinah z drugimi zaposlitvenimi položaji soprogov ali partnerjev. Če primerjamo podatke o zaposlitvenem položaju partnerja ali soproga in višjih dosežkih pri besedilnih spretnostih v zasavski regiji z drugimi regijami v Sloveniji, je v zasavski regiji med prebivalci s soprogi ali partnerji, zaposlenimi za polni delovni čas, najmanjši delež prebivalcev z višjimi spretnostmi. Zasavski regiji je v tem najbližja koroška regija, delež tam je za okrog 5 % večji. V skupini prebivalcev s soprogi ali partnerji, ki so brezposelni, dosegajo višjo raven spretnosti v podobnem deležu kot v zasavski regiji še v goriški, v manjšem deležu pa v primorsko-notranjski, posavski, podravski in koroški regiji. Slika 97: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in trenutni zaposlitveni položaj soproga ali partnerja v zasavski regiji 100,00 100,00 100 86,71 77,03 80 60 55,49 40 35,05 20 9,46 11,84 7,42 11,13 5,88 0,00 0,00 0,00 0,00 0 opravlja delo v zaposlen za upokojen ali dijak, študent brezposeln % gospodinjstvu polni delovni predčasno ali skrbi za čas upokojen otroke/družino (samozaposlen, zaposlen) zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Priseljensko ozadje prebivalcev v zasavski regiji: Leta 2019 je bil delež tujih državljanov med prebivalci v primerjavi z drugimi regijami tretji najnižji (4,7 %; STAGE, b. l.). Kar 95,7 % vseh tujcev v regiji je bilo leta 2013 državljanov držav z območja nekdanje Jugoslavije, to je najvišja vrednost, če jo primerjamo z drugimi regijami (Slovenske regije v številkah, 2014, str. 11). Po podatkih iz leta 2002 je bilo med tujimi narodnostmi največ Bošnjakov (Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, 2002). Priseljensko ozadje prebivalcev v zasavski regiji razkriva nekaj zanimivosti: V regiji živi 8,40 % prebivalcev, ki so priseljenci prve generacije, 6,90 % pa druge generacije. Najslabše rezultate v regiji imajo priseljenci druge generacije, saj jih dosega višjo raven besedilnih spretnosti le 1,84 %, pri prvi generaciji se delež podvoji (4,25 %). V zasavski regiji, tako kot v pomurski in goriški, dosegajo prebivalci v skupini priseljencev druge generacije višjo raven besedilnih spretnosti v manjšem deležu kot v skupini priseljencev prve generacije. Za vse te regije je značilno, da so deleži prebivalcev z višjimi spretnostmi med najmanjšimi deleži po regijah. Koroška in zasavska regija izstopata po najmanjših 148 deležih priseljencev z višjimi spretnostmi, le da je položaj v koroški regiji prav nasproten kot v zasavski. V zasavski regiji jih dosega med priseljenci prve generacije višjo raven 4,25 %, med priseljenci druge pa 1,84 %, v koroški regiji pa jih med priseljenci prve generacije dosega višjo raven 1,81 %, med priseljenci druge pa 5,45 %. Preglednica 66: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih glede na generacijo priseljencev v zasavski regiji D R U G A N I S O P R I S E L J E N C I P R V A I N D R U G A P R V A G E N E R A C I J A G E N E R A C I J A P R V E A L I D R U G E G E N E R A C I J A P R I S E L J E N C E V P R I S E L J E N C E V P R I S E L J E N C E V G E N E R A C I J E Š T . * % Š T . * % Š T . * % zelo nizka raven spretnosti 1430 60,40 1547 79,02 14206 59,57 srednja raven spretnosti 837 35,35 375 19,14 5582 23,41 višja raven spretnosti 101 4,25 36 1,84 4061 17,03 Skupaj 2367 100,00 1958 100,00 23850 100,00 * V preglednici je navedeno ocenjeno število prebivalcev regije, ki je izračunano na podlagi reprezentativnega vzorca. Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Priseljenci, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, so se v Slovenijo priselili po letu 1991 kot odrasli, stari od 31 do 35 let, ali v otroštvu, stari od 6 do 10 let. Desetina prebivalcev, ki se je v Slovenijo priselila v starosti od 6 do 10 let, dosega višjo raven besedilnih spretnosti, to je pol manj kot v gorenjski regiji. Tudi petina prebivalcev zasavske regije, ki se je priselila v Slovenijo v starosti od 31 do 35 let, dosega višjo raven, v večjem deležu dosegajo to raven med regijami v Sloveniji le še v gorenjski in goriški regiji. Glede na leto priselitve dosega višjo raven, kot že omenjeno, v zasavski regiji samo desetina tistih, ki so se priselili po letu 1990. V podobnem deležu dosegajo omenjeno raven med priseljenimi v enakem obdobju tudi v regiji jugovzhodna Slovenija. Slika 98: Doseženo število točk pri besedilnih spretnostih in starost ob priselitvi v Slovenijo v zasavski regiji 100,00 100,00 100,00 100 80,00 80 71,06 69,59 60 40 28,94 20,81 20,00 20 9,59 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % 0-5 let 6–10 let 11–15 let 16–20 let 21–25 let 26–30 let 31–35 let Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 149 Slika 99: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in leto priselitve v Slovenijo v zasavski regiji 80 68,14 70 60 50 46,58 41,77 40 30 31,86 20 10 0,00 11,65 0,00 0,00 0,00 0 % 1931–1960 1961–1990 1991 ali pozneje zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Tisti, ki so imeli starše ali skrbnike rojene v Sloveniji, so v večjem deležu dosegli večje število točk pri besedilnih spretnostih. V podobnem deležu so dosegli višjo raven besedilnih spretnosti tisti, ki so se v otroštvu najprej naučili slovenskega jezika (16,10 %). Skupina z višjo ravnijo pri prebivalcih, ki niso naravni govorci slovenščine, je skoraj petkrat manjša (3,33 %). Če primerjamo deleže prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi med naravnimi govorci slovenščine in tistimi, ki niso, ima podobne deleže kot zasavska regija še koroška, obe pa imata najmanjše deleže med regijami v Sloveniji. Podobno velja tudi za deleže prebivalcev z višjimi spretnostmi v zasavski regiji glede na to, ali so bili starši rojeni v Sloveniji ali ne. Slika 100: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in jezik, ki ga prebivalci najpogosteje govorijo doma, v zasavski regiji 96,21 100 80 58,85 60 40 25,37 15,79 20 3,79 0,00 0 bosanski, hrvaški, črnogorski, srbski slovenski % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 150 Dosežena izobrazba staršev (matere): Polovica odraslih iz zasavske regije (50,50 %), ki imajo visoko izobražene matere ali skrbnice, je dosegla najvišje ravni besedilnih spretnosti. Od tistih, ki imajo matere ali skrbnice z nižjo poklicno izobrazbo, jih je te ravni doseglo 28,26 %, od tistih, ki imajo matere ali skrbnice s srednjo izobrazbo (ISCED 3, 3c, 4), pa jih je dosegla višje besedilne ravni petina (21,24 %). Od preostalih regij v Sloveniji ima v skupini prebivalcev z materami ali skrbnicami z nižjo poklicno izobrazbo najmanjši delež prebivalcev z višjimi spretnostmi zasavska regija, pri prebivalcih z materami ali skrbnicami s srednjo in višjo izobrazbo pa koroška. Med prebivalci z materjo ali skrbnico, ki ima višjo izobrazbo, jih v zasavski regiji dosega podoben delež višjo raven besedilnih spretnosti kot v goriški (tj. polovica), v koroški regiji pa le tretjina. Preglednica 67: Dosežki pri besedilnih spretnostih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati ali skrbnica, v zasavski regiji N A J V I Š J A S T O P N J A I S C E D 1 2 3 C S H O R T I S C E D 3 E X C L 3 C 4 I S C E D 5 6 I Z O B R A Z B E , K I J O J E D O S E G L A M A T I A L I S K R B N I C A Š T . * % Š T . * % Š T . * % zelo nizka raven spretnosti 11761 73,67 5199 50,21 789 28,26 srednja raven spretnosti 3308 20,72 3130 30,23 593 21,24 višja raven spretnosti 897 5,62 2025 19,56 1409 50,50 Skupaj 15965 100,00 10355 100,00 2791 100,00 * V preglednici je navedeno ocenjeno število prebivalcev regije, ki je izračunano na podlagi reprezentativnega vzorca. Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Povezanost zdravstvenega stanja in ravni spretnosti v zasavski regiji: Zasavska regija je imela konec leta 2019 na 100.000 prebivalcev 184,0 zdravnika, s tem je na tretjem mestu po najmanjšem številu zdravnikov (za primorsko-notranjsko in posavsko; Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. a, str. 15). V zasavski regiji je bila povprečna odsotnost z dela iz zdravstveno upravičenih razlogov leta 2019 18,58 dneva na zaposlenega, to je za slab dan več od povprečja vseh regij (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. b, str. 14). Poškodb pri delu je bilo leta 2019 pod državnim povprečjem (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. i, str. 8). V zasavski regiji je druga najvišja stopnja umrljivosti v državi zaradi bolezni obtočil, to še posebno velja za moško populacijo (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. c, str. 13). Po stopnji raka je bila regija leta 2019 na četrtem mestu glede incidence na 100.000 prebivalcev. Pri moških je na državni ravni tukaj najvišja stopnja incidence raka sapnika in pljuč, pri ženskah je visoka stopnja raka dojk (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. d, str. 12). V zasavski regiji je bil leta 2016 tudi zabeležen največji delež trenutnih kadilcev v državi. Kadi kar 26 % prebivalcev (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. h, str. 7). Na prvem mestu je zasavska regija tudi po stopnji prevalence z zdravili zdravljene sladkorne bolezni, ki še posebno hitro narašča pri moških (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. e, str. 11). Skupaj s posavsko regijo ima zasavska od leta 2001 največji delež debelih v državi (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. g, str. 6). Zasavska regija je bila po podatkih iz leta 2016 tudi prva med regijami po porabi antidepresivov (75 dnevnih odmerkov na 1000 prebivalcev, povprečje za Slovenijo 59 dnevnih odmerkov na 1000 prebivalcev; Regije v številkah, 2018, str. 9). Povprečje stopenj umrljivosti med letoma 2015 in 2019 je za zasavsko regijo nekoliko nad slovenskim povprečjem. Zvišanje stopnje umrljivosti leta 2020 v primerjavi s petletnim povprečjem je bilo skoraj 20-odstotno (Presežna umrljivost, 2020). Zdravje velja za enega od ključnih elementov kakovosti človeškega kapitala in kljub nižjim povprečnim vrednostim spretnosti v zasavski in posavski regiji so ocene zdravja tu visoke (Kaše, 2018, str. 153). Pri prebivalcih, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, je opazna zelo pozitivna samoocena zdravja. Četrtina prebivalcev, ki je svoje zdravje ocenila kot zelo dobro (24,68 %), 151 dosega višjo raven besedilnih spretnosti, med tistimi, ki so so ga ocenili kot odlično, pa jih je bilo z omenjeno ravnijo 22,44 %. Če primerjamo podatke o oceni zdravstvenega stanja in dosežkih pri besedilnih spretnostih v zasavski regiji z vsemi drugimi regijami v Sloveniji, vidimo, da ima podoben trend deležev, ki ga predstavljajo prebivalci z višjimi besedilnimi spretnostmi, pri določeni oceni kot gorenjska regija (le da je višina deležev za okoli 20 % večja kot v zasavski regiji). Zasavska regija je edina, kjer nihče med tistimi, ki ocenjujejo svoje zdravje kot slabo, ne dosega višje ravni besedilnih spretnosti (manj kot 2 % jih dosega še v posavski in podravski regiji); tudi med tistimi, ki ga ocenjujejo kot zadovoljivo, jih dosega zanemarljiv delež (0,42 %). Za zasavsko regijo imata najmanjši delež prebivalcev z višjimi spretnostmi med tistimi, ki ocenjujejo svoje zdravje kot zadovoljivo, podravska regija in regija jugovzhodna Slovenija (v obeh okrog 8 %). V skupini prebivalcev, ki ocenjujejo svoje zdravje kot dobro, dosega v podobnem deležu kot zasavska regija višjo raven koroška. Čeprav dosega med najbolj pozitivnimi ocenami višjo raven več kot petina prebivalcev, so omenjeni deleži v zasavski regiji med najmanjšimi, če jih primerjamo z deleži v drugih slovenskih regijah (manjši je samo v koroški regiji). Slika 101: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in lastna ocena zdravja v zasavski regiji 100 95,17 87,62 90 80 69,24 70 60 51,65 50 43,08 40 32,23 30 25,91 22,33 22,44 24,68 20 11,95 8,43 10 4,83 0,42 0,00 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % odlično zelo dobro dobro zadovoljivo slabo Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 152 Poglavitne ugotovitve in sklepni 3.2 poudarki o slovenskih kohezijskih regijah Petra Javrh in Tina Kompare Jampani Število knjig v domači knjižnici je preverjen mednarodni napovednik razvitosti besedilnih spretnosti2 Raziskava Spretnosti odraslih – PIAAC je potrdila, da lahko z merjenem aktivne rabe dobro napovedujemo tudi raven posameznikovih spretnosti. Besedilne spretnosti so bile v raziskavi definirane kot » razumevanje, vrednotenje, uporaba in angažiranost s pisnimi besedili « (OECD, 2015, str. 45; Raziskava spretnosti odraslih, 2015). Raziskava Spretnosti odraslih – PIAAC si ni prizadevala samo opisati ravni in porazdelitve zmožnosti, ki jih je merila, temveč tudi osvetliti informacije o dejavnikih, povezanih s pridobivanjem, ohranjanjem ter razvijanjem teh spretnosti in njihovimi rezultati. Obvladanje kognitivnih spretnosti, kot so besedilne spretnosti, ni neka stalnica vse življenje. Različne življenjske poti, zanimanja in okoliščine opazno učinkujejo na vzorce pridobivanja in izgubljanja spretnosti pri posamezniku. Aktivna raba besedilnih spretnosti pri delu in v vsakodnevnem življenju pa je zagotovilo, da odrasli celo izboljšajo ali vsaj ohranjajo svoje spretnosti. Že opravljene študije so pokazale (Desjardins, 2003), da je visoka stopnja besedilne pismenosti močno povezana z aktivno rabo besedilnih spretnosti pri delu in v drugih kontekstih. Spretnosti in aktivna raba se vzajemno krepijo, aktivna raba pozitivno vpliva na raven spretnosti in nasprotno: visoka raven spretnosti pozitivno vpliva na prakso. Število knjig v domači knjižnici je eden od napovednikov razvitosti besedilnih spretnosti, saj kaže odnos do pisane besede in – ker so knjige najbolj dostopne v domači knjižnici – tudi aktivno rabo bralnih veščin. Glede na družbo, v kateri živimo, se velikost domače knjižnice razlikuje, povezava med številom knjig doma in ravnijo posameznikovih besedilnih spretnosti pa je skoraj univerzalna. V analizah, ki so jih na podlagi mednarodnih podatkov raziskave PIAAC izvedli Sikora idr. (2019, str. 14), se je izkazalo, da imajo odrasli z univerzitetno izobrazbo, ki so odraščali v gospodinjstvu z malo knjigami, približno enako razvito besedilno pismenost kot tisti, ki so imeli dokončano le devetletno šolanje, a so odraščali v družini z veliko knjigami. Če so imeli odrasli med odraščanjem doma okrog 80 knjig, je to napovedovalo pismenost na srednji ravni. Zanimivo pa je tudi, da č e so imeli več kot 350 knjig, to ni več posebno zvišalo ravni pismenosti (Sikora idr., 2019, str. 12). Tudi študija delovno aktivne populacije z zelo nizkimi spretnostmi v Sloveniji je pokazala, da ima 57 % tistih z zelo nizkimi spretnostmi doma manj kot 25 knjig, delovno aktivnih z višjo ravnijo spretnosti, ki imajo tako malo knjig, pa je le 24 % (Javrh, 2020a, str. 35, preglednica 4). Največ, 38 %, delovno aktivnih z višjimi ravnmi spretnosti ima doma vsaj manjšo knjižnico, to pomeni od 26 do 100 knjig (prav tam). V grafu prikazujemo podatke o obsegu domače knjižnice samo za skupino z višjimi dosežki v slovenskih statističnih regijah. 2 Na podlagi baze PIAAC SLO 2016 smo lahko oblikovali konstrukt »število knjig« in ga uporabili kot enega od kazalnikov razvitosti besedilnih spretnosti. V obdelavo smo vzeli spremenljivko J_Q08 Število knjig doma (Približno koliko knjig imate doma?). 153 Slika 102: Deleži prebivalcev z višjo ravnijo besedilnih spretnosti in število knjig v gospodinjstvu po regijah v Sloveniji 80 70 60 50 40 30 20 10 0 10 knjig ali manj 11–25 knjig 26–100 knjig 101–200 knjig 201–500 knjig več kot 500 knjig % savinjska gorenjska goriška obalno-kraška zasavska primorsko-notranjska posavska pomurska podravska koroška JV Slovenija osrednjeslovenska Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Graf jasno izloči štiri regije (goriška, pomurska, koroška, zasavska), kjer je zakonitost »velika knjižnica – višje ravni besedilnih spretnosti« pod vprašajem. V teh regijah – za razliko od drugih osmih regij – ima manj kot 30 % vseh prebivalcev z najvišjimi ravnmi besedilnih spretnosti doma veliko knjižnico. V drugih osmih regijah je jasno vidna zakonitost, da ima več kot polovica ali tudi do več kot tri četrtine vseh z najvišjimi ravnmi doma veliko knjižnico z več kot 500 knjigami. Potrdi pa se v uvodu omenjena mednarodna ugotovitev: majhen odstotek (manj kot tretjina ali celo manj kot 10 %) tistih, ki so dosegli najvišje ravni spretnosti, ima zelo majhno družinsko knjižnico (z manj kot 10 knjigami). Zahodna kohezijska regija: V gorenjski regiji večanje deleža prebivalcev z višjimi spretnostmi z večanjem števila knjig ni tako izrazito, saj jih v skupini tistih, ki imajo doma od 26 do 100 knjig, dosega višjo raven 45,82 %, v skupini prebivalcev, ki imajo od 101 do 200 knjig, pa 44,85 %. Najizrazitejše se delež veča v osrednjeslovenski regiji, ki ima v skupinah z nad 25 knjigami tudi največje deleže prebivalcev z višjo ravnijo besedilnih spretnosti med vsemi regijami. Čeprav ima obalno-kraška regija tudi podobno velike deleže kot osrednjeslovenska (nekoliko manj v skupini tistih, ki imajo od 201 do 500 knjig), je zanimivo, da dosega višjo raven spretnosti v tej regiji tudi velik delež prebivalcev z najmanj knjigami v svoji knjižnici. V goriški regiji se skupine prebivalcev z različnim številom knjig ne razlikujejo tako zelo, višjo raven besedilnih spretnosti ne glede na število knjig v gospodinjstvu dosega od 20 do 30 % skupine, razen pri tistih, ki imajo doma od 200 do 500 knjig – pri teh zajema delež prebivalcev z višjimi spretnostmi polovico skupine. Vzhodna kohezijska regija: Savinjska regija ima največje deleže prebivalcev z višjimi spretnostmi v vzhodni kohezijski regiji, primerljivi so z obalno-kraško in osrednjeslovensko regijo iz zahodne kohezije. V skupinah prebivalcev, kjer imajo v gospodinjstvih knjižnico z manj kot 100 knjigami, ima velike deleže tudi pomurska regija, vendar se v tej delež prebivalcev 154 z višjimi besedilnimi spretnostmi v skupinah z več kot 100 knjigami ne poveča veliko ali se pri tistih, ki imajo doma več kot 200 knjig, celo zmanjša. Zasavska regija je edina regija, v kateri ni nihče odgovoril, da ima doma več kot 500 knjig. Delež tistih, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, je tako kot v pomurski regiji največji v skupini prebivalcev, ki imajo od 101 do 200 knjig. Regija jugovzhodna Slovenija ima deleže prebivalcev z višjimi spretnostmi nekoliko manjše kot savinjska regija, toda trend je pri skupinah tistih, ki imajo do 200 knjig, podoben. Regija jugovzhodna Slovenija izstopa z zelo majhnim deležem prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi v skupini tistih, ki imajo doma od 201 do 500 knjig. Primorsko-notranjska regija je primerljiva goriški, saj je za obe značilno veliko povečanje deleža prebivalcev z višjimi spretnostmi, če imajo v svoji knjižnici večje število knjig, tj. od 100 do 500. Za razliko od goriške regije ostaja v primorsko-notranjski delež približno enako velik tudi pri tistih z največ knjigami v svoji knjižnici. Posavska regija ima podoben trend spreminjanja deležev prebivalcev z višjimi spretnostmi v skupinah z različnim številom knjig kot obalno-kraška regija, le da so deleži v posavski regiji precej manjši. Za obe regiji je značilno, da dosega podoben delež prebivalcev v skupini tistih, ki imajo doma malo knjig (od 11 do 25), višjo raven kot v skupini tistih z večjo knjižnico (od 26 do 100 knjig, enako velja tudi za skupini, ki imata od 101 do 200 knjig in od 201 do 500 knjig). Podravska regija ima v skupini prebivalcev z le 10 knjigami v gospodinjstvu ali manj zelo malo prebivalcev, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, najmanj v Sloveniji (kot koroška in zasavska regija), delež tistih, ki imajo doma več kot 100 knjig, pa je primerljiv z deležem v gorenjski regiji. V koroški in zasavski regiji smo našli najmanjše deleže prebivalcev z višjimi spretnostmi ne glede na število knjig. V koroški regiji ima največji delež prebivalcev z višjimi spretnostmi srednje veliko knjižnico (od 26 do 500 knjig). Podoben trend je opaziti tudi v gorenjski regiji in na splo šno med delovno aktivnimi prebivalci z višjimi spretnostmi v Sloveniji (Javrh, 2020a, str. 35, preglednica 4). Spolna in starostna struktura prebivalcev z najvišjimi dosežki po regijah Vzorčni okvir, ki je bil uporabljen v raziskavi Spretnosti odraslih – PIAAC, je moral biti povsem ažuren in je moral zajeti samo en zapis za vsakega pripadnika ciljne populacije. Podrobneje o tem v poglavju o zanesljivosti podatkov, tu pa naj poudarimo, da je ocena deleža prebivalcev v regiji z najvišjimi dosežki pri spretnostih po spolu in starosti visoko reprezentativna. Podrobneje pa poglejmo, kaj pomeni dosegati najvišje ravni besedilnih spretnosti skladno s kriteriji raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC. Naloge na najvišjih ravneh so zahtevale, da anketiranec izpelje večstopenjske operacije, na primer, da poveže, interpretira ali sintetizira informacije iz kompleksnih ali daljših zveznih, nezveznih, mešanih ali večdelnih besedil. Moral je opraviti kompleksno sklepanje in uporabiti splošno znanje, potrebno za uspešno izpolnitev naloge. Številne naloge so zahtevale prepoznavanje in razumevanje ene ali več specifičnih, nebistvenih zamisli v besedilu, anketiranec pa je moral interpretirati ali ovrednotiti dokaz oziroma trditev ali na videz prepričljivo pogovorno zvezo. V nalogah so bile pogoste pogojne in celo nasprotujoče si informacije. Anketiranec jih je moral ustrezno upoštevati, včasih so bile v nalogi na videz enako pomembne kot prave. Pri najvišji ravni je moral iskati in povezovati informacije v več zgoščenih besedilih, narediti sintezo podobnih ali nasprotujočih si zamisli ali stališč, ali ovrednotiti z dokazi podprte trditve. Za dokončanje nalog sta bila morda potrebna celo uporaba in vrednotenje logičnih in konceptualnih idejnih modelov. Oceniti je bilo treba 155 tudi zanesljivost virov dokazov in izbrati najpomembnejše informacije – to je bilo pogosto najpomembnejše za pravilno rešitev naloge. Naloge so za doseganje najvišje ravni od anketiranca pogosto zahtevale, da se je zavedal prefinjenih, retoričnih namigov in da je uporabil sklepanje na višji ravni ali strokovno splošno znanje (Raziskava spretnosti odraslih, 2015, str. 76). Zanimalo nas je, ali v doseganju najvišjih ravni spretnosti nastajajo razlike med moškimi in ženskami po regijah in ali katere starostne skupine v nekaterih regijah lažje dosegajo najviše ravni. Oblikovali smo konstrukt Spolna in starostna struktura po regijah (spremenljivki UNK_ NRVAR 1 Spol in starost). V vseh treh kategorijah merjenih spretnosti (besedilne, matematične spretnosti in spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih) so v sinteznih mednarodnih podatkih raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC najvišjo stopnjo spretnosti pokazali mladi v starosti od 25 do 34 let (glej Ule, 2018, str. 86). Analiza delovno aktivnih prebivalcev je pokazala nesorazmerje v starosti in po spolu. Med delovno aktivnimi prebivalci Slovenije, ki so lahko dosegli le najnižje ravni spretnosti, je kar dvakrat več starejših moških, starih od 56 do 65 let, kot pa na primer v enako stari skupini moških z najvišjimi spretnostmi (Javrh, 2020a, str. 36). V grafih prikazujemo skupine odraslih, ki so po posameznih regijah dosegle najvišje ravni besedilnih spretnosti, z vidika spolne strukture in starosti. Slika 103: Delež žensk z višjo ravnijo besedilnih spretnosti po starosti 80 70 60 50 40 30 20 10 0 16–25 let 26–35 let 36–45 let 46–55 let 56–65 let % ženske savinjska gorenjska goriška obalno-kraška zasavska primorsko-notranjska posavska pomurska podravska koroška JV Slovenija osrednjeslovenska Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Graf znova lepo pokaže splošno zakonitost: mlajše prebivalke so primerjalno dosegale boljše rezultate kot tiste iz starejših skupin. Med regijami je kljub tej zakonitosti precejšnja različnost. Sedem regij (obalno-kraška, osrednjeslovenska, jugovzhodna Slovenija, pomurska, primorsko-notranjska, savinjska, posavska) ima v skupini z najvišjimi dosežki več kot polovico mladih, starih od 16 do 25 let. Koroška, posavska in zasavska regija pa imajo primerjalno v tej skupini le manj kot tretjino mladih. 156 V skupini z najvišjimi dosežki je v štirih regijah (osrednjeslovenska, pomurska, obalno-kraška, savinjska) le po četrtina starejših (od 56 do 65 let). V drugih regijah je ta delež še manjši, od 11- do 3-odstoten. Slika 104: Delež moških z višjo ravnijo besedilnih spretnosti po starosti 70 60 50 40 30 20 10 0 16–25 let 26–35 let 36–45 let 46–55 let 56–65 let % moški savinjska gorenjska goriška obalno-kraška zasavska primorsko-notranjska posavska pomurska podravska koroška JV Slovenija osrednjeslovenska Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Že pogled na dinamiko grafa s podatki o moških pokaže, da je položaj pri teh skupinah nekoliko skrajnejši, vsekakor pa bolj razgiban. Tudi mlajši moški prebivalci so primerjalno dosegali boljše rezultate kot starejše skupine moških. Med regijami pa je precej večja raznolikost kot pri ženskah. Izstopata samo dve regiji (osrednjeslovenska in jugovzhodna Slovenija), ki imata v skupini z najvišjimi dosežki več kot polovico mladih (od 16 do 25 let). Na nasprotnem polu sta spet koroška in zasavska regija, ki imata primerjalno v tej skupini manj kot petino mladih moških. V skupini z najvišjimi dosežki v zasavski regiji sploh ni moških, starih več kot 56 let. Tudi v treh drugih regijah (koroška, jugovzhodna Slovenija, posavska) je ta delež zanemarljiv, komaj nekje od 9- do 5-odstoten. Zahodna kohezijska regija: Obalno-kraška regija ima od vseh regij v Sloveniji največji delež žensk iz najmlajše skupine (od 16 do 25 let), ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti. Delež višje ravni spretnosti pri ženskah v obalno-kraški regiji se zelo zmanjša po petinštiridesetem letu in je podoben kot v gorenjski regiji. Pri moški populaciji obalno-kraške regije so glede na starost majhne razlike, v najstarejši skupini (od 56 do 65 let) dosega višjo raven besedilnih spretnosti največji delež moških med vsemi regijami v državi. Ženske v osrednjeslovenski regiji dosegajo v vseh starostnih skupinah višjo raven besedilnih spretnosti v deležu, ki je med največjimi v Sloveniji. Izjema je v regiji skupina najmlajših žensk (od 16 do 25 let), ki 157 dosegajo višjo raven v manjšem deležu kot tiste, ki so stare od 26 do 35 let. Nasprotno je pri moških osrednjeslovenske regije: v tej regiji dosega 64,06 % najmlajše skupine (od 16 do 25 let) višjo raven besedilnih spretnosti; to je sicer glede na enako stare ženske iz te regije primerljivo (61,9 %), glede na enako staro moško populacijo v drugih slovenskih regijah pa daleč največji delež. V gorenjski regiji med žensko mlajšo populacijo ni velikih razlik, delež z višjo ravnijo besedilnih spretnosti pa se najbolj zmanjša pri ženskah po petintridesetem letu. Pri moških v gorenjski regiji izstopa visok delež prebivalcev z višjimi spretnostmi v skupini starih od 26 do 35 let, v skupinah moških, starih 16 do 25 let in 36 do 45 let, pa dosegajo višjo raven v primerljivem deležu. V goriški regiji dosega manj prebivalcev višjo raven besedilnih spretnosti kot v preostalih regijah zahodne kohezije. Vrednosti so pri mlajših skupinah blizu povprečja regij v Sloveniji, pri starejših pa so med najnižjimi. Izjema so moški v goriški regiji iz najstarejše skupine (od 56 do 65 let). Goriška regija ima med vsemi regijami v Sloveniji najmanj odstopanj med spoloma glede deležev višjih spretnosti v posameznih starostnih skupinah. Vzhodna kohezijska regija: Na splošno deleži žensk z višjimi besedilnimi spretnostmi s starostjo enakomerneje upadajo kot pri moških. Za pomursko regijo pa velja prav nasprotno, saj deleži pri ženskah zelo nihajo, pri moških pa so manjša odstopanja. Med vsemi regijami ima pomurska največji delež žensk z višjo besedilno spretnostjo med mlajšimi (od 26 do 35 let in od 56 do 65 let). Tudi moški v najstarejši skupini dosegajo višjo raven v velikem deležu, v večjem samo še v obalno-kraški regiji. Tudi v zasavski regiji je opazen velik delež prebivalcev z višjimi spretnostmi glede na druge starostne skupine v skupini prebivalcev, starih od 26 do 35 let. Omenjeni delež še bolj kot pri ženskah izstopa pri moških v zasavski regiji. Zasavska regija je tudi edina, kjer moški po petinpetdesetem letu sploh ne dosegajo višje ravni, hkrati pa ima najmanjši delež tistih, ki dosegajo višjo raven, med vsemi regijami v starostni skupini od 16 do 25 let. Podobne vrednosti deležev kot zasavska regija ima glede žensk tudi posavska regija, glede moških v posavski regiji pa so deleži tistih z višjimi spretnostmi po večini večji kot v zasavski regiji. Podravska regija ima, podobno kot goriška, v primerjavi z drugimi regijami v Sloveniji povprečno velike deleže prebivalcev, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti; v skupinah starejših žensk in moških, starih od 46 do 56 let, pa so vrednosti deležev tistih, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, med najmanjšimi v primerjavi z drugimi regijami v Sloveniji. Ženske iz najmlajše skupine (od 16 do 25 let) dosegajo v regiji jugovzhodna Slovenija in primorsko-notranjski regiji višje ravni v deležih, ki so med večjimi v Sloveniji, starejše ženske pa dosegajo višje ravni v deležih, ki so med nižjimi, če primerjamo obe skupini s skupinami iz drugih regij v državi. Podobno se delež pri moških v regiji jugovzhodna Slovenija zmanjša nekoliko pozneje kot pri ženskah, in sicer po petintridesetem letu. V veliko regijah se najbolj zmanjša delež moških z višjimi spretnostmi v starostni skupini od 36 do 45 let in od 46 do 56 let (npr. koroška, savinjska, podravska, pomurska regija). Pri moških v primorsko-notranjski regiji pa je zanimivo, da se po petinštiridesetem letu deleži tistih, ki dosegajo višjo raven spretnosti, večajo. 158 Tip naselja V študiji, ki se je osredotočala na delovno aktivne Slovenije (s posebnim poudarkom na tistih z nižjimi spretnostmi), je bilo ugotovljeno, da živi največji delež delovno aktivnega prebivalstva z višjimi besedilnimi spretnostmi v nekmečkih naseljih z manj kot 2000 prebivalci (Javrh, 2020a, str. 41, slika 5). Če primerjamo deleže delovno aktivnih po tipih naselja z deleži razporejenosti celotne populacije, najbolj izstopa povečani delež delovno aktivnih z višjimi spretnostmi v mestu Ljubljana, delež teh pa se v mestu Maribor ne razlikuje veliko od deleža celotne populacije (prav tam). Glede na deleže populacije je delovno aktivnih z višjimi besedilnimi spretnostmi izrazito manj v kmečkih naseljih z manj kot 2000 prebivalci, nekoliko manj jih je tudi v naseljih z 2000 do 10.000 prebivalci; v obeh tipih naselij opazimo na drugi stani povečanje deleža med delovno aktivnimi prebivalci z nižjimi besedilnimi spretnostmi (prav tam). Slika 105: Delež prebivalcev z višjo ravnijo besedilnih spretnosti in tip naselja 70 60 50 40 30 20 10 0 % kmečka naselja nekmečka naselja naselja naselja mesto mesto < 2000 < 2000 2000–10.000 > 10.000 Ljubljana Maribor prebivalcev prebivalcev prebivalcev prebivalcev savinjska gorenjska goriška obalno-kraška zasavska primorsko-notranjska posavska pomurska podravska koroška JV Slovenija osrednjeslovenska Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Zahodna kohezijska regija: Kot v večini regij v Sloveniji predstavljajo manjša kmečka naselja v osrednjeslovenski in gorenjski regiji tip naselja, ki je po sestavi prebivalstva najmanj naklonjen tistim z višjimi besedilnimi spretnostmi. Drugače je v obalno-kraški regiji, kjer dosega polovica prebivalcev v kmečkih naseljih z manj kot 2000 prebivalci višjo raven besedilnih spretnosti. Podoben delež jih v omenjeni regiji dosega višje spretnosti tudi med tistimi, ki živijo v naseljih z več kot 10.000 prebivalci. Večji delež jih v tem tipu naselja dosega višje ravni besedilnih spretnosti samo še v osrednjeslovenski regiji (63,82 %). Zanimivo, v mestu Ljubljana dosega višjo raven besedilnih spretnosti podoben delež kot v nekmečkih naseljih z manj kot 2000 prebivalci in naseljih z 2000 do 10.000 prebivalci v tej regiji – to je skoraj 20 % manjši delež kot v naseljih z več kot 2000 prebivalci. Gorenjska regija je edina v zahodni koheziji, kjer so po sestavi prebivalstva višjim besedilnim spretnostim najbolj naklonjen tip naselja nekmečka naselja z manj kot 2000 prebivalci, čeprav na državni ravni to velja za polovico regij v Sloveniji. Nasprotno pa predstavljajo manjša nekmečka naselja v goriški regiji tip naselja, kjer je v sestavi tam živečih najmanjši delež prebivalcev z višjimi 159 besedilnimi spretnostmi v primerjavi z drugimi tipi naselij. Podobno sta si nasprotni goriška in obalno-kraška regija pri deležu prebivalcev z višjimi spretnostmi v naseljih z 2000 do 10.000 prebivalci. V obeh regijah dosega 35 % prebivalcev v tem tipu naselja višjo raven besedilnih spretnosti, vendar je v goriški regiji to največji delež, ki ga prebivalci z višjimi spretnostmi predstavljajo v različnih tipih naselij, v obalno-kraški regiji pa je ta delež za skoraj 20 % manjši kot v naseljih z več kot 10.000 prebivalci. Vzhodna kohezijska regija: Pri polovici regij v Sloveniji imajo nekmečka naselja z manj kot 2000 prebivalci največji delež prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi med živečimi v tem tipu naselja. Poleg gorenjske regije iz zahodne kohezije velja to še za posavsko, savinjsko, zasavsko, primorsko-notranjsko in koroško regijo. Nasprotno pa za prav tako majhna kmečka naselja v večini regij velja, da imajo najmanjši delež prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi, če primerjamo razporejenost prebivalstva po ravneh spretnosti z drugimi tipi naselij. Iz vzhodne kohezijske regije opazimo to pri savinjski, primorsko-notranjski, posavski, pomurski, podravski regiji in regiji jugovzhodna Slovenija. Pomurska regija ima v vzhodni koheziji največje deleže prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi glede na razporejenost prebivalcev v različnih tipih naselij, deleži so med večjimi, tudi če jih primerjamo z vsemi regijami v Sloveniji. Pomurska regija izstopa tudi po tem, da predstavljajo ne glede na tip naselja prebivalci z višjimi besedilnimi spretnostmi konstanten delež, razlike med različnimi tipi naselij so minimalne (približno 3 %). Če primerjamo mesto Maribor, ki je v podravski regiji, z Ljubljano iz osrednjeslovenske regije, dosega v Mariboru skoraj 10 % manj prebivalstva višjo raven besedilnih spretnosti kot v Ljubljani. Delež prebivalcev z višjo ravnijo spretnosti se v primeru Maribora ujema z deležem v naseljih z več kot 10.000 prebivalci v podravski regiji, osrednjeslovenska regija pa ima delež v tem tipu naselja večji kot mesto Ljubljana. Primorsko-notranjska, posavska in koroška regija nimajo naselij, ki so večja od 10.000 prebivalcev. Zahteve po kvalificiranosti glede na trenutno delo Študija, ki je preučevala delovno aktivno populacijo z nižjimi spretnostmi v Sloveniji, je ugotovila, da je zahtevnost dela povezana z ravnijo spretnosti (Javrh, 2020b). Med delovno aktivnimi prebivalci z nižjimi spretnostmi jih osemkrat več opravlja osnovne poklice za preprosta dela kot med delovno aktivnimi z višjimi spretnostmi, poleg tega je zadnjih med kvalificiranimi poklici trikrat več kot delovno aktivnih z nižjimi spretnostmi (Javrh, 2020a, str. 8, 42). Zaposleni z manj zahtevnimi poklici imajo tudi manj možnosti za napredovanje in izobraževanje (prav tam). Na podlagi podatkov raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC je bilo ugotovljeno, da imajo glede na dejavnost največji delež prenizkih besedilnih spretnosti v zasavski, podravski, goriški in koroški regiji (Domadenik idr., 2018a, str. 70). 160 Slika 106: Delež prebivalcev z višjo ravnijo besedilnih spretnosti in zahteve po kvalificiranosti glede na trenutno delo 70 60 50 40 30 20 10 0 osnovni poklici za polkvalificirani poklici za polkvalificirani poklici za kvalificirani poklici % preprosta dela industrijski način dela neindustrijski način dela savinjska gorenjska goriška obalno-kraška zasavska primorsko-notranjska posavska pomurska podravska koroška JV Slovenija osrednjeslovenska Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Zahodna kohezijska regija: Regije zahodne kohezije imajo največje deleže prebivalcev s kvalificiranimi poklici, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti. Izjema je goriška regija, delež v tej je primerljiv z deležem v zasavski regiji in je skupaj z deležem v koroški regiji najmanjši med deleži v vseh regijah v Sloveniji. Največji delež prebivalcev z višjimi spretnostmi med regijami v zahodni koheziji ima v skupini prebivalcev z najzahtevnejšimi poklici (kvalificirani poklici) in v skupini z najpreprostejšimi (osnovni poklici) osrednjeslovenska regija, obalno-kraška regija pa ima največji delež med prebivalci s polkvalificiranimi poklici (za industrijski in neindustrijski način dela). Gorenjska regija je v vseh skupinah poklicev z vrednostjo deleža prebivalcev, ki dosegajo višjo stopnjo besedilnih spretnosti, med obalno-kraško in osrednjeslovensko regijo, izjema je skupina prebivalcev z osnovnimi poklici za preprosta dela, v tej ima manjši delež v zahodni koheziji kot gorenjska regija samo še goriška. Za goriško regijo velja, da ima v vseh skupinah poklicev precej manjše deleže prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi kot preostale tri regije v zahodni kohezijski regiji. Po vrednosti deležev je zelo podobna podravski regiji iz vzhodne kohezije, razen v skupini prebivalcev s kvalificiranimi poklici, kjer v goriški regiji dosega manjši delež prebivalcev z višjo ravnijo besedilnih spretnosti kot v podravski. Vzhodna kohezijska regija: V vzhodni kohezijski regiji imata največji delež prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi glede na zahteve po kvalificiranosti pri opravljanju trenutnega dela pomurska in savinjska regija. Zanimivo, pomurska regija ima med prebivalci z osnovnimi poklici največji delež prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi od vseh regij v Sloveniji. Delež je enkrat večji od deleža v regiji jugovzhodna Slovenija, ki je druga z največjimi deležem. Za pomursko, koroško, primorsko-notranjsko regijo in regijo jugovzhodna Slovenija je značilno, da je delež prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi večji v skupini tistih, ki opravljajo osnovne poklice kot med tistimi, ki opravljajo polkvalificirane poklice za industrijski način dela. V zasavski regiji nihče med prebivalci z osnovnimi poklici za preprosta dela ne 161 dosega višje ravni besedilnih spretnosti in tudi sicer so deleži v tej regiji najmanjši v vseh skupinah poklicev, razen v skupini kvalificiranih poklicev, med katerimi ima koroška regija najmanjši delež prebivalcev z višjimi spretnostmi. Družinske (socialne) okoliščine Primarna družina v Sloveniji zelo vpliva na življenjski potek posameznika, vpliv izobrazbe staršev pa je večji kot v večini držav OECD (Zaviršek, 2018, str. 119). Kljub brezplačnemu izobraževalnemu sistemu je v družbi malo kompenzacijskih dejavnikov (prav tam, str. 120). V raziskavo Spretnosti odraslih – PIAAC je v Sloveniji zajetih 68,4 % sodelujočih, ki živijo v partnerski zvezi, in 66,8 % tistih, ki imajo otroke (Domadenik idr., 2018a, str. 55). Glede na podatke iz baze PIAAC ugotavljamo, da prebivalci z višjo ravnijo besedilnih spretnosti v vseh regijah v Sloveniji predstavljajo večji delež v skupini samskih kot v skupini tistih, ki živijo s partnerjem. Enako velja, če imajo prebivalci otroke. V Sloveniji so družine z otroki izobraževalno manj dejavne (Mirčeva, 2018, str. 278). Razlike so tudi glede na starost otrok. Polovica populacije delovno aktivnih z nižjimi spretnostmi ima otroke starejše od 12 let, delovno aktivni z višjimi spretnostmi pa imajo v primerjalno velikem deležu otroke mlajše od treh let (Javrh, 2020a, str. 45). Če delovno aktivni prebivalci Slovenije dosegajo višjo raven, so njihovi partnerji ali soprogi pogosteje tudi delovno aktivni (Javrh, 2020a, str. 44). Zahodna kohezijska regija: Goriška regija ima veliko manjše deleže prebivalcev z višjo ravnijo besedilnih spretnosti glede na število članov v gospodinjstvu kot preostale tri regije v zahodni koheziji. Vrednost deleža, ki ga predstavljajo prebivalci z višjimi spretnostmi, v goriški regiji v skupinah postopoma narašča z večanjem števila članov v gospodinjstvu. V primeru osrednjeslovenske regije so deleži po skupinah dokaj konstantni, z izjemo sedem- ali veččlanskega gospodinjstva, kjer se delež prebivalcev z višjo ravnijo besedilnih spretnosti najbolj razlikuje (v negativni smeri). Deleži prebivalcev z višjimi spretnostmi glede število članov v gospodinjstvu so v obalno-kraški in gorenjski regiji zelo spremenljivi. Predvsem je velika razlika med skupino, ki živi v šestčlanskem gospodinjstvu in sedem-ali veččlanskem gospodinjstvu. V primeru obalno-kraške regije se v skupini prebivalcev iz sedem- in veččlanskega gospodinjstva delež tistih z višjimi spretnostmi tako zelo zmanjša, da je vrednost deleža med najmanjšimi, če ga primerjamo z drugimi regijami. Nasprotno je v gorenjski regiji, kjer se delež poveča in je skupaj s tistim iz pomurske regije daleč največji med slovenskimi regijami. Če opazujemo število otrok, ki jih imajo prebivalci, in delež višje ravni besedilnih spretnosti, ki jih prebivalci dosegajo po regijah, lahko opazimo zanimivost: samo regije zahodne kohezije imajo prebivalce z več kot petimi otroki, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti. Tudi pri prebivalcih s petimi otroki dosegajo višjo raven v vzhodni koheziji samo v savinjski regiji (10,72 %). Osrednjeslovenska, gorenjska in goriška regija so edine regije v Sloveniji, kjer dosegajo prebivalci s šestimi in več otroki višjo raven besedilnih spretnosti, in sicer v 90- in 100-odstotnih deležih. Obalno-kraška regija ima največji delež prebivalcev z višjimi spretnostmi med regijami v skupini tistih, ki imajo pet otrok (70 %), primerljiv delež ima tudi goriška (62,21 %). Tudi na podlagi starosti otrok se izražajo razlike v ravni spretnosti, ki jih dosegajo starši. Samo v osrednjeslovenski regiji dosega višjo raven besedilnih spretnosti polovica prebivalcev vse do trinajstega leta najmlajšega otroka. V obalno-kraški in gorenjski regiji, kjer v skupini prebivalcev z otrokom, starim do dveh let, dosegajo višjo raven spretnosti celo v večjem 162 deležu kot v osrednjeslovenski regiji, se ta zmanjša pod 50 % že pri skupini staršev z najmlajšim otrokom, starim od 3 do 5 let. Skupina prebivalcev z najmlajšim otrokom, starim od 3 do 5 let, je sicer višjim spretnostim v goriški regiji najbolj naklonjena, večje zmanjšanje deleža staršev z višjimi spretnostmi pa tam lahko opazimo, ko otroki dopolni 6 let. Prebivalci, katerih partner je zaposlen za polni delovni čas, dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti v največjem deležu v osrednjeslovenski regiji (51,94 %), sledita gorenjska in obalno-kraška regija z deležema, ki sta večja od 40 %. Tudi tisti, ki imajo partnerja ali soproga zaposlenega za krajši delovni čas, dosegajo v osrednjeslovenski regiji višjo raven v največjem deležu (poleg pomurske regije). V zahodni kohezijski regiji dosegajo prebivalci, katerih partner ali soprog je upokojen, višjo raven besedilnih spretnosti v večjem deležu kot regije v vzhodni kohezijski regiji (razen pomurska in savinjska regija). Nasprotno je v primeru, ko je partner ali soprog dijak ali študent, takrat dosegajo prebivalci regij zahodne kohezije višjo raven besedilnih spretnosti v manjšem deležu kot v vzhodni kohezijski regiji. Izjema je goriška regija, kjer dosegajo prebivalci, ki imajo partnerja ali soproga dijaka ali študenta, višjo raven v največjem deležu med regijami. Goriška regija ima tudi največji delež prebivalcev z višjimi spretnostmi med tistimi, katerih partner ali soprog opravlja delo v gospodinjstvu ali skrbi za otroke ali družino. Zanimivo je tudi, da prebivalci goriške regije, ki imajo partnerja ali soproga brezposelnega, manj pogosto dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti kot v preostalih regijah zahodne kohezije. Vzhodna kohezijska regija: Pomurska regija ima v vzhodni koheziji največje deleže prebivalcev z višjimi spretnostmi v skupinah glede na število članov v gospodinjstvu. Izjeme so eno- ter sedem- in veččlansko gospodinjstvo. V primorsko-notranjski regiji namreč izstopa delež prebivalcev z višjo ravnijo besedilnih spretnosti, ki je blizu polovice, v enočlanskem gospodinjstvu, primerljivo velik je v tej regiji tudi delež v šestčlanskih gospodinjstvih. Koroška regija ima največji delež prebivalcev z višjimi spretnostmi med vsemi regijami v skupini tistih, ki živijo v najbolj številčnih gospodinjstvih (sedem- in veččlansko gospodinjstvo), saj je kar 62,09 % med njimi besedilno najspretnejših. Koroška ima sicer skupaj z zasavsko regijo v vseh preostalih skupinah med statističnimi regijami v Sloveniji najmanjše deleže prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi. Zanimivo ima regija jugovzhodna Slovenija v skupini prebivalcev, ki živijo v enočlanskem gospodinjstvu, delež tistih, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, med najmanjšimi v državi (kot zasavska regija), delež teh pa je med živečimi v štiričlanskem gospodinjstvu skoraj 40-odstoten in primerljiv s pomursko regijo. V koroški regiji, ki ima v primerjavi z drugimi regijami deleže prebivalcev z višjimi spretnostmi med najmanjšimi, se ti glede na število otrok skoraj ne spreminjajo, prebivalci z več kot tremi otroki pa višje ravni besedilnih spretnosti sploh ne dosegajo. Tudi v pomurski regiji, ki ima enega večjih deležev – primerljiv je z deleži obalno-kraške in osrednjeslovenske regije – so deleži prebivalcev z višjimi spretnostmi dokaj nespremenjeni v skupinah prebivalcev z različnim številom otrok. Prebivalci v pomurski regiji dosegajo višjo raven spretnosti do vključno skupine tistih s štirimi otroki. V pomurski regiji kar 82,45 % staršev, katerih najmlajši otrok je mlajši od treh let, dosega višjo raven besedilnih spretnosti. Nasprotno je zasavska regija edina med statističnimi regijami v Sloveniji, ki med prebivalci z najmlajšim otrokom te starosti ne dosega višje ravni. Regije, v katerih je delež prebivalcev z višjimi spretnostmi v skupini staršev z najmlajšim otrokom do dveh let manjši kot v skupini tistih z najmlajšim otrokom, starim od 3 do 5 let, so še primorsko-notranjska, savinjska in goriška. Pomurska regija je v Sloveniji edina regija, kjer je delež prebivalcev z višjimi spretnostmi v skupini staršev z najmlajšim otrokom, starim 13 let ali več, večji kot v skupini staršev z najmlajšim otrokom, starim od 6 do 12 let. 163 Pomurska in primorsko-notranjska regija sta edini regiji v Sloveniji, kjer prebivalci s partnerjem ali soprogom vajencem oziroma pripravnikom dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, in sicer v velikih deležih. Med tistimi, ki imajo za partnerja ali soproga trajnega invalida, v posavski regiji vsi dosegajo višje ravni besedilnih spretnosti, tudi v regiji jugovzhodna Slovenija in savinjski regiji dosega omenjeno raven več kot 20 % prebivalcev iz te skupine. Poleg že omenjene goriške regije v zahodni koheziji dosegajo prebivalci, katerih partner ali soprog je dijak ali študent, v podobno velikih deležih višjo raven besedilnih spretnosti v podravski in zasavski regiji. Tako kot v osrednjeslovenski regiji tudi v pomurski dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti tisti, katerih partner ali soprog je zaposlen za krajši delovni čas, v deležu, ki je med vsemi regijami v Sloveniji največji. V skupini prebivalcev s parterji ali soprogi, ki so zaposleni za polni delovni čas, dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti v največjih deležih prebivalci iz zahodne kohezijske regij (razen goriške regije), takoj za njimi sta pomurska in savinjska regija. Priseljensko ozadje Priseljence uvrščamo med ranljive skupine. Država rojstva vpliva na besedilne spretnosti, ni pa povsod ta vpliv enako velik. Ugotovljeno je bilo, da je vpliv večji v bolj razvitih državah, v državah na prehodu pa ga skoraj ni zaznati (Pavlin idr., 2018, str. 127). Študija delovno aktivnih z nižjimi spretnostmi v Sloveniji je pokazala, da je med tistimi, ki imajo nižje spretnosti, 78,86 % rojenih v Sloveniji, delež med tistimi, ki imajo višje spretnosti, pa je 92,74-odstoten (Javrh, 2020b, str. 91). V devetdesetih letih je bila v Sloveniji skupina priseljencev bolj jezikovno homogena kot pozneje, še posebno po pridružitvi Evropski uniji (Ferbežar, 2018, str. 62). V skupini delovno aktivnih z najnižjimi spretnostmi prevladujejo priseljenci, ki so se v Slovenijo prvič priselili po letu 1991, ko so bili stari 16 do 30 let (Javrh, 2020b, str. 91). Zahodna kohezijska regija: Za regije zahodne kohezije, izjema je goriška regija, so med tistimi, ki so rojeni v Sloveniji, značilni največji deleži prebivalcev z višjo ravnijo besedilnih spretnosti. Med nerojenimi v Sloveniji ima od regij v državi največji delež prebivalcev z višjo ravnijo besedilnih spretnosti savinjska regija, sledi ji gorenjska. Zanimivo, gorenjska ima med vsemi regijami največji delež priseljencev z višjimi spretnostmi med priseljenci prve generacije, med tistimi iz druge generacije pa ima v zahodni kohezijski regiji manjši delež od gorenjske samo še goriška regija. V goriški regiji je tako kot v pomurski in zasavski v skupini priseljencev druge generacije delež prebivalcev z višjo ravnijo besedilnih spretnosti manjši kot v skupini priseljencev prve generacije. Nasprotno pa ima obalno-kraška regija poleg savinjske regije največji delež prebivalcev z višjimi spretnostmi med priseljenci druge generacije. Osrednjeslovenska regija ima največji delež prebivalcev, ki niso priseljenci prve ali druge generacije, z višjimi spretnostmi; med priseljenci prve generacije, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, pa je delež po velikosti med regijami šesti največji (od vseh 12 regij). Gorenjska in osrednjeslovenska regija sta edini, kjer polovica priseljenih v zgodnjem otroštvu (do petega leta) dosega višje besedilne spretnosti, v goriški regiji pa delež priseljenih z višjimi spretnostmi narašča s starostjo ob priselitvi. Za vse regije zahodne kohezije velja, da dosega višjo raven besedilnih spretnosti večji delež prebivalcev, ki so priseljeni v Slovenijo po letu 1990 kot v obdobju med letoma 1961 in 1990. Osrednjeslovenska in obalno-kraška regija sta poleg posavske regije edini z velikim deležem tudi med starejšimi priseljenci, tj. tistimi, ki so migrirali v Slovenijo pred letom 1961. V osrednjeslovenski regiji je vpliv leta priselitve na višje besedilne spretnosti najmanj izrazit. Regije zahodne kohezije, razen goriške regije, imajo med vsemi regijami največji delež med naravnimi govorci slovenskega jezika, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti. Med tistimi, ki niso naravni govorci slovenščine, jih največji delež omenjeno raven dosega v savinjski regiji, sledi pa gorenjska. Goriška na 164 drugi strani ima poleg zasavske in koroške najmanjši delež prebivalcev z višjimi spretnostmi med tistimi, ki niso naravni govorci slovenščine. Vzhodna kohezijska regija: Za podravsko, posavsko in koroško regijo je značilno, da dosega višjo raven spretnosti približno enak delež prebivalcev ne glede na to, ali so rojeni v Sloveniji ali ne, največja razlika pa je vidna v pomurski regiji. Primorsko-notranjska in zasavska regija imata v Sloveniji med prebivalci, ki niso rojeni v Sloveniji, najmanjši delež prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi od vseh regij, največjega pa ima savinjska regija. Polovica priseljencev druge generacije v savinjski regiji in regiji jugovzhodna Slovenija tako kot v obalno-kraški regiji dosega višjo raven besedilnih spretnosti. Če primerjamo skupini prve in druge generacije priseljencev, je največja razlika v deležu tistih, ki dosegajo višjo raven spretnosti, prav v omenjenih regijah. V primorsko-notranjski, zasavski in koroški regiji manj kot 5 % priseljencev prve generacije dosega višjo raven besedilnih spretnosti; to umešča regije med tiste z najmanjšim deležem v omenjeni skupini. V savinjski regiji kar tri četrtine (74,15 %) priseljencev, ki so bili ob priselitvi stari od 6 do 10 let, dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, polovica prav tako v koroški in pomurski regiji. Tudi med priseljenimi v starosti od 11 do 15 let ima savinjska regija največji delež besedilno najspretnejših med vsemi regijami v Sloveniji. Zanimivo pa, da je v podravski regiji ravno v teh skupinah najmanjši delež priseljencev z višjimi spretnostmi. Podravska regija ima namreč največje deleže prebivalcev z višjimi spretnostmi med regijami v skupinah priseljenih v starosti 26 do 30 let in 36 do 40 let. V primorsko-notranjski regiji dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti samo tisti, ki so se v Slovenijo priselili v starosti do 5 let, in sicer med letoma 1961 in 1990. Tudi v zasavski regiji dosegajo višjo raven samo priseljenci iz nekega časovnega obdobja priselitve, in sicer tisti, ki so se v Slovenijo prvič priselili po letu 1991 kot odrasli v starosti od 31 do 35 let ali kot otroci, stari od 6 do 10 let. Glede na leto priselitve ima savinjska regija med priseljenimi v Slovenijo po letu 1990 največji delež besedilno najspretnejših med regijami; tudi med priseljenimi med letoma 1961 in 1990 ima večji delež samo še koroška regija. V vzhodni kohezijski regiji le v posavski regiji priseljeni med letoma 1931 in 1960 dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, in to kar 40 % od njih. V savinjski regiji izstopa podatek, da kar 70 % prebivalcev, katerih prvi naučeni jezik v otroštvu je makedonščina, dosega višjo raven besedilnih spretnosti, še več, 80 %, pa v podravski. V pomurski regiji dosega 90 % prebivalcev, katerih prvi naučeni jezik je romski, višjo raven besedilnih spretnosti. Savinjska regija ima v Sloveniji največji delež prebivalcev z višjo ravnijo besedilnih spretnosti med tistimi, ki niso naravni govorci slovenskega jezika. Podravska, savinjska in posavska regija imajo najmanjšo razliko v deležu prebivalcev z višjo stopnjo besedilnih spretnosti med skupinama naravnih govorcev slovenskega jezika in tistimi, ki to niso. Najvišja dosežena stopnja izobrazbe matere ali skrbnice Na raven spretnosti prebivalcev ne vpliva samo stopnja njihove izobrazbe in materni jezik, ampak tudi izobrazba njihovih staršev (Javrh, 2020a, str. 48). V družinskem okolju se namreč med generacijami prenašajo vzorci, ki vplivajo na razvoj pismenosti (Možina, 2011, str. 29). V Sloveniji je vpliv izobrazbe staršev na merjene spretnosti v raziskavi Spretnosti odraslih – PIAAC med večjimi (Ule, 2018, str. 83). Zahodna kohezijska regija: Izmed prebivalcev z materami ali skrbnicami, ki niso bile rojene v Sloveniji, jih največji delež dosega višjo raven besedilnih spretnosti v obalno-kraški regiji, velik delež jih je tudi v gorenjski in osrednjeslovenski. Te tri regije prednjačijo tudi med tistimi, katerih matere ali skrbnice so bile rojene v Sloveniji. Osrednjeslovenska in primorsko-notranjska regija imata največjo razliko med dosežki prebivalcev glede na državo rojstva 165 matere ali skrbnice. Z višanjem izobrazbe matere ali skrbnice se večajo tudi deleži prebivalcev z višjimi spretnostmi, samo obalno-kraška regija se razlikuje od tega vzorca. Delež prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi je tu namreč manjši med tistimi z materami ali skrbnicami z višjo izobrazbo kot med tistimi s srednjo. Zanimivo je tudi, da v obalno-kraški regiji tako kot v pomurski dosega višjo raven spretnosti velik delež prebivalcev med tistimi, katerih matere ali skrbnice imajo nižjo poklicno stopnjo izobrazbe. Vzhodna kohezijska regija: V primorsko-notranjski, zasavski in koroški regiji dosegajo prebivalci, katerih mati ali skrbnica ni rojena v Sloveniji, višjo raven besedilnih spretnosti v najmanjšem deležu med regijami. V primerjavi z drugimi regijami v Sloveniji je v primorsko-notranjski in osrednjeslovenski regiji največja razlika v deležu prebivalcev z višjimi spretnostmi glede na to, ali je mati ali skrbnica rojena v Sloveniji ali ne, najmanjša pa v savinjski regiji. Majhna razlika je še v posavski in podravski regiji. Izraziteje je v podravski regiji opazen vpliv izobrazbe staršev na besedilne dosežke. Med regijami vzhodne kohezije ima pomurska regija med tistimi, katerih mati ali skrbnica ima višjo izobrazbo, največji delež prebivalcev z višjimi spretnostmi, od vseh regij v Sloveniji ima večji delež le osrednjeslovenska regija. Zanimivo pa, ima pomurska tudi največji delež prebivalcev z višjimi spretnostmi med tistimi, katerih mati ali skrbnica ima nižjo poklicno izobrazbo. Med regijami v Sloveniji ima najmanjši delež prebivalcev z višjimi spretnostmi med tistimi z materami ali skrbnicami z nižjo poklicno izobrazbo zasavska regija, s srednjo in višjo pa koroška regija. Zdravje Zdravje velja za enega ključnih elementov kakovosti človeškega kapitala (Kaše, 2018, str. 153). V raziskavi Spretnosti odraslih – PIAAC predstavlja samoocena zdravja poleg sodelovanja v prostovoljski dejavnosti, zaupanja v druge ljudi in aktivnega državljanstva kazalnik blaginje (Kump, 2018). Najboljše zdravje in dobro počutje sta značilna za države, kjer je razlika med revnimi in bogatimi najmanjša (Ule, 2018, str. 87). Analize so tudi pokazale, da je družbeno zaupanje nizko pri tistih, ki menijo, da je njihovo zdravje slabo (Mohorčič Špolar, 2018, str. 142). Pogosto imajo prebivalci, ki svoje zdravje ocenjujejo kot odlično, najboljše bralne spretnosti, saj raven spretnosti vpliva na ekonomski status in s tem tudi na zdravje, ter nasprotno (Zaviršek, 2018, str. 124). 166 Slika 107: Delež prebivalcev z višjo ravnijo besedilnih spretnosti in lastna ocena zdravja po regijah v Sloveniji 70 60 50 40 30 20 10 0 odlično zelo dobro dobro zadovoljivo slabo % savinjska gorenjska goriška obalno-kraška zasavska primorsko-notranjska posavska pomurska podravska koroška JV Slovenija osrednjeslovenska Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Med slovenskimi statističnimi regijami imajo najnižje povprečne vrednosti za vse tri spretnosti zasavska, koroška in posavska regija, osrednjeslovenska regija pa je edina nadpovprečna pri vseh treh spretnostih (Kaše, 2018, str. 153). Zanimivo pa je bilo v predhodnih analizah ugotovljeno, da imata zasavska in posavska regija kljub nižjim povprečnim vrednostim spretnosti visoke ocene zdravja (prav tam). Če primerjamo med seboj zahodno in vzhodno kohezijsko regijo, imajo regije zahodne kohezije, z izjemo goriške, največje deleže prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi. Med regijami vzhodne kohezije imata velike deleže prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi še pomurska in savinjska regija, regija jugovzhodna Slovenija pa samo pri ocenah zelo dobro in slabo. Zahodna kohezijska regija: Zdravje prebivalcev osrednjeslovenske regije je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (b. l.) ugodno, regija je imela leta 2019 tudi največje število zdravnikov na 100.000 prebivalcev (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. a, str. 15). Kot smo že omenili, dosega v tej regiji višjo raven spretnosti največji delež prebivalcev. Med tistimi, ki svoje zdravje ocenjujejo kot odlično in zelo dobro, jih polovica ali več kot polovica dosega višjo raven besedilnih spretnosti. Večji delež jih med tistimi, ki ocenjujejo svoje zdravje kot odlično, dosega višjo raven besedilnih spretnosti v obalno-kraški regiji. Tudi za obalno-kraško regijo je značilno dobro zdravstveno stanje prebivalcev, razen incidenčne stopnje raka dojke (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. d, str. 12). Delež prebivalcev, ki ga predstavljajo tisti z višjo ravnijo besedilnih spretnostih, je pri določeni oceni lastnega zdravja podoben kot v pomurski regiji (večji delež od pomurske v skupini, ki ocenjuje svoje zdravje kot odlično in dobro) in med največjimi. V primeru gorenjske regije predstavljajo prebivalci z višjimi besedilnimi spretnostmi skoraj polovico tistih, ki ocenjujejo svoje zdravje kot odlično in zelo dobro. Regija izstopa po velikem deležu prebivalcev z višjo ravnijo spretnosti med tistimi, ki ocenjujejo svoje zdravje kot slabo. V tej skupini dosega višje spretnosti petina skupine, podobno kot med tistimi, ki ocenjujejo 167 svoje zdravje kot zadovoljivo. To je presenetljivo glede na to, da ima gorenjska regija za osrednjeslovensko najnižjo stopnjo umrljivosti (Presežna umrljivost, 2020). Goriška regija ima med regijami zahodne kohezije najmanjše deleže prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi pa tudi med preostalimi regijami v Sloveniji so deleži med manjšimi. Čeprav ima goriška regija med regijami majhno bolniško odsotnost zaposlenih z dela (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. b, str. 14) in nizke oziroma povprečne stopnje obolenj (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. e, str. 11 in Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. c, str. 13), sta za regijo značilni velika uporaba antidepresivov (Regije v številkah, 2018, str. 9) in visoka stopnja umrljivosti, ki pa je pandemija ni huje prizadela (Presežna umrljivost, 2020). Vzhodna kohezijska regija: Pomurska regija ima med regijami, uvrščenimi v vzhodno kohezijsko regijo, največje deleže prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi, samo v skupini prebivalcev, ki ocenjujejo svoje zdravje kot odlično, jih nekoliko večji delež dosega višjo raven v savinjski regiji. Pomurska regija ima v Sloveniji najvišjo stopnjo umrljivosti, ta je še enkrat večja od najnižje v primorsko-notranjski regiji (Presežna umrljivost, 2020). V pomurski regiji je zelo nizka raven socialne zaščite, slabo zdravstveno stanje prebivalstva in tudi zelo majhne gospodarske razvojne možnosti (Domadenik idr., 2018b, str. 171). Poleg tega da ima primorsko-notranjska regija najnižjo stopnjo umrljivosti, ima tudi najmanj zdravnikov na 100.000 prebivalcev (dve tretjini manj kot osrednjeslovenska regija; Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. a, str. 15). Regija izstopa po tem, da precej večji delež prebivalcev dosega višjo raven besedilnih spretnosti med tistimi, ki ocenjujejo svoje zdravje kot odlično v primerjavi z zelo dobrim, obenem pa je edina, kjer sta deleža prebivalcev z višjimi spretnostmi med tistimi, ki svoje zdravje ocenjujejo kot zelo dobro in dobro, skoraj izenačena. Podravska regija ima za osrednjeslovensko največ zdravnikov na 100.000 prebivalcev in visoko stopnjo umrljivosti (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. a, str. 15; Presežna umrljivost, 2020). Za regijo je značilno, da je med tistimi, ki ocenjujejo svoje zdravje kot zadovoljivo ali slabo, zelo majhen delež prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi. Za pomursko ima savinjska regija največje deleže prebivalcev z višjimi spretnostmi v vzhodni kohezijski regiji. Tako kot za pomursko je tudi za savinjsko regijo značilna velika razlika v deležu prebivalcev z višjimi spretnostmi med tistimi, ki ocenjujejo svoje zdravje kot zelo dobro in dobro (največja razlika v regiji jugovzhodna Slovenija). Stopnja umrljivosti v regiji je v mejah slovenskega povprečja (Presežna umrljivost, 2020). Regija jugovzhodna Slovenija po obolevnosti za rakom, boleznih obtočil in sladkorni bolezni ne izstopa (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. c, str. 13; Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. d, str. 12 in Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. e, str. 11). Med tistimi, ki ocenjujejo svoje zdravje kot zelo dobro in slabo, jih velik delež dosega višjo raven besedilnih spretnosti. Posebnost pri regiji je tudi že omenjena največja razlika po velikosti deleža prebivalcev z višjimi spretnostmi med skupino, ki ocenjuje svoje zdravje kot zelo dobro in dobro. V posavski regiji je malo zdravnikov (gledano na 100.000 prebivalcev) in veliko odsotnosti z dela iz dela iz zdravstveno upravičenih razlogov (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. a, str. 15; Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. b, str. 14). Zanimivo pa skoraj nihče med prebivalci, ki ocenjujejo svoje zdravje kot slabo, ne dosega višje ravni besedilnih spretnosti. Nasprotno pa je v koroški regiji, kjer je odsotnosti z dela iz dela iz zdravstveno upravičenih 168 razlogov tudi velika (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. b, str. 14), najmanjša razlika v deležu prebivalcev z višjimi spretnostmi med najboljšimi in najslabšimi ocenami zdravja. V zasavski regiji je glede na podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje najvišja stopnja incidence raka sapnika in pljuč ter stopnja prevalence z zdravili zdravljene sladkorne bolezni (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. d, str. 12; Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. e, str. 11). Kljub temu je ocena lastnega zdravja zelo pozitivna pri tistih, ki dosegajo višjo stopnjo besedilnih spretnosti. Med tistimi, ki ocenjujejo svoje zdravje kot slabo, ne dosega nihče višje ravni spretnosti, tudi med tistimi, ki ga ocenjujejo kot zadovoljivo, je delež skoraj zanemarljiv. 169 Razlike med slovenskimi regijami z 3.3 vidika reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih Nevenka Bogataj Spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih (TBO) je ena od spremenljivk raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC, ki se nanaša na zmožnost uporabe digitalne tehnologije, komunikacijskih orodij in omrežij za iskanje, izbiranje, ovrednotenje, uporabo informacij in njihovo izmenjavo z drugimi ter reševanje praktičnih nalog. Navedeni procesi ne potekajo rutinsko, temveč v kompleksni hierarhiji večfaznega odločanja. Proces je slabo raziskan, povezan je z učenjem, k njegovemu razumevanju pa skuša prispevati tudi ta analiza. Z njo smo želeli nadgraditi preteklo delo (Javrh, 2018a; Muršak in Radovan, 2018a; Dolničar in Mrzel, 2018a; Bogataj, 2020). Analizirali smo stanje v tehnološko bogatih okolij po razvojnih regijah, združenih v dve kohezijski regiji, ter ugotavljali potencialni vpliv spremenljivk, ki opisujejo posameznikov odnos in interakcijo s skupino oziroma skupnostjo, zlasti tisto, v katero je umeščen pri svojem delu. Metodološka izhodišča za analizo Spremenljivke smo izbrali v analizo po kriterijih, predstavljenih in preskušenih v Bogataj (2020). Nanašajo se na tri področja: posameznikovo splošno zaupanje, njegove učne strategije (npr. »investicijo v učenje« v obliki učenja z delom) in njegovo »rabo veščin«, izraženo z obsegom delovnega sodelovanja in delovnih interakcij. Opise spremenljivk povzemamo po PIAAC BQ JR (2009): 1/ Splošno zaupanje je spremenljivka, ki je v omenjeni raziskavi poimenovana I_Q07 in izraža družbeno zaupanje, opredeljeno kot »zaupanje v zanesljivost osebe ali sisteme« po Giddensu (1990), (PIAAC BQ JR, 2009). Utemeljena je kot »družbeni učinek, ključen za stabilno delovanje družbe« (cit. PIAAC BQ JR, 2009), in izmerjena v obliki dveh spremenljivk: a. I_Q07a: Zaupati je mogoče le peščici ljudi (Lestvica odgovorov: zelo se strinjam, strinjam se, niti se strinjam niti se ne strinjam, se ne strinjam, sploh se ne strinjam); b. I_Q07b: Če nisi previden, te ljudje izkoristijo (ista lestvica). 2/ Učne strategije izražajo za »oceno učinka izobraževanja in usposabljanja na veščine«. Označene so z imenom I_Q04 in operacionalizirane v obliki spremenljivk, ki jih opisujemo v nadaljevanju. Iz skice odnosov med spremenljivkami (prav tam, str. 63) je razvidno, da so učne strategije osebna značilnost anketiranca in se nanašajo na: a. primerjanje zamisli z resničnim življenjem (I_Q04b); b. pozitiven odnos do učenja (oziroma »se rad uči nove stvari«; I_Q04d); c. primerjavo ujemanja zamisli med seboj (I_Q04l); d. iskanje dodatnih informacij (I_Q04m). Respondenti so omenjene spremenljivke ocenjevali na lestvici z vrednostmi: nič, zelo malo, nekaj, veliko, zelo veliko. 3/ S področja rabe veščin smo analizirali le obseg delovnega sodelovanja, v katerem pride do medsebojne izmenjave delovnih informacij (spremenljivka F_Q02a), in obseg delovne razprave (spremenljivka G_Q05h), obe izmerjeni na lestvici s petimi vrednostmi (nikoli; manj kot mesečno; manj kot tedensko; tedensko, a ne dnevno; dnevno). Obseg učenja z delom opisuje spremenljivka D_Q13, kjer so respondenti prav tako izbirali med petimi odgovori 170 (nikoli; manj kot mesečno; manj kot tedensko; tedensko, a ne dnevno; dnevno). Naslavljali smo problem spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih v posameznih regijah. Iskali smo potencialne regionalno specifične povezave razvitosti spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih z učnimi strategijami in rabo veščin, zlasti socialnih kompetenc. Naša hipoteza je bila, da se regije v spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih razlikujejo. Temeljni raziskovalni vprašanji sta bili: Ali se razvitost spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih med regijami razlikuje? Ali so povezave z izbranimi spremenljivkami povsod enake? Vzorec te analize je bil širši od prejšnjih – analizirali smo ne le delovno aktivne prebivalce, temveč vse odrasle prebivalce Slovenije v starosti od 16 do 65 let, razen zapornikov in oseb s posebnimi potrebami. Za analizo podatkov smo v več korakih uporabili tele metode: v prvem koraku smo za vsako od spremenljivk po regijah izračunali dosežke za spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih na naslednjih ravneh: prva raven – dosežek pod 241 točk, druga raven – dosežek od 241 točk do 280,5 točke in tretja raven – dosežek nad 280,5 točke. V naslednjem koraku smo za spremenljivke izračunali frekvenčne porazdelitve po regijah. Poiskali smo razlike med najmanjšo in največjo vrednostjo, dalje pa analizirali le primere, kjer so razlike med regijama z največjo in najmanjšo vrednostjo presegale 30 %. Za te izstopajoče primere smo preverili možne povezave med dejavniki s korelacijsko analizo. Uporabili smo programski paket IDB, ki omogoča pravilen izračun populacijskih uteži za računanje dosežkov, ter statistični paket SPSS 25. Navajamo le rezultate, katerih korelacijski koeficient r presega mejno vrednost 0,3, to je meja, nad katero so mejne vrednosti v sociološkem raziskovanju korelacije značilne. Poglavitne ugotovitve Ugotovili smo, da se regije med seboj precej razlikujejo (glej preglednico 68). Obisk delavnic in seminarjev je bil na primer leta 2014 v zasavski regiji 6-odstoten, v koroški in pomurski od 10- do 20-odstoten, v osrednjeslovenski in gorenjski pa več kot 30-odstoten. Preglednica 68: Delež udeleženih na delavnicah in seminarjih za slovenske regije R E G I J E D E L E Ž pomurska 16,3 podravska 23,4 koroška 18,1 savinjska 20,3 zasavska 6,2 posavska 22,5 jugovzhodna Slovenija 23,3 osrednjeslovenska 37,6 gorenjska 30,2 primorsko-notranjska 27,8 goriška 18,6 obalno-kraška 23,8 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 171 Razlika med najmanjšo in največjo vrednostjo je za spremenljivko »prilagodljivost dela« v kategoriji »visoka in zelo visoka prilagodljivost« očitna predvsem v regijah, kjer je bila ugotovljena majhna udeležba na delavnicah in seminarjih, najmanjši delež udeležencev je zopet v koroški regiji. Podobno velja tudi za spremenljivko »delež anketiranih, ki se z delom dnevno uči«: v koroški regiji je bilo leta 2014 takih le 21,4 %, v posavski 56,7 %, v regiji jugovzhodna Slovenija pa kar trikrat več kot v koroški regiji (64,1 %). Razlika med največjimi in najmanjšimi vrednostmi te spremenljivke je torej leta 2014 dosegla celo 42,7 %. Visoka je tudi razlika za spremenljivko »obseg delovnega sodelovanja«, le da sta tu ekstrema iz drugih regij, in sicer iz posavske (največji delež) in goriške (najmanjši delež). Regije se zelo razlikujejo tudi v odnosu do učenja, saj se »rado uči novosti« le 35,5 % anketiranih v koroški regiji, v zasavski pa kar 68,2 %. Obrnjeno – razlike med regijami so majhne, če smo opazovali spremenljivko »obseg vsakodnevne delovne razprave«. Kaže, da je dnevna (delovna) razprava zelo redka v vseh regijah (3 %), hkrati pa so si v vseh regijah anketirani »delili informacije med seboj« (> 75 %). Za utemeljeno interpretacijo te razlike velja biti pozoren na podrobnosti in povezave tudi z drugimi spremenljivkami, ki jih v tej analizi nismo obravnavali. Učenju je bila v povprečju naklonjena več kot polovica anketiranih. Navzdol se zopet razlikuje delež v koroški regiji (35,5 %), navzgor pa v osrednji in zahodni Sloveniji (več kot 60 %) ter zasavski regiji (več kot 68 %). Dodatne informacije v povprečju išče večina anketiranih (69 %), znova je v koroški regiji delež manjši kot drugod (46 %). V iskanju dodatnih informacij prednjačijo anketirani v zasavski regiji (82,5 %) ter v zahodni Sloveniji, zlasti v goriški regiji, z deleži, večjimi od 70 %. V študiji delovno aktivnih (Bogataj, 2020) se je spremenljivka »obseg zaupanja« izkazala za vplivno, zato smo preverili njene vrednosti za regije. Rezultat je pokazal, da je vsota deležev za kategoriji »zelo se strinjam« in »strinjam se, da če nisi previden, te ljudje izkoristijo« (spremenljivka I_Q07b) največja v koroški regiji, najmanjša pa v primorsko-notranjski regiji. (Preglednica 69) Preglednica 69: Obseg zaupanja, izražen z deležem anektiranih, ki »ne zaupajo«, po regijah R E G I J E D E L E Ž T I S T I H , K I S E S T R I N J A J O I N Z E L O S T R I N J A J O S T R D I T V I J O , D A » Č E N I S I P R E V I D E N , T E L J U D J E I Z K O R I S T I J O « pomurska 78,2 podravska 81,1 koroška 89,5 savinjska 77,7 zasavska 90,7 posavska 83,1 jugovzhodna Slovenija 79,1 osrednjeslovenska 67,6 gorenjska 66,0 primorsko-notranjska 68,9 goriška 75,1 obalno-kraška 77,6 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 172 Korelacije med spremenljivkami v posameznih regijah Povezave med dejavniki v regijah so raznolike in le posamično statistično značilne. V večini regij je bila ugotovljena statistično značilna korelacija med spremenljivkama »se rad uči nove stvari« in »išče dodatne informacije«. Korelacijski koeficienti za to povezavo so bili zelo visoki v koroški (0,7), posavski (0,61) in zasavski regiji (0,62). V večini drugih regij je bila ta povezava močna (r = 0,45), najšibkejša pa je bila v osrednjeslovenski regiji (r = 0,25). Močna povezava med omenjenima spremenljivkama je bila torej prav v regijah, kjer smo doslej ugotavljali neugoden položaj, kar zadeva tehnološko bogata okolja. Analiza torej nakazuje regionalno specifične povezave med dejavniki; to bi bilo utemeljeno dodatno preveriti in proučiti. Obstajajo tudi druge povezave med spremenljivkami, na primer med obsegom izkušenjskega učenja (D_Q13b) in delovnim sodelovanjem (F_Q01b); ta povezava je značilna le za primorsko-notranjsko regijo. V zasavski regiji so bili statistični značilno povezani dosežki in splošno zaupanje ter spremenljivki »rad se uči nove stvari« in »obseg izkušenjskega učenja«. V nekaterih regijah je iskanje dodatnih informacij učna strategija, relativno močno povezana s prožnostjo dela (za koroško regijo je r = 0,44, obalno-kraško r = 0,33, pomursko r = 0,27), včasih tudi negativno, kot na primer v primorsko-notranjski regiji (r = –0,31). Večinoma pa se nad mejo statistične značilnosti iskanje dodatnih informacij povezuje z »rad se uči novosti«, včasih, kot na primer v zasavski regiji (r = 0,40), pa »z obsegom delovnega sodelovanja«. V obalno-kraški regiji je ista povezava negativna (r = –0,33), zato bi bilo za posploševanje treba dodati tudi druge vplivne dejavnike. Izkušenjsko učenje je bilo proti pričakovanjem le šibko povezano z drugimi spremenljivkami, saj je le v primorsko-notranjski regiji povezava statistično potrjena, pa še to le z obsegom delovnega sodelovanja (r = 0,45) in hkrati v negativni povezavi z zaposlitvijo (r = –0,31); to je posebno presenetljivo. V savinjski regiji je bilo izkušenjsko učenje povezano s prožnostjo dela (r = 0,31), v Prekmurju pa z naklonjenostjo učenju novosti (r = 0,36) in iskanjem novih informacij (r = 0,37). Povezave med spremenljivkami so torej regionalno specifične, to potrjuje našo hipotezo. Družbeno zaupanje se je povezovalo z dosežki (r = 0,31) le v koroški, zasavski (r = 0,34) in savinjski regiji (0,26). Med regijami so razlike. Nekatere med proučevanimi spremenljivkami so med seboj povezane, a ne za vsako razvojno regijo enako, temveč regionalno specifično. Naši hipotezi sta torej potrjeni. 173 Kategorizacija slovenskih regij glede 3.4 na udeležbo odraslih prebivalcev v izobraževanju Jasmina Mirčeva Slovenska regionalna politika vsebuje v programskem obdobju 2021–2027 štiri razvojne cilje: zagotavljanje kakovostnega življenja za vse,3 zmanjševanje zaostanka za regijami,4 doseganje skladnega regionalnega razvoja5 in usmerjenost v mednarodno in medregionalno razvojno povezovanje ter sodelovanje6 (Pečar, 2020). Uresničevanje regionalnih razvojnih ciljev sledi širši Strategiji razvoja Slovenije. V študiji se osredinjamo predvsem na analizo relacije med prvimi tremi cilji regionalne politike in udeležbo v vseživljenjskem učenju (VŽU), čeprav so cilji regionalne politike v državi povezani in se dopolnjujejo. Po mnenju Saheb in Nobaya je udeležba v vseživljenjskem učenju pri razvoju regij zelo pomembna, saj ne spodbuja samo pridobitve novih spretnosti in znanja, temveč vodi do večjega zadovoljstva in izboljšanja kakovosti življenja na nekem območju (Saheb in Nobaya, 2009). Izhajajoč iz tega okvira smo analizirali, kakšna je udeležba v izobraževanju odraslih oziroma vseživljenjskem učenju v posameznih regijah. A zanimanje za udeležbo odpira vprašanje ne le o obsegu udeležbe, temveč tudi o tem, katere značilnosti regij pogojujejo večjo ali manjšo izobraževalno udeležbo in kdo sodeluje v izobraževanju odraslih. Zato je ambicija tega proučevanja tudi raziskati stopnje enakosti in neenakosti pri udeležbi, perspektive, ki jih ponujajo okolja na tem področju, ter proučiti, katere skupine so v določeni regiji dejavne in katere imajo nekatere ovire pri dostopanju v organizirane izobraževalne aktivnosti. Proučevanje regionalne perspektive vseživljenjskega učenja sledi policentričnemu regionalnemu modelu, ki poudarja pomembnost enakomernega regionalnega razvoja in zmanjševanje zaostanka za regijami. Policentrični teritorialni model spodbuja bolj uravnotežen razvoj med regijami in bolj kooperativne odnose med mesti in podeželjem ter regijami nasploh. Po mnenju Waterhout, Zonneveld, Maijers (2005) je policentrični razvoj koristen, ker omogoča, da se države izognejo pretirani gospodarski in demografski koncentraciji v osrednjih območjih na ravni Evropske unije in na nacionalni ravni ter spodbuja oživljanje manj gosto poseljene in ekonomsko šibkejše regije. Dolgoročno policentrični razvoj prispeva k večji odprtosti in raznolikosti mest in regij, to pa krepi konkurenčnost Evrope v svetovnem gospodarstvu. Vsaka regija ima določeno raven udeležbe v izobraževanju odraslih/vseživljenjskem učenju. V 3 Na kakovost življenja (prvi cilj) naj bi vplivala vrsta dejavnikov na različnih področjih (delo, stanovanje, dohodek, zdravje, izobrazba, socialna izključenost, okolje, prostor itn.). 4 Uresničevanje cilja naj bi bilo pogojeno z gospodarsko razvitostjo, odpornostjo in sposobnostjo odzivanja na koronsko krizo. 5 Usklajen regionalni razvoj je pogoj za uspešnost države. 6 Mednarodno regionalno povezovanje naj bi imelo številne pozitivne učinke na lokalno prebivalstvo, na kakovost njegovega življenja, institucije in državo kot celoto. https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/dz/2020/DZ3_2020.pdf 174 različnih regijah se programov izobraževanja in usposabljanja udeležujejo različne družbene skupine. Nekatere regije bolj spodbujajo razvoj programov formalnega, druge pa razvoj programov neformalnega izobraževanja. V prispevku skušamo ugotoviti: kakšna je udeležba odraslega prebivalstva v vseživljenjskem učenju v slovenskih regijah; koliko se je udeležba odraslega prebivalstva v vseživljenjskem učenju z leti spreminjala; koliko se udeležba v programih formalnega in neformalnega izobraževanja povezuje z ekonomskimi parametri, stanjem na trgu dela in gospodarsko razvitostjo regije; katere družbene skupine se najbolj udeležujejo izobraževanja v slovenskih regijah in katere najmanj; ali je udeležba v vseživljenjskem učenju po slovenskih regijah enakomerno porazdeljena in ali so razlike med vzhodno in zahodno kohezijsko regijo; kateri dejavniki najbolj vplivajo na udeležbo po regijah. Naša domneva je, da so v Sloveniji povezane udeležba v vseživljenjskem učenju, ekonomska razvitost, socialna vključenost in kakovost življenja. Regije, ki imajo višjo raven udeležbe v vseživljenjskem učenju, so gospodarsko učinkovitejše oziroma izkazujejo ugodnejše gospodarske parametre in parametre trga dela ter zagotavljajo večjo socialno vključenost in boljšo kakovost življenja. Predvidevamo, da je v bolj razvitih regijah tudi udeležba različnih družbenih skupin v vseživljenjskem učenju večja in bolj heterogena. Predmetni okvir tega proučevanja je udeležba odrasle populacije v izobraževanju, ki se uresničuje v posameznih regijah. Predvsem so nas zanimali dejavniki, ki vplivajo na udeležbo odraslih v izobraževanju, bodisi pozitivno ali negativno (predmet). Ta okvir zajema več pojmov in kategorij, ki jih je treba opredeliti in pojasniti. Pri opredelitvi participacije ali udeležbe odraslih v izobraževanju so bile izhodiščno upoštevane smernice OECD, kjer se ta opredeli kot sodelovanje odraslih v enem ali več organiziranih učnih dogodkih na leto na katerem koli področju izobraževanja (Skills Matter, OECD, 2016). Populacija je tako uvrščena v dve kategoriji: dejavni in nedejavni udeleženci v izobraževanju. Dejavni so tisti, ki so se izobraževali v referenčnem letu oziroma v zadnjih dvanajstih mesecih pred anketiranjem. Nedejavni pa se niso izobraževali v zadnjih dvanajstih mesecih, ne glede na to, ali so bili motivirani, pa niso imeli možnosti, da bi to željo uresničili, ali niso bili zainteresirani za izobraževanje in učenje. Izobraževanje je razumljeno v najširšem pomenu; zajema mnogotere subjekte in se uresničuje po bolj ali manj institucionaliziranih učnih poteh, temelji na starih in na novo nastalih učnih potrebah ter ponuja različne načine sodelovanja v izobraževalnih dejavnostih. Izobraževanje je vedno obravnavano z vidika spreminjajočega se družbenega konteksta ter upošteva tudi spreminjajočo se vlogo znanosti in tehnologije, raven dohodkov, aktualne družbene in gospodarske trende, kompleksnost vsakdanjega življenja in naraščajočo pozornost, namenjeno osebnostnemu razvoju (Mirčeva, 2018, str. 248). Družbene skupine so skupine odraslih, katerih spolne, starostne, poklicne in materialne strukturne značilnosti imajo izrazite socialne razsežnosti (Mirčeva, 2018, str. 249). Pripravljenost posameznika za izobraževanje in učenje se lahko pojasni v povezavi z družbenimi procesi in ob upoštevanju okoliščin na ravni regije. Regija je po definiciji območje, ki je sestavni del neke države. Regije se med seboj razlikujejo glede na družbene, ekonomske, 175 naravne in geografske značilnosti. V Sloveniji poznamo delitev na dvanajst statističnih regij.7 Za izvajanje evropske kohezijske politike je Slovenija razdeljena na dve regiji. Kohezijska regija vzhodna Slovenija povezuje osem razvojnih regij: jugovzhodno Slovenijo, koroško, pomursko, podravsko, primorsko-notranjsko, posavsko, savinjsko in zasavsko regijo, kohezijska regija zahodna Slovenija pa zajema gorenjsko, goriško, osrednjeslovensko in obalno-kraško regijo.8 Cilj enakomernega regionalnega razvoja je zmanjševanje razlik med kohezijskima regijama in zagotavljanje podlage za uresničitev temeljnega dolgoročnega cilja kohezijske regije vzhodna Slovenija, tj. zmanjšanje razvojnega zaostanka na ravni Evropske unije in v odnosu do kohezijske regije zahodna Slovenija. Fenomen udeležbe v izobraževanju odraslih se v tem vsebinskem sklopu proučuje perspektivno. S to analizo skušamo izslediti povezavo med sociodemografskimi in regionalnimi značilnostmi in dejavniki ter njihovim vplivom na udeležbo različnih družbenih skupin v izobraževanju odraslih. Proučevani posebnosti in dejavniki na regionalni ravni lahko vplivajo na izobraževalne procese bolj ali manj ugodno, zato je tudi udeležba v izobraževanju odraslih diferencirana. Na podlagi analize bodo ponujeni nekateri predlogi politik ustvarjanja možnosti vseh regij za doseganje čim večje izobraževalne udeležbe ter stimuliranje vseh, predvsem najbolj prikrajšanih skupin, za izobraževalno aktivnost. Metodološka izhodišča za analizo Proučevanje te problematike zajema analizo vsebine nekaterih primarnih in sekundarnih virov. Empirični del temelji predvsem na podatkih raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC in Ankete o delovni sili (ADS) oziroma Ankete o aktivnem in neaktivnem prebivalstvu. Raziskava Spretnosti odraslih – PIAAC (Program za mednarodno ocenjevanje kompetenc odraslih) je bila izpeljana v treh krogih sodelujočih držav, Slovenija je sodelovala v drugem krogu (2012–2016). Ciljno skupino sestavljajo prebivalci, stari od 16 do 65 let. V vzorec je bilo zajetih 5156 oseb.9 Časovna primerjava temelji na podatkih raziskave Ankete o delovni sili, pri tem smo zajeli obdobje od 2011 do 2020. Raziskavo koordinira Statistični urad Evropske unije (EUROSTAT), v posamezni državi Evropske unije pa jo izvajajo posamezni statistični uradi. Enota opazovanja so posamezniki, ki živijo v izbranem gospodinjstvu, razen tistih, ki že dlje časa živijo v institucijah (bolniki, zaporniki ipd.), in tistih, ki ne živijo doma (študenti, delavci v tujini itn.). Velikost vzorca se je v obdobju od 2011 do 2020 nekoliko spreminjala, pri vseh ciklih zajema pa je vzorec reprezentativen. Podatke smo obdelali na ravni deskriptivne in multivariatne statistike. 7 NUTS (The Nomenclature of the Territorial Units fort Statistics) je skupna evropska statistična klasifikacija. Za vse enote se zagotovijo zbiranje, razvoj, usklajevanje regionalnih statistik v Evropski uniji. 8 Kohezijski regiji v Sloveniji: https://www.replika-pro.eu/kohezijske-regije 9 V neposredno testiranje v raziskavi Spretnosti odraslih – PIAAC je bil v Sloveniji zajet vzorec 5.156 odraslih. Iz celotne populacije odraslih so bili izključeni dijaki, študenti in anketirani, ki so se še vedno šolali v sklopu rednega-formalnega izobraževanja in tisti, ki so bili med anketiranjem inštitucionalizirani (zaprte osebe, zavodi za mentalno zdravje…). 176 Udeležba v vseživljenjskem učenju po regijah Eden od temeljnih ciljev analize je, da ugotovi udeležbo odraslih prebivalcev v vseživljenjskem učenju in spremembe v vzorcih udeleženosti odraslih po regijah. Udeležba odraslih v izobraževanju po podatkih ADS ni enakomerno razporejena med slovenskimi regijami. Največji delež udeležbe v izobraževanju odraslih dosegata primorsko-notranjska in osrednjeslovenska regija. Za obe je značilno, da je kakovost življenja boljša od slovenskega povprečja, to velja tudi za socialno vključenost prebivalstva, stopnja registrirane brezposelnosti pa je v obeh regijah nižja. Primorsko-notranjska regija sicer ne dosega visokega deleža terciarno izobraženega prebivalstva, kot ga dosega osrednjeslovenska regija, a kot kaže, nekoliko nižja formalna izobrazba v regiji ni ovira za večjo izobraževalno udeležbo. Regije, ki so leta 2020 dosegle najnižjo udeležbo v izobraževanju odraslih, so: pomurska, posavska in zasavska. Vse tri so po razvojnih parametrih po večini pod slovenskim povprečjem. Pozitivno izstopa le pomurska regija po dobro rešeni okolijski problematiki in občutku varnosti. Sicer so za vse tri regije značilni: nizka delovna aktivnost prebivalstva, nadpovprečna brezposelnost, visoka socialna izključenost, nizek bruto družbeni proizvod v primerjavi z drugimi regijami. Vse to negativno vpliva na zdravje prebivalstva in pričakovano življenjsko dobo (Pečar, UMAR, 2020). Dokaj nizka udeležba v organiziranih izobraževalnih aktivnostih je tudi v goriški in jugovzhodni slovenski regiji, ki sodita po parametrih razvitosti v slovensko povprečje. Druge regije: podravska, savinjska, koroška, gorenjska in obalno-kraška, se približujejo državnemu povprečju (8,4 % leta 2020). Te pripadajo vzhodni pa tudi zahodni kohezijski regiji, med seboj pa se razlikujejo po parametrih gospodarske razvitosti. Splošna ugotovitev je, da je v bolj razvitih regijah delež izobraževanja odraslih tudi do dvakrat večji kot v manj razvitih, na primer v pomurski regiji. Preglednica 70: Udeležba odraslih v vseživljenjskem učenju od 2011 do 2020, deleži po regijah S T A T I S T I Č N E L E T O L E T O L E T O L E T O L E T O L E T O L E T O L E T O L E T O L E T O R E G I J E 2 0 1 1 2 0 1 2 2 0 1 3 2 0 1 4 2 0 1 5 2 0 1 6 2 0 1 7 2 0 1 8 2 0 1 9 2 0 2 0 pomurska 10,5 9,4 10,4 9,4 9,6 8,7 8,7 8,5 8,4 5,5 podravska 14,9 12,2 11,6 11,4 10,7 10,4 11,5 11,4 11,6 8 koroška 12,7 9,3 9,9 8,9 7,3 8,5 10,2 7,9 7,5 7,9 savinjska 15,7 12,7 10,8 10,6 10,8 10,8 10,4 10,5 9,5 8 zasavska 15,8 12,3 11,4 12,6 13,1 11 11,6 14,1 9,7 6,4 posavska 12,2 14,9 9,8 8,2 11,6 11,7 10,3 8,1 9,3 6,3 jugovzhodna 14 13,3 11,8 12,2 10,8 11,1 10,1 10,4 11,5 6,9 Slovenija osrednjeslovenska 19,2 17 15,6 14,9 14,8 14,5 15,1 14,3 14,3 10,7 gorenjska 19,1 14,7 12,5 12 11,7 11,6 11,6 11 10,8 7,7 primorsko- 15,5 14,1 11,8 14,9 11,6 11,5 11,4 13 15,8 11,7 notranjska goriška 16,6 13,8 12 11,2 11,3 9,7 10,3 8,5 8,5 6,8 obalno-kraška 13,3 13,1 12,8 11,4 12,3 11,7 13,4 9,9 6,8 7,8 Slovenija 16 13,8 12,5 12,1 11,9 11,6 12 11,4 11,2 8,4 Vir: baza ADS, SURS, 2021. 177 Udeležba odraslih v organiziranih izobraževalnih dogodkih se zadnjih deset let zmanjšuje. Očitno je, da je bila udeležba v izobraževanju leta 2011 16-odstotna. V naslednjih desetih letih se je zmanjšala za polovico. Ta izid ni v skladu z razvojnimi strategijami države, še manj pa s politikami na področju izobraževanja ter izobraževanja odraslih, in kaže, da je bil zastavljeni cilj v ReNPIO 2013–2020, ki je kot kazalnik postavil 19-odstotno udeležbo v vseživljenjskem učenju, nerealen. Negativni trend je linearen in značilen za vse slovenske regije. Najizrazitejši je padec v gorenjski regiji, najmanj izrazit pa v primorsko-notranjski regiji. Po padajočem vrstnem redu od največjega do najmanjšega padca so regije razvrščene takole: gorenjska 11,4 odstotne točke; goriška 9,8 odstotne točke; zasavska regija 9,4 odstotne točke; osrednjeslovenska 8,5 odstotne točke; savinjska 7,7 odstotne točke; jugovzhodna Slovenija 7,1 odstotne točke; podravska 6,9 odstotne točke; posavska 54,9 odstotne točke; obalno-kraška 5,5 odstotne točke; pomurska 5 odstotnih točk; koroška – 4,8 odstotne točke in primorsko-notranjska 3,8 odstotne točke. Slika 108: Udeležba odraslih v vseživljenjskem učenju v letih 2011 in 2020, po regijah 19,2 % 19,1 % 16,6 % 16 % 14,9 % 15,7 % 15,8 % 15,5 % 14 % 12,7 % 13,3 % 12,2 % 11,7 % 10,5 % 10,7 % 8 % 7,9 % 8 % 7,7 % 6,4 % 6,3 % 6,9 % 6,8 % 7,8 % 8,4 % 5,5 % koroška goriška pomurska podravska savinjska zasavska posavska gorenjska Slovenija obalno-kraška osrednjeslovenska jugovzhodna Slovenija primorsko-notranjska Leto 2011 Leto 2020 Vir: baza ADS, SURS, 2021. Udeležba v programih formalnega in neformalnega izobraževanja Dosedanje raziskave s področja poklicne mobilnosti in razvoja kariere so pokazale, da formalna izobrazba, ki omogoča pridobivanje višje izobrazbene stopnje, »pripelje posameznika do vrat podjetij« (Goldthorpe, 1996, v Ivančič, Radovan, 2006). Pri nadaljnjem razvoju individualne kariere v organizaciji pa imajo odločilno vlogo drugi dejavniki, in ne šolsko spričevalo ali diploma. Poudarek je na obvladovanju specifičnih spretnosti, ki pomenijo za podjetja konkurenčno prednost in spodbujajo inovativnost, timsko delo, komunikacijske spretnosti, prispevajo tudi k ustvarjanju kulturnega in socialnega kapitala. Te omogočajo tudi ustrezno integracijo osebe v delovno okolje in učinkovito navezovanje stikov z zunanjim okoljem. K pridobivanju teh spretnosti in znanja posebno pripomorejo neformalno izobraževanje in usposabljanje ter priložnostno učenje. Neformalno izobraževanje in učenje praviloma ne potekata v šolah različnih stopenj, temveč v drugih izobraževalnih ustanovah in širše v podjetjih, kulturnih organizacijah ali celo v domačem okolju. Nekateri avtorji so obravnavali 178 kariero kot stalno učenje in prilagajanje ter upravljanje sprememb. Prav učenje je zato osrednja aktivnost, izredno pomembna vse življenje (Goldthorpe, 1996, v Ivančič, Radovan, 2006). Slika 109: Stopnja udeležbe odraslih v programih formalnega in neformalnega izobraževanja, po regijah 60 52,3 52,4 48,1 49,6 50 40,2 40 35,3 36,6 32,6 33,7 28,5 29,8 30 21,4 20 15,0 11,3 11,2 10,2 11,1 12,2 11,5 10 7,5 8,9 10,6 8,6 7,8 0 % koroška goriška pomurska podravska savinjska zasavska gorenjska JV Slovenija obalno-kraška spodnjeposavska osrednjeslovenska notranjsko-kraška Formalno izobraževanje Neformalno izobraževanje Vir: PIAAC (2012–2016), OECD. Udeležba odraslih v programih formalnega izobraževanja je razporejena enakomerneje v slovenskih regijah kakor v programih neformalnega izobraževanja. Da je udeležba v programih formalnega izobraževanja največja v osrednjeslovenski regiji, je nekoliko pričakovano, saj je tam zgoščenost ustanov, ki ponujajo programe formalnega izobraževanja, največja, enako kot delež odraslih z dokončano terciarno izobrazbo. Znano pa je, da višja formalna izobrazba spodbuja nadaljnje izobraževalne aktivnosti. Pričakovano je, da je v nekaterih regijah, bolj oddaljenih od državnega središča, denimo v pomurski in goriški regiji, kjer je ponudba programov formalnega izobraževanja manjša, tudi manjša udeležba v programih za pridobivanje višje izobrazbene stopnje. Tudi prebivalci v podravski in savinjski regiji se malo izobražujejo za pridobivanje višje izobrazbene stopnje. Tukaj se zastavlja vprašanje, koliko bi večja decentralizacija ustanov predvsem višjega in visokošolskega izobraževanja lahko pripomogla k enakomernejši distribuciji udeležbe na tem področju. Še bolj neenakomerna je porazdelitev udeležbe v programih neformalnega izobraževanja. Ta dosega največji delež v gorenjski, osrednjeslovenski in primorsko-notranjski regiji, najmanjši pa je delež udeležbe v zasavski regiji. Zanimivo je, da je v pomurski, podravski in goriški regiji, ki imajo nizko stopnjo formalnega izobraževanja, udeležba v programih neformalnega izobraževanja precej velika. Tukaj se postavlja vprašanje, ali z udeležbo v programih neformalnega izobraževanja mnogi prebivalci ne pridobivajo tudi znanja in spretnosti, ki se sicer pridobi v programih formalnega izobraževanja. Menimo tudi, da bi lahko naraščanje izobraževanja na daljavo, ki se še posebno uveljavlja v času manj ugodnih epidemioloških razmer, zelo zmanjšalo razlike v izobraževalni udeležbi med regijami. Pogoj za njegovo uspešno uresničevanje so med drugim ustrezno razvite digitalne kompetence odraslega prebivalstva. 179 Primerjava glede na izbrane parametre V nadaljevanju sta prikazana dva modela, ki shematično predstavljata stanje udeležbe odraslih v izobraževanju; prvi v vzhodni in drugi v zahodni kohezijski regiji. To sta napovedna modela, ki temeljita na logistični regresiji in pokažeta, koliko posamezna neodvisna spremenljivka, uvrščena v model, vpliva na odvisno spremenljivko – udeležbo v izobraževanju odraslih v posamezni regiji. Neodvisne spremenljivke, ki so bile uvrščene v model, so: starost, izobrazba, spol, država rojstva, prvi jezik, ki se ga je posameznik naučil v otroštvu, udeležba v prostovoljskih združenjih, tip naselja, v katerem živi posameznik, zaposlitveni status, pri zaposlenih pa tudi delovni položaj in velikost organizacije, v kateri so zaposleni. Neodvisne spremenljivke logističnih modelov pojasnjujejo od 23 % do 74 % variabilnosti spremenljivk. Analizo začenjamo s prikazom vzhodnih kohezijskih regij. Preglednica 71: Koeficienti regresijske analize (odvisna spremenljivka udeležba v vseživljenjskem učenju), vzhodna kohezijska regija P O M U R S K A R E G I J A P O D R A V S K A R E G I J A K O R O Š K A R E G I J A S A V I N J S K A R E G I J A N A G E L K E R K E R 2 N A G E L K E R K E R 2 N A G E L K E R K E R 2 N A G E L K E R K E R 2 0 , 2 7 7 0 , 2 2 9 0 , 2 2 9 0 , 3 7 6 B S I G . EXP(B) B S I G . EXP(B) B S I G . EXP(B) B S I G . EXP(B) Konstanta 42,373 0,991 – 21,829 0,984 – 23,005 0,994 – 2,346 0,000 – 20–24 let -0,391 0,000 0,676 -0,587 0,000 0,556 2,361 0,000 10,601 1,103 0,000 3,013 25–39 let -0,298 0,000 0,743 0,494 0,000 1,639 -0,359 0,000 0,699 0,023 0,284 1,023 Starost 40–49 let 0,111 0,001 1,118 0,302 0,000 1,352 -0,762 0,000 0,467 -0,176 0,000 0,839 50–66 let – – – – – – – – – – – – manj kot srednja -2,736 0,000 0,065 -1,874 0,000 0,154 -3,681 0,000 0,025 -3,031 0,000 0,048 šola srednja -0,626 0,000 0,535 -1,395 0,000 0,248 -1,880 0,000 0,153 -1,508 0,000 0,221 Izobrazba šola več kot srednje- – – – – – – – – – – – – šolska izobrazba moški 0,190 0,000 1,209 -0,228 0,000 0,796 -0,862 0,000 0,422 -0,468 0,000 0,626 Spol ženski – – – – – – – – – – – – Rojen v da 0,159 0,017 1,172 0,292 0,000 1,339 0,105 0,403 1,110 -0,044 0,365 0,957 državi ne – – – – – – – – – – – – italijanski na na na na na na na na na na na na jezik madžarski 1,065 0,000 2,902 na na na na na na na na na jezik romski na na na na na na na na na 18,629 0,995 0,000 jezik bosanski, hrvaški in 0,681 0,000 1,975 -0,636 0,000 0,529 -1,375 0,000 0,253 -0,343 0,000 0,709 Prvi jezik srbski jezik make- donski na na na -22,303 0,989 0,000 na na na na na na jezik albanski na na na 21,514 0,994 0,000 -18,327 0,995 0,000 -21,167 0,994 0,000 jezik drugo -21,490 0,993 0,000 -3,187 0,000 0,041 na na na -0,925 0,000 0,396 slovenski – – – – – – – – – – – – jezik 180 nikoli -21,304 0,994 0,000 -20,365 0,985 0,000 -21,277 0,995 0,000 -0,509 0,000 0,601 manj kot enkrat -21,074 0,994 0,000 -20,236 0,985 0,000 -19,773 0,995 0,000 0,199 0,003 1,221 mesečno manj kot enkrat Udeležba v tedensko, prosto- -20,463 0,994 0,000 -19,969 0,985 0,000 -20,125 0,995 0,000 0,330 0,000 1,391 vendar vsaj voljskih enkrat na združenjih mesec vsaj enkrat tedensko, -20,688 0,994 0,000 -19,365 0,986 0,000 -20,280 0,995 0,000 1,229 0,000 3,418 vendar ne vsak dan vsak dan – – – – – – – – – – – – neruralno območje -0,451 0,000 0,637 -0,721 0,000 0,487 0,227 0,000 1,255 -0,644 0,000 0,525 < 2000 prebivalcev ruralno območje -0,002 0,949 0,998 -0,400 0,000 0,670 1,032 0,000 2,807 -0,622 0,000 0,537 < 2000 prebivalcev Tip naselja kraj z 2000– -0,612 0,000 0,542 -0,949 0,000 0,387 ref ref ref 0,157 0,000 1,170 10.000 prebivalcev kraj > 10.000 ref ref ref -0,338 0,000 0,713 na na na ref ref ref prebivalcev Maribor na na na ref ref ref na na na na na na Ljubljana na na na na na na na na na na na na da -0,148 0,001 0,863 0,444 0,000 1,559 -0,922 0,000 0,398 -0,948 0,000 0,388 Zaposlen ne – – – – – – – – – – – – Vodenje da 0,657 0,000 1,929 0,256 0,000 1,292 0,196 0,000 1,216 0,276 0,000 1,318 drugih – – – – – – – – – – – – ne zaposlenih 1–10 ljudi -20,658 0,992 0,000 -0,417 0,000 0,659 -0,177 0,014 0,838 0,276 0,000 1,319 11–50 ljudi -20,613 0,992 0,000 -0,213 0,000 0,808 0,752 0,000 2,122 0,600 0,000 1,823 Število ljudi, 51–250 ki delajo -20,673 0,992 0,000 0,093 0,000 1,098 0,515 0,000 1,674 1,028 0,000 2,796 ljudi v tem 251–1000 podjetju -20,256 0,992 0,000 0,630 0,000 1,878 -0,546 0,000 0,579 0,394 0,000 1,483 ljudi več kot – – – – – – – – – – – – 1000 ljudi R E G I J A P R I M O R S K O - Z A S A V S K A R E G I J A P O S A V S K A R E G I J A J U G O V Z H O D N A N O T R A N J S K A S L O V E N I J A R E G I J A N A G E L K E R K E R 2 N A G E L K E R K E R 2 N A G E L K E R K E R 2 N A G E L K E R K E R 2 0 , 6 6 1 0 , 7 3 8 0 , 3 9 9 0 , 2 8 1 B S I G . EXP(B) B SIG . EXP(B) B SIG . EXP(B) B SIG . EXP(B) Konstanta 14,240 0,996 – 35,046 0,993 – 3,958 0,000 – 20,277 0,995 – 20–24 let -16,269 0,992 0,000 -14,947 0,994 0,000 0,448 0,000 1,565 20,528 0,989 0,000 25–39 let 0,424 0,000 1,527 3,981 0,000 53,585 1,038 0,000 2,823 0,034 0,540 1,034 Starost 40–49 let 4,368 0,000 78,923 2,028 0,000 7,601 0,818 0,000 2,267 0,940 0,000 2,560 50–66 let – – – – – – – – – – – – manj kot -3,288 0,000 0,037 -1,564 0,000 0,209 -1,670 0,000 0,188 -1,888 0,000 0,151 srednja šola srednja 2,175 0,000 8,798 -2,786 0,000 0,062 -1,115 0,000 0,328 -1,374 0,000 0,253 Izobrazba šola več kot srednje- – – – – – – – – – – – – šolska izobrazba moški -0,209 0,015 0,811 -1,856 0,000 0,156 -0,763 0,000 0,466 0,131 0,002 1,139 Spol ženski – – – – – – – – – – – – 181 Rojen v da -18,708 0,989 0,000 3,082 0,000 21,796 -2,520 0,000 0,080 20,097 0,991 0,000 državi ne – – – – – – – – – – – – italijanski na na na na na na na na na na na na jezik madžarski na na na na na na -23,537 0,991 0,000 na na na jezik romski na na na na na na na na na na na na jezik bosanski, -17,699 0,990 0,000 3,830 0,000 46,070 -2,207 0,000 0,110 20,627 0,991 0,000 hrvaški in Prvi jezik srbski jezik make- na na na -17,567 0,995 0,000 -22,661 0,988 0,000 20,036 0,991 0,000 donski jezik albanski na na na na na na -3,989 0,000 0,019 na na na jezik drugo na na na na na na na na na na na na slovenski – – – – – – – – – – – – jezik nikoli 0,993 0,000 -27,595 0,992 0,000 -1,056 0,000 0,348 -20,101 0,993 0,000 0,993 manj kot 0,994 0,000 -23,630 0,993 0,000 -0,105 0,198 0,901 -19,441 0,993 0,000 0,994 enkrat mesečno manj kot 0,994 0,000 -2,947 0,999 0,053 0,387 0,000 1,473 -20,149 0,993 0,000 0,994 enkrat Udeležba v tedensko, prosto- vendar vsaj voljskih enkrat na združenjih mesec vsaj enkrat 1,000 5,556 -1,321 1,000 0,267 0,371 0,000 1,450 -0,409 1,000 0,664 1,000 tedensko, vendar ne vsak dan vsak dan – – – – – – – – – – – – neruralno 0,000 0,409 0,053 0,577 1,055 0,060 0,187 1,062 -0,640 0,000 0,527 0,000 območje < 2000 prebivalcev ruralno 0,000 3,416 -1,352 0,000 0,259 -0,378 0,000 0,685 -0,451 0,000 0,637 0,000 območje < 2000 prebivalcev Tip naselja kraj z 0,000 21,517 ref ref ref 0,979 0,000 2,662 ref ref ref 0,000 2000– 10.000 prebivalcev kraj > ref ref na na na ref ref ref na na na ref 10.000 prebivalcev Maribor na na na na na na na na na na na na Ljubljana na na na na na na na na na na na na da 0,000 0,056 4,354 0,000 77,777 1,358 0,000 3,889 -19,028 0,989 0,000 0,000 Zaposlen ne – – – – – – – – – – – – Vodenje da 0,000 0,562 0,269 0,001 1,309 0,677 0,000 1,968 0,498 0,000 1,645 0,000 drugih – – – – – – – – – – – – ne zaposlenih 1–10 ljudi 0,979 0,000 -16,109 0,996 0,000 -1,656 0,000 0,191 -0,573 0,000 0,564 0,979 11–50 ljudi 0,977 0,000 -16,367 0,995 0,000 -1,968 0,000 0,140 0,072 0,488 1,075 0,977 Število ljudi, 51–250 0,976 0,000 -15,285 0,996 0,000 -1,674 0,000 0,188 0,550 0,000 1,733 0,976 ki delajo ljudi v tem 251–1000 0,978 0,000 -13,886 0,996 0,000 -2,424 0,000 0,089 -0,733 0,000 0,480 0,978 podjetju ljudi več kot – – – – – – – – – – – – 1000 ljudi Legenda: B – nestandardizirana beta (regresijska utež) Exp(B) – obet (indikator spremembe obetov) Sig. – signifikanca, ki pojasni statistično značilnost ref. – označuje referenčno skupino, na podlagi katere so izračunani regresijski koeficienti B na – ni relevantno za določeno skupino Vir: PIAAC (2012–2016), OECD. 182 Pomurska regija: Kazalniki razvitosti in kakovosti življenja v pomurski regiji so večinoma pod slovenskim povprečjem (visoka brezposelnost, nizek bruto družbeni proizvod na prebivalca, visoka socialna izključenost in celo podpovprečno zdravstveno stanje prebivalstva). Pozitivna dejavnika sta občutek varnosti, ki naj bi bil med najvišjimi v državi, in funkcionalno nedegradirani prostor (Pečar, UMAR, 2020). V takem okolju potekajo izobraževalne in učne aktivnosti odraslega prebivalstva nekoliko okrnjeno. Verjetnost, da so se respondenti udeležili izobraževanja za odrasle, je večja, če so v starostnem razponu od 40 do 49 let, ravno tako se najvišja starostna kategorija v primerjavi z nižjimi pogosteje udeležuje organiziranih izobraževalnih aktivnosti. Večja verjetnost je, da se je udeležil izobraževanja posameznik, če je moški (Exp(B) 1.209), rojen v državi in je njegov prvi jezik madžarski (Exp(B) 2.902). Če prihaja respondent iz manjšega kraja, je manj verjetnosti, da se bo udeležil izobraževanja, kot če prihaja iz kraja z vsaj 10 000 prebivalci. Prav tako je večja verjetnost, da se je udeležil izobraževanja, če je na delovnem mestu nadrejeni (Exp(B) 1.929). Podravska regija: Podravsko regijo zaznamujejo neugodni kazalniki na področju dela, socialne vključenosti, nizek bruto družbeni proizvod na prebivalca in nadpovprečna raven revščine. Izrazito majhen je tudi delež terciarno izobraženega prebivalstva. V zadnjem času pa kazalniki, ki merijo kakovost življenja, kažejo pozitivni premik. Prevladujoči dejavniki, ki najbolj napovedujejo izobraževalno udeležbo v podravski regiji, so: starost, izobrazba, kraj (lokacija), kjer je posameznik rojen, tip naselja, v katerem posameznik živi, in velikost naselja, v katerem posameznik živi. Večja je verjetnost, da bi se posameznik izobraževal, če je star od 25 do 39 let, če ima vsaj univerzitetno izobrazbo, je ženskega spola in je rojen v državi ter živi v večjem kraju, na primer v Mariboru. Z vidika delovnega statusa je večja verjetnost, da bi se posameznik izobraževal, če je zaposlen, ima vodilni položaj in dela v srednje veliki organizaciji. Koroška regija: Za koroško regijo je značilno, da je kakovost življenja nekoliko boljša od državnega povprečja, večina prebivalcev ima relativno dobro rešeno stanovanjsko problematiko, prebivalci pogosteje obiskujejo tudi splošne knjižnice in se udeležujejo političnih dogodkov. Zaradi možnosti zaposlitve prek meje je tudi registrirana stopnja brezposelnosti nižja od povprečja (Pečar, UMAR, 2020). Verjetnost, da se bodo prebivalci koroške regije udeležili organiziranih izobraževalnih dogodkov, je največja v starostni skupini od 20 do 24 let, nato linearno upada. Večja verjetnost je, da se izobraževanja udeležijo bolj izobraženi prebivalci – največ je tistih, ki imajo vsaj univerzitetno izobrazbo, in žensk (Exp(B) 0,422). Težko bi sklepali o povezanosti med izobraževalno udeležbo in tipom naselja, saj je bilo število udeleženih, ki so živeli v krajih z več kot 2000 prebivalcev, majhno. Za to regijo je statistično značilna korelacija med zaposlitvenim statusom in ravnjo izobraževalne udeležbe. Višje pričakovanje, da se bodo izobraževali, je pri posameznikih, ki so zaposleni in imajo vodilno vlogo. Savinjska regija: Kakovost življenja je v savinjski regiji slabša od slovenskega povprečja. Negativno izstopa predvsem na področju izobraževanja. Le četrtina prebivalstva ima terciarno izobrazbo, to manj ugodno vpliva tudi na kakovost življenja in zaposlitvene možnosti (Pečar, UMAR, 2020). Dejavniki, ki statistično značilno pojasnjujejo udeležbo v izobraževanju in usposabljanju v savinjski regiji, so: izobrazba (Višje izobraženi so pričakovano bolj izobraževalno aktivni v odraslosti.), spol – veliko več se izobražujejo in usposabljajo ženske (Exp(B) 0,626), in tip naselja, kjer živijo posamezniki. Večja naselja in kraji ponujajo več in boljše priložnosti za udeležbo v organiziranih izobraževalnih dogodkih kot kraji z manj kot 2000 prebivalcev. Tudi zaposlitveni status v savinjski regiji pomembno napoveduje večjo ali manjšo izobraževalno udeležbo. Tako kot v večini drugih regij je verjetnost, da se izobražujejo zaposleni, višja in je bolj pričakovana pri vodilnih kot pri tistih, ki nimajo vodilne funkcije. Je pa 183 zanimivo, da se v tej regiji pričakuje, da se bodo pogosteje izobraževali zaposleni v manjših in srednje velikih podjetjih, manj pa zaposleni, ki delajo v podjetjih z več kot tisoč zaposlenimi. Veliki gospodarski sistemi navadno ponujajo največ priložnosti za izobraževanje. Zasavska regija: Zasavska regija med slovenskimi regijami najbolj zaostaja za povprečjem Evropske unije po bruto družbenem proizvodu na prebivalca. Zanjo sta značilni nizka delovna aktivnost prebivalstva in neurejenost na področju stanovanjske politike. Posledično je po kazalnikih kakovosti življenja pod slovenskim povprečjem (Pečar, UMAR, 2020). V modelu regresijske analize za zasavsko regijo smo prepoznali pri manjšem številu spremenljivk statistično značilni vpliv na raven udeležbe odraslih v izobraževanju/usposabljanju. Starost ni napovedovalec izobraževalne udeležbe. Posamezniki, ki imajo najnižjo formalno izobrazbo, kažejo najnižji obet, da bodo v odraslosti izobraževalno aktivni. Pri prebivalcih neruralnih območij (kraji imajo najmanj prebivalcev) je opaziti manjšo verjetnost, da se bodo izobraževali, kot pri tistih, ki živijo v krajih z več kot 2000 prebivalcev. Zaposleni (Exp(B) 0.056) in tisti na višjih položajih (Exp(B) 0,562) sta dejavnika, ki napovedujeta večjo izobraževalno aktivnost. Posavska regija: Regionalne značilnosti posavske regije so: podpovprečna kakovost življenja, nižji bruto družbeni proizvod na prebivalca, nekoliko višja socialna vključenost in nadpovprečno zdravstveno stanje prebivalstva (Pečar, UMAR, 2020). Tudi udeležba v izobraževanju odraslih v regiji v programih formalnega in neformalnega izobraževanja je pod slovenskim povprečjem. Dejavniki, ki pojasnjujejo verjetnost, da bodo odrasli v tej regiji izobraževalno aktivni, so: raven izobrazbe, spol, država rojstva, zaposlitveni status, nekoliko manj pa položaj pri delu. Za posavsko regijo je statistično značilna visoka povezanost med dejavnikoma »država rojstva« in »udeležba v izobraževanju odraslih«. V tej regiji je namreč za prebivalce, rojene v Sloveniji, verjetnost, da bodo izobraževalno aktivni, mnogo večja kot za tiste, ki niso rojeni v državi (Exp(B) 21.796). Regija jugovzhodna Slovenija: Za jugovzhodno Slovenijo sta po podatkih Pečar (2020) značilna dva nasprotujoča si trenda. Po eni strani so kazalniki, ki kažejo nadpovprečno socialno vključenost, visoka stopnja delovne aktivnosti, dokaj dobre zaposlitvene možnosti in celo nadpovprečen dohodek na prebivalca. Po drugi strani so očitni tudi negativni kazalniki, povezani z majhnim deležem terciarno izobraženih in (majhnim) obiskom knjižnic. Nizka formalna izobrazba ni popotnica za višjo udeležbo v organiziranih izobraževalnih aktivnostih. Dejavniki, ki so v tej regiji statistično pomembni pri pojasnjevanju deleža udeležbe v izobraževanju odraslih, sta najprej starost in izobrazba; pri prvi se kaže obratna korelacija, pri drugi pa pozitivna korelacija. Ženske v regiji kažejo višje izobraževalne preference kot moški (Exp(B) 0,466). Zanimivo je, da rojeni v Sloveniji v tej regiji kažejo nižji obet za izobraževanje kot tisti, ki niso bili rojeni v državi. V regiji je tudi izrazito pozitivna korelacija med prostovoljskim delom in udeležbo v izobraževanju. Posamezniki, ki so aktivni vsaj enkrat na mesec ali vsaj enkrat na teden, so tudi izobraževalno dejavnejši kot tisti, ki niso tako aktivni. Gre za participativni vedenjski vzorec nekaterih posameznikov, ki ni značilen le za izobraževanje, temveč se kaže tudi na drugih področjih družbenega delovanja. Dejavniki v povezavi s trgom dela, ki napovedujejo višjo izobraževalno udeležbo v regiji, so: zaposlitev, delovni položaj in velikost organizacije, kjer posamezniki delajo. Pri vseh treh spremenljivkah je korelacija pričakovano pozitivna. Primorsko-notranjska regija: Primorsko-notranjska regija spada med najmanj razvite evropske regije. Smernice, ki pripomorejo k boljši kakovosti življenja, so: nižja stopnja registrirane brezposelnosti, višji dohodek na prebivalca in višja socialna vključenost od 184 slovenskega povprečja. Manj ugodni dejavniki, ki pojasnjujejo manjšo razvitost regije v evropskem prostoru, so: podpovprečna stopnja delovne aktivnosti, skromen delež terciarno izobraženega prebivalstva, stanovanjska prikrajšanost in pomanjkanje kulturnih ustanov (Pečar, UMAR, 2020). Malo je dejavnikov, ki statistično značilno pojasnjujejo izobraževalno udeležbo odraslih v regiji. Tako kot v do sedaj proučevanih regijah ima temeljno vlogo pri pojasnjevanju udeležbe v vseživljenjskem učenju stopnja dosežene izobrazbe – pri bolj izobraženih posameznikih je višja stopnja delovne aktivnosti. Sledi tip naselja: manj se izobražujejo posamezniki, ki živijo v ruralnih območjih, kjer je izobraževalna ponudba najmanjša. Pri pojasnjevanju izobraževalne udeležbe se kot dejavnik pojavlja tudi delovni položaj – višji delovni položaj se povezuje z večjo udeležbo v izobraževanju. V nadaljevanju so predstavljeni logistični modeli regij, ki so del zahodne kohezijske regije. Neodvisne spremenljivke logističnih modelov pojasnjujejo 27 % variabilnosti osrednjeslovenske in gorenjske regije, 41 % variabilnosti goriške in 45 % variabilnosti obalno-kraške regije. Preglednica 72: Koeficienti regresijske analize (odvisna spremenljivka udeležba v vseživljenjskem učenju), zahodna kohezijska regija OSREDNJESLOVENSKA REGIJA G O R E N J S K A R E G I J A G O R I Š K A R E G I J A O B A L N O - K R A Š K A R E G I J A N A G E L K E R K E R 2 N A G E L K E R K E R 2 N A G E L K E R K E R 2 N A G E L K E R K E R 2 0 , 2 6 6 0 , 2 6 9 0 , 4 1 0 0 , 4 4 8 EXP EXP EXP EXP B S I G . B S I G . B S I G . B S I G . (B) (B) (B) (B) Konstanta 2,975 0,000 – 0,816 0,000 – 2,013 1,000 – 20,901 0,991 – Starost 20–24 let 0,788 0,000 2,199 20,705 0,988 0,000 1,523 0,000 4,585 26,393 0,987 0,000 25–39 let 0,267 0,000 1,306 0,876 0,000 2,401 0,831 0,000 2,295 0,095 0,005 1,100 40–49 let 0,419 0,000 1,520 -0,345 0,000 0,709 0,754 0,000 2,125 -0,418 0,000 0,658 50–66 let – – – – – – – – – – – – Izobrazba manj kot -2,101 0,000 0,122 -2,376 0,000 0,093 -2,600 0,000 0,074 -3,432 0,000 0,032 srednja šola srednja šola -0,998 0,000 0,369 -1,336 0,000 0,263 -0,699 0,000 0,497 -0,610 0,000 0,543 več kot – – – – – – – – – – – – srednješolska izobrazba Spol moški -0,086 0,000 0,918 0,566 0,000 1,761 -0,152 0,000 0,859 -0,686 0,000 0,503 ženski – – – – – – – – – – – – Rojen v da 0,849 0,000 2,337 0,000 0,307 21,061 0,995 0,000 1,314 0,000 3,721 državi ne – – – – – – – – – – – – Prvi jezik italijanski 20,637 0,991 0,000 1,787 0,000 5,969 jezik na na na na na na madžarski 17,108 0,995 0,000 jezik na na – na na na na na na romski jezik na na – na na na na na na na na na bosanski, 0,571 0,000 1,770 -0,370 0,000 0,691 20,220 0,995 0,000 0,796 0,000 2,217 hrvaški in srbski jezik makedonski -0,855 0,000 0,425 19,644 0,990 0,000 2,740 0,000 15,487 jezik na na na albanski jezik -0,416 0,000 0,659 na na na 1,513 1,000 4,540 -2,132 0,999 0,119 drugo -0,654 0,000 0,520 -2,668 0,992 0,000 44,610 0,991 0,000 19,100 0,994 0,000 slovenski – – – – – – – – – – – – jezik 185 Udeležba nikoli -2,421 0,000 0,089 0,980 0,000 2,664 20,764 0,991 0,000 23,783 0,990 0,000 v prosto- voljskih manj kot -2,126 0,000 0,119 0,766 0,000 2,152 -0,021 0,991 0,000 23,187 0,990 0,000 združenjih enkrat me- sečno manj kot -2,261 0,000 0,104 1,486 0,000 4,419 20,219 0,991 0,000 21,457 0,991 0,000 enkrat teden- sko, vendar vsaj enkrat na mesec vsaj enkrat -1,546 0,000 0,213 2,767 0,000 15,917 19,780 0,992 0,000 22,643 0,990 0,000 tedensko, vendar ne vsak dan vsak dan – – – – – – – – – – – – Tip neruralno ob- -0,309 0,000 0,734 0,031 0,232 1,031 0,322 0,000 1,380 -1,515 0,000 0,220 naselja močje, manj kot 2000 prebivalcev ruralno ob- 0,538 0,000 1,712 -0,253 0,000 0,777 -0,660 0,000 0,517 -0,793 0,000 0,453 močje manj kot 2000 prebivalcev kraj -0,323 0,000 0,724 -0,615 0,000 0,541 0,353 0,000 1,423 0,003 0,941 1,003 2000–10.000 prebivalcev kraj z več 0,080 0,006 1,083 kot 10.000 prebivalcev ref ref ref ref ref ref ref ref ref Maribor na na na na na na na na na na na na Ljubljana ref ref ref na na na na na na na na na Zaposlen da -0,148 0,000 0,862 0,238 0,000 1,268 -0,152 0,011 0,859 1,813 0,000 6,127 ne – – – – – – – – – – – – Vodenje da 0,745 0,000 2,107 0,334 0,000 1,397 0,169 0,000 1,184 1,168 0,000 3,217 drugih za- poslenih ne – – – – – – – – – – – – Število 1–10 ljudi -0,811 0,000 0,445 0,394 0,000 1,483 -2,980 0,000 0,051 0,274 0,000 1,315 ljudi, ki delajo 11–50 ljudi -0,095 0,000 0,910 0,816 0,000 2,262 -1,900 0,000 0,150 0,746 0,000 2,108 v tem podjetju 51–250 ljudi 0,187 0,000 1,206 1,030 0,000 2,800 -1,528 0,000 0,217 1,347 0,000 3,846 251 –1000 -0,159 0,000 0,853 1,035 0,000 2,816 -2,293 0,000 0,101 1,796 0,000 6,024 ljudi več kot 1000 – – – – – – – – – – – – ljudi Legenda: B – nestandardizirana beta (regresijska utež) Exp(B) – obet (indikator spremembe obetov) Sig. – signifikanca, ki pojasni statistično značilnost ref. – označuje referenčno skupino, na podlagi katere so izračunani regresijski koeficienti B na – ni relevantno za določeno skupino Vir: PIAAC (2012–2016), OECD. Osrednjeslovenska regija: Osrednjeslovensko regijo zaznamujejo skoraj na vseh področjih nadpovprečne vrednosti kazalnikov. Regija najbolj pozitivno izstopa na področju kulture in izobrazbe, najvišji je njen bruto družbeni proizvod na prebivalca, nižje je tveganje za socialno izključenost, glede izobraževalne udeležbe je najpomembnejši podatek, da prebiva tam največji delež prebivalstva s terciarno izobrazbo. Najvišja je tudi koncentracija kulturnih in izobrazbenih ustanov (Pečar, UMAR, 2020). Delež odraslega prebivalstva, ki sodeluje v organiziranih izobraževalnih dogodkih, je posledično večji od državnega povprečja. Skoraj vsi proučevani parametri, uvrščeni v modele, statistično značilno pojasnjujejo izobraževalno udeležbo v regiji. Kategorije oseb, ki v obstoječem modelu kažejo največje tveganje, da bodo izobraževalno ter posledično tudi socialno in delovno izključene, so: starejši odrasli (od 50 do 66 let), odrasli z nižjo izobrazbo (Exp(B) 0.122), moški (Exp(B) 0.918) in odrasli, ki niso rojeni v državi (Exp(B) 2.337). Prebivalci, katerih prvi jezik ni slovenščina (neodvisno od tega, ali je to srbščina, bosanščina, hrvaščina ali makedonščina) predstavljajo večje tveganje, da bodo pasivni. Ravno tako bodo odrasli, ki se ne udeležujejo prostovoljskih aktivnosti (Exp(B) 0.089), najverjetneje izobraževalno neaktivni v prihodnje. Značilnost osrednjeslovenske regije je, da zajema različne občine, tudi podeželske, v katerih je tudi najmanjša verjetnost, da se 186 bodo posamezniki izobraževali – v krajih z manj kot 2000 prebivalcev je tendenca, da so izobraževalno aktivni, značilno nizka (Exp(B) 0,734). Večje tveganje, da bodo izobraževalno neaktivni, kažejo brezposelni, posamezniki, ki imajo nižji delovni status, in tisti, ki delajo v mikropodjetjih (od 1 do 10), (Exp(B) 0,445). Gorenjska regija: Gorenjska regija je del zahodne slovenske regije, ki ima svoje posebnosti. Gorenjska regija po vseh kazalnikih presega slovensko povprečje, najbolj izstopata visoka socialna vključenost in najnižja stopnja brezposelnosti v državi, več kot tretjina prebivalstva pa ima terciarno izobrazbo (Pečar, UMAR, 2020). Prebivalci različnih sociodemografskih skupin gorenjske regije imajo glede participativnih preferenc nekatere podobnosti z osrednjeslovensko regijo, obstajajo pa tudi razlike. Razlikujejo se predvsem v tem, da se skupina od 40 do 49 let starosti izobražuje manj kot starostna skupina od 50 do 66 let, moški se bolj izobražujejo kot ženske (Exp(B) 1.761) ter rojeni v državi se manj izobražujejo kot tisti, ki niso bili rojeni v Sloveniji (Exp(B) 0.307). Vpliv dela in značilnosti zaposlitve je podoben kot v osrednjeslovenski regiji. Zanimivost v gorenjski regiji je tudi ta, da zaposleni v malih in srednje velikih podjetjih kažejo večjo verjetnost, da bodo izobraževalno aktivni kot zaposleni v podjetjih, ki štejejo več kot 1000 zaposlenih. Goriška regija: Goriška regija predvsem pozitivno izstopa po nadpovprečni stopnji delovne aktivnosti in višjem dohodku na prebivalca. Podpovprečni kazalnik v primerjavi z drugimi slovenskimi regijami je delež prebivalstva z dokončano terciarno izobrazbo. Po socialni vključenosti in pričakovanem trajanju življenja je regija blizu slovenskega povprečja (Pečar, UMAR, 2020). Analiza kaže nekatere podobnosti goriške regije z osrednjeslovensko regijo. V goriški regiji največjo verjetnost, da bi se izobraževali, kažejo mlajši, in sicer od 20 do 24 let (Exp(B) 4.585), bolj izobraženi in ženske. Glede tipa naselja se najbolj izobražujejo posamezniki, ki živijo v krajih z 2000 do 10 000 prebivalcev (Exp(B) 1.423). Glede povezanosti med delom in udeležbo v izobraževanju odraslih je večja verjetnost, da bi se izobraževali zaposleni na vodilnih položajih in v večjih gospodarskih sistemih. Obalno-kraška regija: Po kazalnikih razvitosti se obalno-kraška regija uvršča med najboljše v Sloveniji. Zanjo so značilni visoka socialna vključenost prebivalstva, delež terciarno izobraženega prebivalstva pa presega slovensko povprečje. Nekoliko slabši kazalniki so: razpoložljivi dohodek na prebivalca, za slovenskim povprečjem regija zaostaja tudi po obisku splošnih knjižnic in kakovosti stanovanj (Pečar, UMAR, 2020). Značilnost te regije je, da prebivalci, katerih je prvi jezik italijanski (Exp(B) 5.969), makedonski (Exp(B) 15.487) ali bosanski, hrvaški in srbski (Exp(B) 2.217), kažejo višje izobraževalne preference kot prebivalci, katerih je prvi jezik slovenščina. Naslednja posebnost te regije je, da se zaposleni v največjih gospodarskih sistemih (več kot tisoč zaposlenih) izobražujejo manj kot v vseh drugih manjših podjetjih in tudi v primerjavi z mikropodjetji. Ta ugotovitev kaže, da so v tej regiji manjša podjetja precej prožna in da se hitreje prilagajajo potrebam na trgu dela ter v skladu s tem uresničujejo izobraževalne potrebe zaposlenih. 187 Priporočila in predlogi Vizija regionalnega razvoja, zapisana v Strategiji razvoja Slovenije 2030 (Šooš idr., 2017), postavlja v ospredje: zagotavljanje kakovostnega življenja za vse, to med drugim pomeni oblikovanje dinamičnih in ustvarjalnih regij z lastno identiteto. Regionalni razvoj naj bi temeljil na ekonomski učinkovitosti, socialni pravičnosti ter družbeni odgovornosti ob ohranjanju zdravega naravnega okolja. Slovenske regije se pospešeno razvijajo, znanje in spretnosti odraslih pa so priznan, resničen in pomemben dejavnik razvoja. Izhajajoč iz tega okvira je bil cilj te študije proučiti, kakšna je udeležba odraslih v izobraževanju oziroma v vseživljenjskem učenju v posameznih regijah, ugotoviti, katere značilnosti pogojujejo večjo ali manjšo izobraževalno udeležbo, katere družbene skupine največ ali najmanj sodelujejo v izobraževanju odraslih. Za vsako regijo je bil pripravljen model logistične regresije, pri prikazovanju ugotovitev vplivov posameznih parametrov pa so bile regije klasificirane v dve večji skupini: vzhodna in zahodna kohezijska regija. Predvsem nas je zanimalo, kakšne so podobnosti in kakšne so razlike med slovenskimi regijami glede stopnje udeležbe odraslih v izobraževanju, katere skupine se izobražujejo največ in katere najmanj. K temu so bili dodani tudi nekateri zgodovinski vidiki, ki so obstoječo bazo PIAAC dopolnili s podatki Ankete o delovni sili oziroma Aktivnem in neaktivnem prebivalstvu. Na splošni ravni je analiza pokazala, da dosegata največji delež izobraževanja odraslih osrednjeslovenska regija in primorsko-notranjska. Najmanjša izobraževalna udeležba pa je v pomurski, posavski in zasavski regiji. Ta izid nas ni presenetil, saj je za osrednjeslovensko regijo značilno, da je kljub nekaterim šibkim območjem z razvojnimi problemi najbolj razvita regija. Regija ima ugodno središčno lego in je dobro povezana z drugimi regionalnimi enotami. Zgoščenost izobraževalnih in kulturnih ustanov je v osrednjeslovenski regiji najvišja. Za razliko od osrednjeslovenske regije je primorsko-notranjska regija z najmanjšim številom prebivalcev, a hkrati z dobrimi povezavami in učnimi priložnostmi. V obeh regijah je višja tudi koncentracija izobraževalnih in kulturnih ustanov. Za regije z najmanjšo izobraževalno udeležbo je značilna tudi povprečno nižja delovna aktivnost prebivalstva, visoka socialna izključenost, nižji bruto družbeni proizvod in celo slabše zdravstveno počutje prebivalstva. Druge regije, ki so sestavni del vzhodne pa tudi zahodne kohezijske regije, se približujejo državnemu povprečju. Analiza je pokazala, da ni enotnega izobraževalnega pristopa v proučevanih slovenskih regijah in da se glede udeležbe v izobraževanju odraslih kažejo pomembne razlike tako glede dejavnikov, ki vplivajo na to stanje in trende, kot glede udeležbe posameznih skupin. Regije na tem področju imajo svoje lastnosti, tradicije in izkušnje in morda sta raznolikost in bogastvo pozitivna, saj upoštevata posebnosti ter potrebe posameznih območij. Pri tem ne smemo spregledati negativnega trenda izobraževalne udeležbe, ki je značilen za vse regije v zadnjih desetih letih in opozarja, da večji del prebivalstva ne sledi zasnovi vseživljenjskega učenja, ki naj bi že postala realnost v Sloveniji pa tudi v vseh drugih državah Evropske unije. Udeležba v organiziranih izobraževalnih dejavnostih se je zadnjih deset let zmanjšala za polovico. V skoraj vseh regijah so izobraževalno zelo nizko aktivne manj izobražene skupine prebivalstva, starejši, ponekod odrasli, ki niso rojeni v državi, a imajo visoke potrebe po pridobivanju znanja in spretnosti. 188 Reprezentativnost podatkov 3.5 raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC na regionalnem nivoju Nejc Berzelak Cilj večine anketnih raziskav, kakršna je tudi Spretnosti odraslih – PIAAC, je posplošiti opazovane lastnosti z vzorca sodelujočih v raziskavi na celotno ciljno populacijo. Predpogoj za ustrezno statistično posploševanje je dobra reprezentativnost vzorca, ki je pomembno odvisna od načina izbire vzorca in uspešnosti dosega izbranih oseb. V raziskavi Spretnosti odraslih – PIAAC je bila reprezentativnosti zato namenjena posebna pozornost v vseh fazah načrtovanja in izvedbe projekta. Mednarodne metodološke smernice so opredelile podrobne kriterije za izbor vzorca sodelujočih v raziskavi Spretnosti odraslih – PIAAC, protokole spremljanja dosega ciljne populacije in načrtovanja ukrepov za njeno izboljšanje. Določena je bila tudi metodologija ocenjevanja morebitne pristranskosti v zbranih podatkih in statističnih postopkov za njeno zmanjšanje. Vse to je bilo v pomoč pri zagotavljanju visoke stopnje reprezentativnosti podatkov na nacionalni ravni. Podatki raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC pa imajo velik potencial tudi za proučevanje spretnosti odraslih na regionalni ravni. Za takšno rabo je pomembno razumeti reprezentativnost podatkov nacionalne raziskave za posamezne regije. Namen tega prispevka je predstaviti nekatere ključne kazalnike reprezentativnosti vzorca, ki so bili med izvedbo raziskave opazovani na nacionalni ravni. Prvi del prispevka predstavlja metodologijo izbora vzorca za raziskavo ter način, kako je zagotovljena sorazmerna zastopanost posameznih regij v začetnem vzorcu. Sledi pregled sodelovanja ciljnih oseb v raziskavi po posameznih regijah – pri tem so poudarjene razlike v sodelovanju (stopnji odgovora) med regijami, vloga regije kot dejavnika sodelovanja ter opazovanje razlik v sodelovanju glede na osnovne sociodemografske lastnosti izbranih oseb. V zadnjem delu je predstavljena dosežena vzorčna sociodemografska struktura anketirancev po regijah in njena primerjava s populacijsko strukturo. Vzorec v raziskavi Spretnosti odraslih – PIAAC Ciljna populacija raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC so bili odrasli prebivalci Slovenije, stari od 16 do 65 let, ki so v obdobju zbiranja podatkov prebivali v Sloveniji. Izključene so bile osebe, ki so prebivale v institucionalnih skupinskih gospodinjstvih, na primer v zaporih, bolnišnicah in domovih starejših občanov. Raziskava je temeljila na verjetnostnem vzorčenju, to pomeni, da mora imeti vsak posameznik iz ciljne populacije možnost biti naključno izbran v vzorec z znano verjetnostjo. Statistični urad Republike Slovenije je kot vir podatkov (vzorčni okvir) za izbor vzorca uporabil Centralni register prebivalstva, ki zagotavlja zelo natančen in ažuren seznam prebivalcev Slovenije. Po ocenah vsebuje register podatke za več kot 98 % ciljne populacije, to presega 95 % pokritost, ki so jo zahtevali mednarodni standardi raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC. 189 Za izbor vzorca je bilo uporabljeno dvostopenjsko sistematično vzorčenje. Na prvi stopnji je bilo izbranih 600 popisnih okolišev. Verjetnost izbora posameznega okoliša je bila sorazmerna številu prebivalcev, ki so ustrezali pogojem raziskave, v njem. Na drugi stopnji je bilo v vsakem okolišu izbranih 15 oseb. Skupna velikost izbranega vzorca je bila 9000 posameznikov. Popisni okoliši so bili stratificirani glede na statistično regijo in tip naselja. Zaradi velikih razlik v številu prebivalcev med posameznimi regijami je to pomembno za čim natančnejšo regionalno zastopanost posameznikov. Preverjanje izbranega vzorca je pokazalo dobro ujemanje s populacijsko strukturo, to je ob uporabljenem načinu vzorčenja s stratifikacijo pričakovano. Primerjava v preglednici 73 kaže, da je tudi regionalna struktura izbranega vzorca v celoti primerljiva s populacijo. Odstopanja vzorčne strukture glede na populacijsko segajo do največ 0,7 odstotne točke (nižja zastopanost osrednjeslovenske regije), večinoma pa so manjša od 0,2 odstotne točke. Takšna majhna odstopanja so posledica naključnih vzorčnih napak, te se pri izvajanju analiz za posploševanje z vzorca na populacijo upoštevajo z izračuni intervalov zaupanja in statističnih preskusov. Preglednica 73: Primerjava regijske strukture izbranega vzorca glede na populacijske podatke Podatki o izbranem vzorcu se nanašajo na začetni vzorec oseb, izbranih za anketiranje. Populacijski podatki izražajo stanje na dan 1. 1. 2014 in so pridobljeni od Statističnega urada Republike Slovenije (ID preglednice na portalu SISTAT: 05C2001S). n = 9.000 (vzorec), N = 1.404.962 (populacija) Z A Č E T N I P O P U L A C I J S K I R A Z L I K A ( O D S T . R E G I J A V Z O R E C P O D A T K I T O Č K ) Pomurska 6,0 % 5,7 % +0,3 Podravska 15,5 % 15,9 % –0,4 Koroška 3,7 % 3,5 % +0,2 Savinjska 13,0 % 12,6 % +0,4 Zasavska 2,0 % 2,1 % –0,1 Posavska 3,5 % 3,4 % +0,1 JV Slovenija 7,0 % 6,9 % +0,1 Osrednjeslovenska 25,8 % 26,5 % –0,7 Gorenjska 9,7 % 9,7 % –0,0 Primorsko-notranjska 2,7 % 2,5 % +0,2 Goriška 5,7 % 5,6 % +0,0 Obalno-kraška 5,5 % 5,6 % –0,1 Vir: baza PIAAC 2016, SURS 2014, lastni izračuni, 2021. Sodelovanje v raziskavi Spretnosti odraslih - PIAAC po regijah Pomemben dejavnik reprezentativnosti anketnih raziskav je, kako uspešno so bili pridobljeni podatki od posameznikov, ki so bili izbrani v vzorec. Skoraj vse tovrstne raziskave vsebujejo določeno stopnjo neodgovora, ki nastane, ker nekatere izbrane osebe v raziskavi ne morejo ali ne želijo sodelovati oziroma z njimi ni mogoče navezati stika. Če se sodelujoči posamezniki (respondenti) v opazovanih lastnostih sistematično razlikujejo od nesodelujočih (nerespondentov), lahko problem neodgovora vodi do pristranskih rezultatov. Metodologija raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC je zato posebno pozornost namenila temu, da se zagotovi čim večji doseg ciljnih oseb ter spremlja uresničevanje tega cilja skozi celotno obdobje, ko se zbirajo podatki. Protokol zbiranja podatkov je zahteval več poskusov 190 navezave stika s posamezno osebo; to izboljša anketiranje težje dosegljivih posameznikov in lahko zmanjša pristranskost zaradi neodgovora. Spremljanje sociodemografskih lastnosti sodelujočih in nesodelujočih v raziskavi, skupaj z realizacijo ciljnega vzorca po posameznih regijah, je nadalje pripomoglo k temu, da se zagotavlja ustrezna zastopanost različnih skupin posameznikov in omogoča uvajanje ustreznih ukrepov za izboljšanje reprezentativnosti podatkov. Stopnje odgovora po regijah Stopnja odgovora je eden najpogosteje uporabljenih kazalnikov uspešnosti realizacije vzorca, t. j. dosega ciljnih oseb. Izračunana je kot delež sodelujočih posameznikov glede na vse posameznike, ki so bili povabljeni in ustrezajo pogojem za sodelovanje pri raziskavi. Metodologija raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC je predvidevala različne načine izračunavanja stopenj odgovora, ki dajejo primerljive rezultate. Po enostavnem načinu izračuna je bila stopnja odgovora na osnovni vprašalnik raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC 60-odstotna. Več kot 98 % anketirancev, ki so izpolnili osnovni vprašalnik, je končalo ocenjevanje z reševanjem nalog. Dosežena stopnja odgovora tako presega mejo 50 %, ki so jo mednarodno določene smernice raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC postavile kot najnižjo sprejemljivo mejo in je primerljiva z izkušnjami iz podobnih anket pri nas. Kot je razvidno s slike 110, se stopnja odgovora razlikuje med posameznimi regijami: sega od 52 % v osrednjeslovenski regiji do 80 % v koroški. Poleg osrednjeslovenske regije so bile izraziteje nižje stopnje odgovora v primerjavi s celotno državo dosežene v primorsko-notranjski regiji (53 %) in podravski regiji (57 %). Najvišje stopnje odgovora pa so bile ob koroški dosežene v goriški in zasavski regiji (70 %), regiji jugovzhodna Slovenija (67 %) in posavski regiji (66 %). Ob tem je pomembno opozoriti, da je stopnja odgovora le eden izmed kazalnikov kakovosti podatkov, in ni nujno povezana z reprezentativnostjo podatkov za ciljno populacijo. Delež sodelujočih v raziskavi sam po sebi namreč ne vpliva na nastanek pristranskosti zaradi neodgovora. Ta je odvisna predvsem od tega, koliko se sodelujoči in nesodelujoči v raziskavi razlikujejo glede na opazovane lastnosti. 191 Slika 110: Stopnja odgovora skupno in po posameznih regijah Stopnja odgovora je izračunana kot razmerje med številom sodelujočih oseb in številom vseh oseb v vzorcu, ki ustrezajo opredelitvi ciljne populacije raziskave. n = 8.752 Skupaj 60 Pomurska 62 Podravska 57 Koroška 80 Savinjska 61 Zasavska 70 Posavska 66 JV Slovenija 67 Osrednjeslovenska 52 Gorenjska 63 Primorsko-notranjska 53 Goriška 70 Obalno-kraška 61 0 % 25 % 50 % 75 % 100 % Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Dejavniki sodelovanja v raziskavi na nivoju Slovenije in posameznih regij Na pripravljenost za sodelovanje pri raziskavi lahko vplivajo različni dejavniki. Opazovanje teh omogoča podrobnejši vpogled v razlike med sodelujočimi in nesodelujočimi, ki bi lahko potencialno vplivale na nastanek pristranskosti zaradi neodgovora. V prvem delu tega poglavja je predstavljena analiza dejavnikov sodelovanja na ravni celotne Slovenije, v drugem delu pa so poudarjene ključne razlike v teh dejavnikih med posameznimi regijami. V analizo dejavnikov sodelovanja je mogoče zajeti lastnosti posameznikov, ki so znane za sodelujoče in nesodelujoče v raziskavi. Kar zadeva raziskavo Spretnosti odraslih – PIAAC, so bili za vse posameznike na voljo osnovni sociodemografski podatki iz Centralnega registra prebivalstva o njihovem spolu, starosti, regiji prebivališča in tipu naselja. Dejavniki so lahko med seboj povezani, zato je za njihovo jasnejše razumevanje smiselno uporabiti regresijsko metodo analize, ki omogoča analizo povezanosti s kontrolo po drugih spremenljivkah. Uporabljena je bila logistična regresija z (ne)sodelovanjem kot odvisno spremenljivko in omenjenimi sociodemografskimi lastnostmi kot neodvisnimi. Rezultati na ravni celotne države (preglednica 74) kažejo, da je stopnja sodelovanja statistično značilno večja med ženskami in upada s starostjo, pri tem je čisti vpliv zadnje razmeroma 192 šibek. Podrobnejša analiza v fazi preverjanja podatkov je pokazala, da so težje dosegljive predvsem starostne skupine od 26. do 45. leta starosti, torej mlajša delovno aktivna populacija. Na sodelovanje izrazito vpliva tudi tip naselja, obeti sodelovanja pa se manjšajo z velikostjo naselja. Tako so večji v kmečkih naseljih v primerjavi z manjšimi nekmečkimi, manjši pa v večjih urbanih naseljih, še posebno v Ljubljani in Mariboru. Preglednica 74: Logistična regresijska analiza vpliva sociodemografskih dejavnikov na sodelovanje v raziskavi Odvisna spremenljivka je binarni kazalnik sodelovanja z vrednostma 0 (nerespondent) ali 1 (respondent). Iz analize so izločeni nesodelujoči, ki po metodologiji niso ustrezali kriterijem za sodelovanje v raziskavi. n = 8.752; * p < 0,05 R A Z M E R J E O B E T O V ( S T D . N A P A K A ) S P O L ( R E F . Ž E N S K I ) moški 0,79 (0,04*) starost 0,996 (0,00*) R E G I J A ( R E F . P O M U R S K A ) podravska 1,04 (0,12) koroška 2,63 (0,44*) savinjska 1,10 (0,12) zasavska 1,79 (0,34*) posavska 1,16 (0,18) JV Slovenija 1,38 (0,17*) osrednjeslovenska 0,96 (0,11) gorenjska 1,29 (0,15*) primorsko-notranjska 0,72 (0,12*) goriška 1,59 (0,22*) obalno-kraška 1,17 (0,16) T I P N A S E L J A ( R E F . N E K M E Č K A P O D 2 0 0 0 P R E B . ) kmečka pod 2000 preb. 1,26 (0,08*) 2000 do 10.000 preb. 0,84 (0,06*) nad 10.000 preb. 0,64 (0,05*) Maribor 0,48 (0,06*) Ljubljana 0,57 (0,05*) Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 193 Vpliv regije na sodelovanje je statistično značilen pri šestih regijah. Obeti sodelovanja so v primerjavi z referenčno pomursko regijo značilno višji v koroški, zasavski, gorenjski, goriški regiji in v regiji jugovzhodna Slovenija. Pričakovana stopnja sodelovanja je ob kontroli v drugih sociodemogragskih spremenljivkah statistično značilno nižja le za primorsko-notranjsko regijo. Pomembno opažanje je, da kljub značilno nižjemu sodelovanju v Ljubljani in Mariboru analiza ni zaznala značilnega vpliva osrednjeslovenske in podravske regije, v kateri sodita ti mesti, na stopnjo sodelovanja. Pri prvi so opazni rahlo nižji, pri drugi pa celo nekoliko višji obeti sodelovanja v primerjavi z referenčno regijo. To na splošno nakazuje, da ima tip naselja višji in bolj konsistenten učinek na stopnjo sodelovanja kot sama regija prebivališča. Da bi razumeli razlike med regijami, je smiselno na podoben način opazovati, kakšni so dejavniki vpliva na stopnjo sodelovanja na ravni posameznih regij (preglednica 75). Podobno kot prej so tudi v tem primeru uporabljene logistične regresije, vendar brez regije kot spremenljivke, saj je izračun narejen za vsako od njih posebej. Smer vpliva posameznih sociodemografskih dejavnikov na stopnjo sodelovanja je med regijami razmeroma konsistentna. Manj velja to za samo statistično značilnost vplivov, kar je vsaj deloma posledica razlik v velikosti vzorcev med regijami. V vseh regijah je opazna nižja stopnja sodelovanja med moškimi. Spol se kaže kot zlasti močan dejavnik v posavski, primorsko-notranjski in osrednjeslovenski regiji, v regiji jugovzhodna Slovenija in v zasavski regiji, kjer sicer ni statistično značilen. Podobno kot na nacionalnI ravni je tudi na regijski vpliv starosti razmeroma šibek, v nekaterih regijah je rahlo pozitiven in v drugih negativen. Preglednica 75: Logistična regresijska analiza vpliva sociodemografskih dejavnikov na sodelovanje v raziskavi na ravni regij Odvisna spremenljivka je binarni kazalnik sodelovanja z vrednostma 0 (nerespondent) ali 1 (respondent). Iz analize so izločeni nesodelujoči, ki po metodologiji niso ustrezali kriterijem za sodelovanje v raziskavi. Zaradi razlik v velikosti vzorcev statistična značilnost učinkov med regijami ni nujno primerljiva. Negativni učinek, Negativni učinek, Pozitivni učinek, Pozitivni učinek, p < 0.05 p > 0.05 p > 0.05 p < 0.05 R A Z M E R J E O B E T O V ( S T D . N A P A K A ) T I P N A S E L J A ( R E F . N E K M E Č K A P O D 2 0 0 0 S P O L P R E B . ) R E G I J A ( R E F . S T A R O S T Ž E N S K I ) K M E Č K A 2 , 0 0 0 D O N A D M A R I B O R / M O Š K I P O D 2 0 0 0 1 0 . 0 0 0 1 0 . 0 0 0 N L J U B L J A N A P R E B . P R E B . P R E B . Pomurska 0,73 (0,13) 0,99 (0,01) 1,04 (0,26) 0,54 (0,19) 0,99 (0,35) / 520 Podravska 0,83 (0,09) 1,00 (0,00) 1,11 (0,16) 1,15 (0,26) 0,64 (0,17) 0,47 (0,07) 1.337 Koroška 0,90 (0,25) 1,00 (0,01) 3,56 (1,62) 1,33 (0,40) / / 328 Savinjska 0,92 (0,12) 1,00 (0,00) 1,49 (0,25) 0,98 (0,19) 0,43 (0,07) / 1.134 Zasavska 0,59 (0,21) 1,00 (0,01) 1,74 (1,08) 0,43 (0,20) 0,55 (0,25) / 176 Posavska 0,47 (0,12) 0,98 (0,01) 1,8 (0,58) 0,82 (0,28) / / 313 JV Slovenija 0,63 (0,11) 1,01 (0,01) 1,16 (0,26) 1,21 (0,31) 0,33 (0,09) / 619 Osrednjeslovenska 0,79 (0,07) 1,00 (0,00) 1,58 (0,27) 0,68 (0,10) 1,01 (0,23) 0,58 (0,06) 2.269 Gorenjska 0,94 (0,13) 0,99 (0,01) 1,04 (0,26) 0,97 (0,20) 1,01 (0,17) / 853 Primorsko-notr. 0,53 (0,53) 0,99 (0,99) 0,60 (0,60) 0,94 (0,94) / / 235 Goriška 0,74 (0,74) 0,99 (0,99) 0,93 (0,93) 0,64 (0,64) 0,85 (0,85) / 498 Obalno-kraška 0,78 (0,15) 1,00 (0,01) 1,43 (0,46) 0,64 (0,17) 0,46 (0,11) / 470 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 194 Tudi na ravni posameznih regij razlike v stopnji sodelovanja večinoma sledijo ugotovitvam na nacionalni ravni, obeti sodelovanja pa upadajo z večjimi naselji. V nekaterih regijah je sicer opaziti neznačilna odstopanja od tega vzorca. V podravski in koroški regiji ter v regiji jugovzhodna Slovenija se tako nakazujejo višji obeti sodelovanja v večjih kot manjših nekmečkih naseljih, v gorenjski in v osrednjeslovenski regiji pa v mestih z več kot 10.000 prebivalci (z izjemo Ljubljane). Le v primorsko-notranjski in goriški regiji se nakazuje manjši doseg ciljne populacije v kmečkih naseljih. Podravska in osrednjeslovenska regija imata izrazito nižji doseg ciljne populacije predvsem v največjih mestih, to zelo vpliva tudi na nižjo doseženo skupno stopnjo odgovora v teh regijah. Čeprav se torej dejavniki vpliva na stopnjo sodelovanja med regijami deloma razlikujejo, pri tem ne gre za izrazitejša odstopanja. Na podlagi teh ugotovitev tako ni pričakovati večjih razlik v pristranskosti zaradi neodgovora znotraj regij in posledičnih bistvenih omejitev primerljivosti podatkov med regijami. Vzorčna in populacijska sociodemografska struktura anketirancev po regijah Razlike v stopnji sodelovanja glede na lastnosti anketirancev lahko povzročijo nesorazmerno zastopanost nekaterih skupin ciljne populacije v vzorcu, pri čemer so nekatere skupine nadreprezentirane in druge podreprezentirane glede na njihov delež v populaciji. V tem delu sta predstavljeni točnost zastopanosti prebivalcev Slovenije glede na regijo prebivališča v vzorcu raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC ter točnost strukture anketirancev v posameznih regijah glede na štiri sociodemografske spremenljivke: spol, starost, stopnjo izobrazbe in zaposlenost. Zastopanost posameznih regij v vzorcu Preglednica 76 prikazuje delež oseb po regiji prebivališča v podatkih PIAAC in populaciji. V večini regij so absolutna odstopanja razmeroma majhna (pod eno odstotno točko), le v osrednjeslovenski regiji doseže delež štiri odstotne točke. Relativne razlike, ki izražajo odstopanje ob upoštevanju dejanske velikosti regije, kažejo relativno nadreprezentiranost zlasti prebivalcev koroške, goriške in posavske regije ter jugovzhodne Slovenije. Relativno bolj podreprezentirani pa so predvsem prebivalci osrednjeslovenske regije. 195 Preglednica 76: Primerjava deleža oseb glede na regijo prebivališča v raziskavi Spretnosti odraslih – PIAAC in populaciji Stolpec Podatki PIAAC predstavlja neutežene podatke oseb, ki so sodelovale pri raziskavi (respondentov). Populacijski podatki izražajo stanje na dan 1. 1. 2014 in so pridobljeni od Statističnega urada Republike Slovenije (ID tabele na portalu SISTAT: 05C2001S). Relativna razlika je izračunana kot kvocient absolutne razlike deležev in populacijske vrednosti. n = 9.000 (vzorec), N = 1.404.962 (populacija) P O P U L A C I J S K I R A Z L I K A R E L A T I V N A R E G I J A P O D A T K I P I A A C PODATKI ( O D S T . T O Č K ) R A Z L I K A Pomurska 6,1 % 5,7 % +0,4 +6,9 % Podravska 14,5 % 15,9 % –1,3 –8,5 % Koroška 5,0 % 3,5 % +1,5 +42,0 % Savinjska 13,1 % 12,6 % +0,5 +3,7 % Zasavska 2,3 % 2,1 % +0,2 +11,7 % Posavska 3,9 % 3,4 % +0,5 +14,9 % JV Slovenija 7,9 % 6,9 % +1,0 +14,6 % Osrednjeslovenska 22,5 % 26,5 % –4,0 –15,1 % Gorenjska 10,2 % 9,7 % +0,5 +5,5 % Primorsko-notranjska 2,4 % 2,5 % –0,2 –6,6 % Goriška 6,6 % 5,6 % +1,0 +18,0 % Obalno-kraška 5,4 % 5,6 % –0,1 –2,2 % Vir: baza PIAAC 2016, SURS 2014, lastni izračuni, 2021. Kljub visokim relativnim razlikam v vzorčni in populacijski velikosti nekaterih regij izkušnje iz podobnih anket kažejo, da je mogoče te učinkovito odpraviti z uteževanjem podatkov. V raziskavi Spretnosti odraslih – PIAAC so bile v postopkih uteževanja uporabljene enake spremenljivke kot za analizo dejavnikov sodelovanja pri raziskavi: spol, starost, regija prebivališča in tip naselja. V uteženih podatkih raziskave, ki se uporabljajo za vsebinske analize, so odstopanja v regionalni strukturi tako v celoti odpravljena. Učinkovitost postopkov uteževanja pri odpravljanju pristranskosti zaradi neodgovora je potrdila tudi analiza kakovosti, ki jo je izpeljal mednarodni konzorcij. Ujemanje vzorčne in populacijske socio-demografske strukture znotraj regij Čeprav uteževanje na ravni celotnega vzorca učinkovito odpravi razlike v lastnostih anketirancev, za katere so na voljo dovolj zanesljivi populacijski podatki, je za analize na ravni posameznih regij smiselno preveriti tudi ujemanje vzorčne in populacijske strukture po teh lastnostih v posameznih regijah. Predstavljene so primerjave glede na spol in starost, za katere so pridobljeni podatki iz Centralnega registra prebivalstva, ter izobrazbo in zaposlitveni status, vir teh je Anketa o delovni sili (Statistični urad Republike Slovenije, 2015). Pri tem velja opozoriti, da so tudi podatki te referenčne raziskave pridobljeni anketno, zato so lahko pod vplivom podobnih virov anketnih napak kot podatki raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC. Primerjave glede na ti dve spremenljivki je zato treba obravnavati s pridržkom. 196 Slika 111: Primerjava deleža moških po posameznih regijah v podatkih raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC in populaciji Prikazani deleži iz raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC so izračunani za osebe, ki so sodelovale pri raziskavi (respondente). Podatki so uteženi tako, da se njihova struktura na nacionalni ravni ujema glede na spol, starost, regijo in tip naselja. Populacijski podatki izražajo stanje na dan 1. 1. 2014 in so pridobljeni od Statističnega urada Republike Slovenije (ID tabele na portalu SISTAT: 05C2001S). n = 5.271 51 Pomurska 51 51 Podravska 52 50 Koroška 52 53 Savinjska 52 54 Zasavska 51 53 Posavska 52 57 JV Slovenija 52 50 Osrednjeslovenska 50 52 Gorenjska 51 42 Primorsko-notranjska 53 53 Goriška 52 51 Obalno-kraška 51 % 0 10 20 30 40 50 60 Uteženi podatki PIAAC Populacijski podatki Vir: baza PIAAC 2016, SURS 2014, lastni izračuni, 2021. Slika 111 prikazuje primerjavo deleža moških po posameznih regijah. Odstopanja glede na populacijsko strukturo so v vseh regijah razmeroma majhna. Največja odstopanja so v regiji jugovzhodna Slovenija (precenjenost deleža moških za štiri odstotne točke) ter notranjsko-kraški regiji (podcenjenost za 11 odstotnih točk). Z izjemo zadnje uteži na nacionalni ravni tako v veliki meri odpravijo posledice manjše pripravljenosti moških za sodelovanje, ki ga je pokazala analiza dejavnikov sodelovanja pri raziskavi. Uteževanje je učinkovito tudi pri odpravljanju odstopanj vzorca od populacije glede na povprečno starost (slika 112). Odstopanja večja od enega leta povprečne starosti so opazna v notranjsko-kraški regiji (2,5 leta nižje od populacijskega povprečja), posavski (1,7 leta nižje) in koroški regiji (1,6 leta nižje). 197 Slika 112: Primerjava povprečne starosti po posameznih regijah v podatkih raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC in populaciji Prikazani deleži iz raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC so izračunani za osebe, ki so sodelovale pri raziskavi (respondente). Podatki so uteženi tako, da se njihova struktura na nacionalni ravni ujema glede na spol, starost, regijo in tip naselja. Populacijski podatki kažejo stanje na dan 1. 1. 2014 in so pridobljeni od Statističnega urada Republike Slovenije (ID tabele na portalu SISTAT: 05C2001S). n = 5.271 Pomurska 42,7 42,5 Podravska 41,7 41,7 Koroška 40,7 42,2 Savinjska 42,4 41,9 Zasavska 41,7 42,4 Posavska 40,3 42,1 JV Slovenija 42,4 41,4 Osrednjeslovenska 41,1 40,6 Gorenjska 40,3 41,3 Primorsko-notranjska 39,642,1 Goriška 42,4 42,6 Obalno-kraška 41,4 42,4 % 0 10 20 30 40 50 Uteženi podatki PIAAC Populacijski podatki Vir: baza PIAAC 2016, SURS 2014, lastni izračuni, 2021. Nekoliko pogostejša odstopanja bi lahko pričakovali za izobrazbo in zaposlitveni status, saj ti spremenljivki nista bili uporabljeni za uteževanje podatkov na nacionalni ravni. Primerjava deleža višje ali visoko izobraženih (slika 113) kaže, da se vzorčna struktura po posameznih regijah tudi glede na to lastnost ne razlikuje bistveno od populacijskih ocen, pridobljenih iz Ankete o delovni sili 2014 (Statistični urad Republike Slovenije, 2015). Nekoliko izrazitejše razlike so v posavski regiji, kjer je delež višje ali visoko izobraženih podcenjen za 5 odstotnih točk, ter zasavski za 3,2 odstotne točke. 198 Slika 113: Primerjava deleža višje ali visoko izobraženih po posameznih regijah v podatkih raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC in populaciji Prikazani deleži iz raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC so izračunani za osebe, ki so sodelovale pri raziskavi (respondente). Podatki so uteženi tako, da se njihova struktura na nacionalni ravni ujema glede na spol, starost, regijo in tip naselja. Populacijski podatki kažejo stanje za leto 2014 in so pridobljeni od Statističnega urada Republike Slovenije (Anketa o delovni sili 2014). n = 5.268 15,5 Pomurska 16,7 20,1 Podravska 21,0 16,5 Koroška 18,9 21,7 Savinjska 20,1 15,2 Zasavska 18,4 13,9 Posavska 18,9 19,1 JV Slovenija 20,5 30,3 Osrednjeslovenska 29,0 25,6 Gorenjska 23,6 19,4 Primorsko-notranjska 21,9 24,5 Goriška 22,7 22,5 Obalno-kraška 23,4 % 0 10 20 30 40 50 60 Uteženi podatki PIAAC Populacijski podatki Vir: baza PIAAC 2016, SURS 2014, lastni izračuni, 2021. Podatki PIAAC in populacijske ocene iz Ankete o delovni sili 2014 se za delež zaposlenih izraziteje razlikujejo v štirih regijah. Med temi je delež zaposlenih podcenjen v zasavski (za 10,5 odstotne točke), posavski (8,1 odstotne točke) in goriški regiji (5,1 odstotne točke), za 4,6 odstotne točke pa je precenjen v obalno-kraški regiji. 199 Slika 114: Primerjava deleža zaposlenih po posameznih regijah v podatkih raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC in populaciji Prikazani deleži iz raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC so izračunani za osebe, ki so sodelovale pri raziskavi (respondente). Podatki so uteženi tako, da se njihova struktura na nacionalni ravni ujema glede na spol, starost, regijo in tip naselja. Populacijski podatki izražajo stanje za leto 2014 in so pridobljeni od Statističnega urada Republike Slovenije (Anketa o delovni sili 2014). n = 5.271 Pomurska 55,1 56,0 Podravska 56,4 58,4 Koroška 59,5 57,2 Savinjska 57,7 58,0 Zasavska 44,1 54,6 Posavska 50,7 58,9 JV Slovenija 56,2 57,7 Osrednjeslovenska 59,8 60,9 Gorenjska 61,3 63,1 Primorsko-notranjska 60,2 59,4 Goriška 56,9 62,0 Obalno-kraška 59,6 55,0 % 0 10 20 30 40 50 60 70 Uteženi podatki PIAAC Populacijski podatki Vir: baza PIAAC 2016, SURS 2014, lastni izračuni, 2021. 200 4 Sklepne ugotovitve analiz Delež prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi po regijah V tej študiji nas je še posebno zanimalo, kakšne so razlike med statističnimi regijami v Sloveniji glede na razvitost spretnosti v populaciji odraslih. Izhajali smo iz domneve, da obstajajo razlike med regijami glede na velikost in značilnosti različnih skupin prebivalcev, ki so dosegli različne ravni spretnosti. Zanimalo nas je – glede na domnevo, da so razlike v razvitosti spretnosti med regijami – ali lahko zaznamo posebnosti in zakonitosti, ki izstopajo v posameznih okoljih oziroma statističnih regijah. Osredotočili smo se na besedilne spretnosti, in sicer na del populacije, ki je dosegel najvišje ravni te spretnosti. Analize so našo domnevo potrdile. Slika 115: Delež doseženih najvišjih ravni besedilnih spretnostih po regijah (prebivalci so bili razdeljeni na tri skupine: dosežene višje, srednje in najnižje ravni) osrednjeslovenska 46 % obalno-kraška 45 % pomurska 39 % gorenjska 39 % savinjska 35 % JV Slovenija 29 % primorsko-notranjska 27 % podravska 27 % goriška 24 % posavska 21 % zasavska 15 % koroška 14 % Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Kot bomo pokazali s podatki v nadaljevanju, se kot najranljivejše v naših analizah pokažejo regije, ki imajo majhne deleže prebivalcev z višjimi dosežki v besedilnih spretnostih. To so predvsem: koroška, zasavska in posavska regija. Zanimivo je, da se goriška regija v nadaljnjih analizah ne pokaže kot posebno problematična, čeprav nima velikega deleža prebivalcev na višjih ravneh. Pomurska regija pa ima kar nekaj šibkih točk, čeprav je delež prebivalcev z višjimi ravnmi v besedilnih spretnostih dokaj velik v primerjavi z drugimi regijami. Dodatno predstavo o kakovosti in razvitosti spretnosti po regijah pa nam pokaže primerjava po regijah glede na doseženo povprečje točk v skupinah prebivalcev, ki smo jih uvrstili med tiste z višjimi dosežki. 201 Slika 116: Povprečni dosežek besedilne spretnosti v skupini z visokimi dosežki glede na regijo (v točkah) osrednjeslovenska 307,38 pomurska 304,70 goriška 304,52 podravska 304,37 gorenjska 303,45 savinjska 302,61 koroška 300,68 obalno-kraška 296,23 JV Slovenija 296,21 zasavska 295,48 posavska 294,97 primorsko-notranjska 293,66 285,00 290,00 295,00 300,00 305,00 310,00 dosežene točke Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Slika 116 pokaže, da sta tudi po tem kazalniku zasavska in posavska regija posebno ranljivi, koroška regija pa se je izkazala za nekoliko boljšo. Zelo pa izstopa primorsko-notranjska regija, ki se glede na delež prebivalcev z višjo ravnijo spretnosti giblje v sredini regij. Ko gledamo povprečje doseženih točk v tej regiji – torej kakovost spretnosti v skupini z višjimi dosežki – pa se pokaže, da je to povprečje najslabše med regijami. V nadaljevanju povzemamo razlike med regijami glede na obravnavane spremenljivke in iz njih izpeljane konstrukte. Spolna in starostna struktura prebivalcev z najvišjimi dosežki pri besedilnih spretnostih Če primerjamo skupine žensk glede na različno starost v regijah Slovenije (od 16 do 65 let), dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti v največjem deležu (68,74 %) ženske v obalno-kraški regiji, ki so stare od 16 do 25 let. Po številu študentov na 1000 prebivalcev se je leta 2019 ta regija uvrstila na zadnje mesto med regijami v Sloveniji (Slovenske statistične regije in občine v številkah, b. l.). Kljub vsemu pa se je obalno-kraška regija med tremi regijami (poleg gorenjske in osrednjeslovenske), v katerih so prebivalci po doseženi izobrazbi nad slovenskim povprečjem (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. j, str. 20). Zanimivo je tudi, da relativno velik delež prebivalcev v regiji, katerih matere ali skrbnice imajo dokončano srednješolsko izobrazbo, dosega višjo raven besedilnih spretnosti. Pomurska regija izstopa po starostni skupini žensk od 26 do 35 let, v kateri jih kar 67,15 % dosega višjo raven besedilnih spretnosti; to pomeni, da najvišje ravni v tej regiji dosegajo v veliko večji meri predvsem mlajše ženske. Ta regija ima manj ugodno izobrazbeno strukturo (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. j, str. 20), pa tudi udeležba odraslih v vseživljenjskem učenju je že vrsto let med najnižjimi v Sloveniji (glej prispevek Mirčeva v tej študiji). V primorsko-notranjski regiji lahko opazimo zanimiv trend spreminjanja deležev moških 202 z višjimi besedilnimi spretnostmi glede na starost. Delež se s starostjo manjša do petinštiridesetega leta. Delež moških prebivalcev z višjimi spretnostmi je najmanjši v skupini starih od 36 do 45 let. Nato se začne delež s starostjo večati, tako da tudi najstarejši moški (od 56 do 65 let) dosegajo višjo raven v precej podobnem deležu (28,3 %) kot skupina najmlajših moških (od 16 do 25 let) v regiji (31,37 %). V zasavski regiji izstopa skupina moških, starih od 26 do 35 let, saj jih 38,72 % skupine dosega višjo raven besedilnih spretnosti, kar je bistveno večji odstotek kot v drugih starostnih skupinah. V drugih starostnih skupinah delež prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi ne preseže 15 %. Izobrazbena sestava prebivalstva je v regiji po podatkih iz leta 2019 manj ugodna, saj je imelo 26 % prebivalcev dokončano le največ osnovnošolsko izobrazbo (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. l. j, str. 20). Pri moških v savinjski in koroški regiji opazimo, da se deleži prebivalcev z višjo ravnijo besedilnih spretnosti v starostnih skupinah do petinštiridesetega leta ne spreminjajo veliko, po petinštiridesetem letu pa se delež zelo zmanjša. Zanimiva je primerjava podatkov iz študije o delovno aktivnih prebivalcih. Med delovno aktivnimi v Sloveniji je največji delež žensk in moških z najnižjimi spretnostmi star od 46 do 55 let (Javrh, 2020a, str. 51). V nekoliko starejši skupini delovno aktivnih moških, starih od 56 do 65 let, jih je z zelo nizkimi spretnostmi dvakrat več kot v skupini z višjimi spretnostmi (prav tam). Število knjig v domači knjižnici ponekod natančneje napoveduje razvitost besedilnih spretnosti Prebivalci, ki so se uvrstili v višje ravni besedilnih spretnosti, veliko bolje razumejo besednjak, stavke pa tudi odlomke besedila kot tisti, ki so dosegli najnižje ravni. Hkrati so dobro razvite besedilne spretnosti nujno potreben prvi pogoj, da posameznik lahko razvije spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih. Slovenija se je glede na povprečne dosežke primerljivih držav pri besedilnih spretnostih in tudi spretnostih reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih umestila dokaj nizko, saj je med evropskimi državami v družbi najslabših. Zanimalo nas je, kakšno je stanje besedilnih spretnosti glede na posamezno statistično regijo. Obsežnost domače knjižnice lahko do določene mere kaže na bralne navade, ki pomembno prispevajo k razvoju in utrjevanju besedilnih spretnosti. Na podlagi števila knjig, ki jih imajo prebivalci doma, lahko sklepamo, koliko prebivalci utrjujejo besedilne spretnosti v domačem okolju (Javrh, 2020a, str. 51). Če primerjamo z drugimi regijami, dosega velik delež prebivalcev obalno-kraške regije višjo raven besedilnih spretnosti v skupinah tistih, ki imajo doma manj kot 25 knjig. Zato je podatek za obalno-kraško regijo zanimiv, saj postavlja pod vprašaj domnevo o napovedni moči spremenljivke število knjig v domači knjižnici v povezavi z dosežki v besedilnih spretnostih. Postavlja se več vprašanj: ali je to izrazita regijska posebnost ali se besedilne spretnosti v tej regiji bolje utrjujejo v širšem socialnem okolju ali kako drugače. V posavski regiji je opazna razlika med prebivalci, ki so dejali, da imajo v domači knjižnici do 100 knjig, in tistimi, ki naj bi jih imeli več. Ne glede na raven spretnosti ima v regiji zelo malo prebivalcev doma večjo knjižnico, to je več kot 100 knjig (14,25 % celotnega prebivalstva v regiji). Med tistimi, ki imajo doma več kot 100 knjig, dosega višjo raven besedilnih spretnosti okrog 40 % prebivalcev, v skupini z več kot 500 knjigami pa več kot polovica (56 %). Če imajo 203 prebivalci doma manj kot 100 knjig, delež tistih, ki dosegajo višjo raven v skupini, ne presega 20 %. Povedano nakazuje, da besedilne spretnosti v domačem okolju intenzivneje utrjuje le manjši del prebivalcev posavske regije. V goriški regiji izstopa velik delež (55,03 %) prebivalcev z višjo ravnijo besedilnih spretnosti v skupini tistih, ki imajo doma veliko knjižnico (od 201 do 500 knjig), med tistimi z več kot 500 knjigami pa prevladujejo prebivalci s srednjo ravnijo besedilnih spretnosti (46,24 %). Nobena druga regija nima tako izrazite skupine prebivalcev, ki bi dosegla le srednjo raven in bi hkrati imela zelo veliko domačo knjižnico. Velik delež prebivalcev goriške regije s srednjo ravnijo spretnosti in zelo bogato domačo knjižnico bi lahko nakazoval, da prebivalcem knjige pomenijo zgolj nekakšen statusni simbol, ne uporabljajo pa jih dovolj, da bi bile njihove besedilne spretnosti najboljše. V zasavski regiji – gledano v absolutnih številkah – ima zelo malo prebivalcev doma več kot 100 knjig, več kot 500 pa nihče. Tudi tisti, ki so odgovorili, da imajo več kot 100 knjig, dosegajo večinoma le zelo nizko raven besedilnih spretnosti. Izstopa pa podatek, da je v teh skupinah tudi zelo majhen delež prebivalcev, ki dosegajo srednjo raven besedilnih spretnosti. V regiji jugovzhodna Slovenija dosegajo tisti, ki imajo doma bogato knjižnico (od 201 do 500 knjig), v podobnem deležu višjo raven kot tisti z manjšo knjižnico (od 26 do 100 knjig). Skupina prebivalcev z več kot 500 knjigami dosega višjo raven spretnosti v primerljivem deležu kot skupina, ki je navedla, da ima doma od 101 do 200 knjig (okrog 50 %). Če gledamo absolutne številke, kako so prebivalci odgovarjali o številu knjig doma, se regija ne razlikuje od drugih. Pri večini regij, tako kot v regiji jugovzhodna Slovenija, je največ prebivalcev, ki imajo doma od 26 do 100 knjig, nato pa precej manj prebivalcev, ki imajo še obsežnejše knjižnice. Odmiki od splošnega trenda v nekaterih regijah bi lahko bili tudi posledica slabe ocene števila knjig, ki jih imajo posamezniki v domači knjižnici. Stopnja izobrazbe staršev je sestavni del kulturnega kapitala, ki pomembno vpliva na besedilne spretnosti, obalno-kraška regija je v tem izjema Na raven spretnosti prebivalcev ne vplivata samo dosežena stopnja posameznikove izobrazbe in materni jezik, ampak tudi dosežena izobrazba njegovih staršev (Javrh, 2020a, str. 48). V Sloveniji je vpliv izobrazbe staršev na merjene besedilne spretnosti med večjimi v Evropi (Ule, 2018, str. 83). V družinskem okolju se namreč med generacijami prenašajo vzorci, ki vplivajo na razvoj pismenosti (Možina, 2011, str. 29). Med prebivalci, katerih matere ali skrbnice niso bile rojene v Sloveniji, jih največji delež dosega višjo raven besedilnih spretnosti v obalno-kraški regiji, velik delež tudi v gorenjski in osrednjeslovenski. Z višanjem izobrazbe matere ali skrbnice se večajo tudi deleži prebivalcev z višjimi spretnostmi, samo v obalno-kraški regiji je ta vzorec drugačen. Delež prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi je tu namreč manjši, če so matere ali skrbnice dosegle višjo izobrazbo, kot med tistimi, katerih matere imajo srednjo stopnjo izobrazbe. Zanimivo je tudi, da v obalno-kraški regiji in pomurski regiji višjo raven spretnosti glede na druge regije dosega velik delež (tretjina) tistih prebivalcev, katerih matere ali skrbnice imajo nižjo poklicno stopnjo izobrazbe. 204 Tip naselja lahko vpliva na dostop do izobraževanja in deloma določa življenjski slog – vse pa se izraža v spretnostih V analizi nas je zanimalo, v katerem tipu naselja se zgošča največ prebivalcev posamezne regije z višjimi spretnostmi. V Ljubljani, slovenski prestolnici, dosega večji delež prebivalcev višje ravni besedilnih spretnosti (46,19 %) kot v drugem največjem mestu Mariboru (35,57 %). Delež mesta Maribor je primerljiv z deležem prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi v večjih mestih (z več kot 10.000 prebivalci) v podravski regiji, delež v mestu Ljubljana pa je manjši od tistega, ki ga imajo večja mesta v osrednjeslovenski regiji. Če pa seveda primerjamo namesto deležev absolutno število prebivalcev, je slika nekoliko drugačna. V mestu Maribor živi približno šestkrat več prebivalcev kot v drugih večjih mestih v podravski regiji, podobno razmerje je tudi, ko primerjamo število prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi. Mesto Ljubljana je specifično zaradi velike koncentracije prebivalcev (več kot 190.000 prebivalcev), kar je desetkrat več, kot imajo prebivalcev vsa večja naselja v osrednjeslovenski regiji skupaj. Če pa primerjamo število prebivalcev, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, jih v mestu Ljubljana te ravni dosega sedemkrat več kot v naseljih z več kot 10.000 prebivalci v regiji, kar pa je že bolj primerljivo z razmerji v podravski regiji. V obalno-kraški regiji v manjših kmečkih naseljih (manj kot 2000 prebivalcev) pa tudi v srednje velikih urbanih naseljih (več kot 10.000 prebivalci) vsaj polovica prebivalcev dosega višjo raven besedilnih spretnosti. Še posebno izstopa velik delež pri manjših kmečkih naseljih. Dejstvo je, da v obalno-kraški regiji v manjših kmečkih naseljih živi malo prebivalcev glede na število vseh prebivalcev v regiji. Po številu prebivalcev v regiji je obalno-kraška regija primerljiva z goriško (okoli 78.000 prebivalcev v regiji). Tudi število prebivalcev v manjših kmečkih naseljih (manj kot 2000 prebivalcev) z višjo ravnijo besedilnih spretnosti je med regijama primerljivo (ocenjeno na okrog 5000 prebivalcev). Razlika se pri odstotkih pokaže, ker v goriški regiji živi v manjših kmečkih naseljih še enkrat toliko prebivalcev kot v obalno-kraški regiji. Velja tudi spomniti, da v obalno-kraški regiji na splošno dosegajo prebivalci višjo raven besedilnih spretnosti v večjem deležu kot v večini slovenskih regij (Domadenik idr., 2018b, str. 172, tabela 75). V pomurski regiji so med različnimi tipi naselja zanemarljive razlike v velikosti deleža prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi. Če pa opazujemo deleže prebivalcev, ki dosegajo zelo nizko raven besedilnih spretnosti, so v mestih precej manjši kot v manjših naseljih. Za posavsko in pomursko regijo je tudi specifično, da več kot polovica prebivalcev regije živi v manjših kmečkih naseljih. Prebivalci z zelo nizkimi besedilnimi spretnostmi – kot je bilo ugotovljeno v študiji o delovno aktivnih prebivalcih Slovenije (Javrh, 2020a, str. 51) – se tudi tukaj zgoščajo v manjših kmečkih naseljih, le da to ni tako opazno, saj morda zaradi pomanjkanja delovnih mest, ki bi zahtevala večje spretnosti, in oddaljenosti ostajajo v manjših naseljih tudi prebivalci z višjimi spretnostmi. V manjših nekmečkih naseljih (z manj kot 2000 prebivalci) v največjem deležu dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti prebivalci savinjske, gorenjske, primorsko-notranjske, posavske, koroške in zasavske regije. Nasprotno je v goriški regiji v tem tipu naselja najmanjši delež prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi, če primerjamo delež z drugimi tipi naselja v regiji. Glede na podatke za leto 2019 imajo gorenjska, posavska, primorsko-notranjska in zasavska regija največji indeks delovne migracije (STAGE, b.l.). To lahko povežemo z že omenjenim velikim deležem prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi v manjših nekmečkih naseljih, pri katerih gre po vsej verjetnosti za t. i. spalno naselje, tj. naselje, katerega prebivalci so večinoma zaposleni zunaj kraja bivanja. Na drugi strani ima goriška regija poleg osrednjeslovenske najmanjši indeks delovne migracije, kar dodatno potrjuje to domnevo (prav tam). 205 Osrednjeslovenska regija ima v vseh tipih naselij največje deleže prebivalcev z višjo ravnijo besedilnih spretnosti, če jo primerjamo z drugimi regijami; izjema so samo manjša kmečka naselja v obalno-kraški regiji. Glede na zelo izrazito koncentracijo prebivalcev z višjimi spretnostmi v osrednjeslovenski regiji v večjih mestih (63,82 % živečih v naseljih z več kot 10.000 prebivalci in 46,19 % v mestu Ljubljana dosega višjo raven besedilnih spretnosti) se velikosti deležev ujemajo z ugotovitvami študije o delovno aktivnih prebivalcih Slovenije, tj. da največji delež skupine z najvišjimi dosežki živi v glavnem mestu ter večjih mestih z več kot 10.000 prebivalci, v manjših naseljih (predvsem kmečkih) pa se zgoščajo delovno aktivni z najnižjimi dosežki (Javrh, 2020a, str. 52). Poleg velikosti deležev nam povprečno število doseženih točk pri besedilnih spretnostih (v skupinah z višjo ravnijo) glede na tip naselja pokaže kakovost znanja, ki ga imajo te skupine. Slika 117: Povprečni dosežek besedilnih spretnosti med respondenti z visokimi dosežki glede na tip naselja mesto Ljubljana 308,18 mesto Maribor 306,22 nekmečko naselje < 2000 prebivalcev 303,71 naselje > 10.000 prebivalcev 302,51 naselje 2000–10.000 prebivalcev 301,68 kmečko naselje < 2000 prebivalcev 300,62 296 298 300 302 304 306 308 310 dosežene točke Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Ta primerjava še posebno pokaže, da je tudi kakovost, ne le obseg besedilnih spretnosti v manjših kmečkih naseljih najslabša. Povsem drugačna je slika v manjših nekmečkih naseljih. Različna zahtevnost dela lahko spretnosti spodbuja ali zavira – največ prebivalcev z visokimi spretnostmi opravlja kvalificirani poklic V polkvalificiranih poklicih za neindustrijski način dela in polkvalificiranih poklicih za industrijski način dela je primernost delovnega okolja za razvoj spretnosti približno podobna (Javrh, 2018a), vsekakor pa prenizka za dober razvoj in utrjevanje besedilnih spretnosti. Zahtevnost dela, ki spretnosti pospešuje, je le nekoliko večja kot v osnovnih poklicih, kjer se zreducira na zelo preprosta opravila, ki skoraj ne zahtevajo besedilnih spretnosti. Tako so kvalificirani poklici tisti, pri katerih lahko z gotovostjo pričakujemo ugodno delovno okolje za razvoj temeljnih spretnosti (ne le besedilnih, pač pa tudi matematičnih spretnosti in spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih). Navedene ugotovitve so podkrepile dodatne analize, ko smo izračunali povprečni dosežek v točkah pri besedilnih spretnostih v skupinah z visokimi dosežki glede na poklicno klasifikacijo. 206 Slika 118: Povprečni dosežek besedilne spretnosti v skupinah z visokimi dosežki glede na poklicno klasifikacijo kvalificirani poklici 306,73 polkvalificirani poklici za neindustrijski način dela 298,80 polkvalificirani poklici za industrijski način dela 295,99 osnovni poklici 286,51 275 280 285 290 295 300 305 310 dosežene točke Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Med regijami najbolj izstopa velik delež prebivalcev z višjo ravnijo besedilnih spretnosti v pomurski regiji iz skupine tistih, ki opravljajo osnovne poklice za preprosta dela (30,19 %). V pomurski regiji je bilo sicer že zaznano veliko neujemanje stopnje izobrazbe oziroma kvalificiranosti (Domadenik idr., 2018a, str. 62, slika 14), kar se lahko izraža v tej anomaliji. Druga razlaga pa so dnevne migracije v bližnjo Avstrijo. To bi seveda lahko pomenilo, da so delovna mesta v sosednji državi načeloma spodbudnejša za ohranjanje besedilnih spretnosti. V zasavski regiji tretjina prebivalcev (35,26 %), ki opravljajo kvalificirane poklice, dosega višjo raven besedilnih spretnosti. Med prebivalci s polkvalificiranimi poklici predstavljajo tisti, ki dosegajo višjo raven, manj kot 10 % skupine. Prebivalci, ki opravljajo osnovne poklice za preprosta dela, višje ravni besedilnih spretnosti sploh ne dosegajo. Analiza ujemanja besedilnih spretnosti s potrebnimi spretnostmi pri opravljanju trenutnega dela je pokazala, da se najbolj ujemajo v zasavski regiji (Domadenik idr., 2018a, str. 70, slika 26). Čeprav ima zasavska regija med vsemi regijami največji delež tistih, ki imajo prenizke ravni spretnosti, in nikogar s preveč spretnostmi za delo, jih je imelo v analizi teh avtorjev več kot 90 % ustrezno raven spretnosti (prav tam). To pomeni, da v tej regiji delovna mesta v veliki večini niso taka, da bi pospeševala razvoj spretnosti. Obalno-kraška regija med regijami v Sloveniji izstopa po velikih deležih prebivalcev z višjo ravnijo besedilnih spretnosti v skupinah tistih s polkvalificiranimi poklici bodisi za industrijski ali neindustrijski način dela. Glede na dosežke pri besedilnih spretnostih je obalno-kraška regija za osrednjeslovensko dosegla najboljše rezultate (Domadenik idr., 2018b, str. 172, tabela 75), kar se tudi kaže v večjem deležu prebivalcev z višjimi spretnostmi. Dve tretjini prebivalcev v kvalificiranih poklicih iz osrednjeslovenske regije dosegata višjo raven besedilnih spretnosti (64,06 %). Številčno to predstavlja četrtino vseh prebivalcev s kvalificiranimi poklici v Sloveniji (96.500 prebivalcev s kvalificiranimi poklici od skupno 427.500 v Sloveniji). Številke kažejo na veliko centralizacijo kvalificirane delovne sile v državi. V pomurski, koroški, primorsko-notranjski regiji in regiji jugovzhodna Slovenija opazimo zanimiv obrat: prebivalci z osnovnimi poklici dosegajo celo večji delež višjih ravni besedilnih spretnosti kot tisti s polkvalificiranimi poklici za industrijski način dela. Tudi v študiji o delovno aktivnih prebivalcih v državi je bilo ugotovljeno, da ima največ delovno aktivnih z zelo nizko ravnijo spretnosti v resnici polkvalificirani poklic za industrijski način dela (približno 43 %; Javrh, 2020a, str. 52). 207 Družinske okoliščine prebivalcev – t. i. socialni kontekst prebivalcev po regijah Družinske oziroma individualne socialne okoliščine prebivalcev regij lahko vsaj delno orišemo s podatki o tem, ali živijo v skupnih gospodinjstvih, kako velika so, ali so partnerji oziroma soprogi respondentov delovno aktivni ali potrebujejo njihovo oskrbo, koliko otrok imajo in koliko so otroci stari. Prebivalci z večjimi družinami (5 otrok) iz vzhodne kohezijske regije dosegajo višjo raven samo v savinjski regiji. V zahodni kohezijski regiji pa je večina prebivalcev z velikimi družinami (več kot 5 otrok) dosegla višje ravni. Višjo raven besedilnih spretnosti so v goriški in osrednjeslovenski regiji dosegli vsi, ki imajo 6 otrok, vsi v gorenjski regiji, ki imajo 8 otrok, in 90 % tistih, ki jih imajo 6. Za delovno aktivne prebivalce z višjimi spretnostmi je sicer značilno, da živijo v nekoliko manjših gospodinjstvih, kot je značilno za populacijo (Javrh, 2020a, str. 52). Za vse regije velja, da dosegajo prebivalci v skupini tistih, ki živijo samsko, višjo raven v večjem deležu kot v skupini tistih, ki živijo s soprogom ali partnerjem. V regiji jugovzhodna Slovenija tako skoraj polovica (45,64 %) tistih, ki živijo samsko, dosega višjo raven spretnosti, med tistimi, ki živijo s soprogom ali partnerjem, pa četrtina (24,64 %). Kljub temu regija jugovzhodna Slovenija izstopa po zelo majhnem deležu prebivalcev z višjo ravnijo besedilnih spretnosti, če živijo v enočlanskem gospodinjstvu, torej sami. Delež je primerljiv z zasavsko regijo, ki pa ima tudi zelo majhne deleže, če jo primerjamo z drugimi regijami, v vseh gospodinjstvih. Prebivalci regije jugovzhodna Slovenija v največjem deležu dosegajo višjo raven, če živijo v štiričlanskem gospodinjstvu. V tem primeru je delež primerljiv s pomursko in savinjsko regijo. Če opazujemo dosežke prebivalcev pri besedilnih spretnostih in starost njihovega najmlajšega ali najstarejšega otroka, opazimo, da imata zasavska in pomurska nasproten trend. V zasavski regiji je delež staršev z višjimi ravnmi spretnosti, če imajo majhne otroke, majhen in se s starostjo veča do otrokovega dvanajstega leta. V pomurski regiji pa je delež prebivalcev, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, v skupini tistih z mlajšim otrokom večji ter se s starostjo otroka manjša do otrokovega dvanajstega leta. Koliko so stari otroci prebivalcev, je pomemben kazalnik dejanskih okoliščin vsakodnevnega življenja, saj je pri šoloobveznih otrocih motivacija za vsaj občasno neformalno udeležbo v izobraževanju pričakovano večja (Javrh, 2020a, str. 53; Javrh, 2011). V skupini prebivalcev, katerih soprog ali partner je zaposlen za polni delovni čas, v največjem deležu dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti prebivalci zahodne kohezije (vsi razen goriške) ter v pomurski in savinjski regiji. V študiji delovno aktivnih prebivalcev je bilo ugotovljeno, da ima skupina delovno aktivnih z nižjimi spretnostmi kar 1,74-krat več delovno neaktivnih soprogov ali zunajzakonskih partnerjev kot skupina delovno aktivnih z višjimi spretnostmi (Javrh, 2020a, str. 53). Prebivalci koroške regije ne glede na številčnost družine (z enim, dvema ali tremi otroki) dosegajo višje ravni le v deležu okrog 10 % (zelo nizko več kot polovica, srednjo raven tretjina). Prebivalci, ki imajo večje družine (več kot 3 otroke), pa v tej regiji višjih ravni besedilnih spretnosti sploh ne dosegajo. V študiji delovno aktivnih prebivalcev z nižjimi spretnostmi je bilo ugotovljeno, da so za tiste z nižjimi spretnostmi res značilna malo večja gospodinjstva, najpogosteje pa štiri- in tročlanska, pri delovno aktivnih z višjo ravnijo spretnosti v gospodinjstvih pa živi nekoliko manj oseb, kot je sicer značilno za populacijo (Javrh, 2020a, str. 52). 208 Posameznikovo priseljensko ozadje lahko deloma pojasni težave pri obvladovanju besedilnih spretnosti Pavlin in drugi so na podlagi podatkov iz baze PIAAC SLO 2016 ugotovili, da država rojstva še posebno močno vpliva na besedilne in matematične spretnosti; to se najizraziteje kaže v socialnodemokratskih in kontinentalnih državah srednje in severne Evrope. Navajali so, da bi bilo iz teh podatkov mogoče izpeljati tudi zanimiva izhodišča za razmislek o učinkih migracij ter vprašanjih integracije (Pavlin in drugi, 2018, str. 146). Podatki iz baze PIAAC SLO 2016 omogočajo vpogled tudi v priseljensko ozadje prebivalcev posamezne regije, na primer ali je respondent materni govorec ali ne, kateri je njegov prvi naučeni jezik, kateri jezik govorijo doma in kateri generaciji priseljencev pripada. Zanimalo nas je, kakšno je priseljensko ozadje prebivalcev z višjimi dosežki pri besedilnih spretnostih. V savinjski regiji, če jo primerjamo z drugimi regijami, dosegajo priseljenci višjo raven besedilnih spretnosti v največjem deležu. Med prebivalci, ki niso rojeni v Sloveniji, jih višjo raven besedilnih spretnosti dosega petina (25,06 %). Priseljenci, ki dosegajo v savinjski regiji višjo raven besedilnih spretnosti, so bili ob priselitvi v Slovenijo povečini mlajši od 25 let. V goriški, zasavski in pomurski regiji dosegajo priseljenci prve generacije višjo raven besedilnih spretnosti v večjem deležu kot priseljenci druge. V pomursko regijo so se priseljenci prve generacije po večini priselili v otroštvu (do desetega leta starosti), v goriški regiji pa predvsem po dvajsetem letu. V osrednjeslovenski regiji je delež prebivalcev, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, trikrat večji (52,4 %), če so rojeni v Slovenji, od tistega iz skupine prebivalcev, ki se niso rodili v Sloveniji (17,94 %). Nasprotno sta v posavski regiji deleža zelo izenačena (21,04 % prebivalcev dosega višjo raven besedilnih spretnosti v skupini rojenih v Sloveniji in 19,98 % v skupini nerojenih v Sloveniji). V koroški regiji dosega tretjina priseljencev, ki so prišli v Slovenijo med letoma 1961 in 1990, višjo raven besedilnih spretnosti; to je, če primerjamo z drugimi regijami, največji delež v tej skupini. Nasprotno pa jih višjo raven v skupini priseljenih leta 1991 ali pozneje dosega zanemarljiv delež (1,96 %). Če gledamo številčno, se je po letu 1990 v koroško regijo priselilo dvainpolkrat več priseljencev kot prejšnje obdobje. Od tega jih je v tej regiji še enkrat toliko, kot se jih je vseh priselilo pred letom 1991, doseglo zelo nizko raven besedilnih spretnosti (med letoma 1961 in 1990 priseljenih v koroško regijo okrog 600 prebivalcev, med priseljenimi po letu 1990 jih okrog 1200 dosega zelo nizko raven besedilnih spretnosti). Tudi v študiji delovno aktivnih z nižjimi spretnostmi je bilo za celotno državo ugotovljeno, da je v skupini z najnižjimi dosežki največ priseljencev, ki so v Slovenijo prišli po letu 1991, ko so bili stari od 16 do 30 let (Javrh, 2020a, str. 53). Tisti, ki so dosegli višje ravni, so bili ob priselitvi povprečno veliko mlajši (prav tam). 209 Najbolje ocenjujejo kakovost svojega zdravja prebivalci z najvišjimi dosežki Dimenzije, ki jih je merila raziskava Spretnosti odraslih – PIAAC, kažejo na zmožnost procesiranja kompleksnejših podatkov, kot so na primer tudi navodila za jemanje zdravil, razbiranje ukrepov na podlagi zdravniških diagnoz in priporočil in znajdenje pri elektronskem naročanju na zdravniški pregled. Študija o delovno aktivnih z najnižjimi spretnostmi je opozorila na to, da se skupina z najnižjimi dosežki zelo težko znajde v tem, saj raven spretnosti teh oseb ne zadošča, da bi te informacije zadovoljivo procesirale in obvladovale. Tako ta skupina skoraj nevidno postaja vse bolj izključena s področja zdravja. Kaj to pomeni v sedanjem položaju pandemičnih razsežnosti, pa bodo pokazali podatki o tem, katere skupine populacije so bile v resnici najbolj prizadete. Glede na dosedanje vedenje lahko pričakujemo, da bo skupina z najnižjimi dosežki močno zastopana (prav tam). Ocena zdravja je eden od elementov kakovosti človeškega kapitala in je najvišja v gorenjski regiji, kjer skupaj nekaj več kot polovica prebivalcev svoje zdravje ocenjuje kot odlično ali zelo dobro (Domadenik idr., 2018b, str. 180). Zato je še toliko bolj presenetljivo, da v gorenjski regiji petina prebivalcev, ki je svoje zdravje ocenila kot slabo, dosega višje besedilne spretnosti (21,3 %). Če primerjamo z drugimi regijami, je to največji delež v tej skupini. Med prebivalci zasavske regije, ki ocenjujejo svoje zdravje z najslabšimi ocenami (kot zadovoljivo ali slabo), ne dosega višje ravni besedilnih spretnosti skoraj nihče. To se ujema z ugotovitvami študije o delovno aktivnih z najnižjimi spretnostmi, saj so skupine z zelo nizko ravnijo besedilnih spretnosti za petkrat več ocenile, da so slabega zdravja (Javrh, 2020a, str. 55). Med regijami po deležih doseganja višje ravni besedilnih spretnosti glede na samooceno zdravja najbolj izstopa regija jugovzhodna Slovenija. V regiji jugovzhodna Slovenija – v primerjavi z deleži v skupinah z drugimi ocenami – zelo velik delež prebivalcev, ki je svoje zdravje ocenil kot zelo dobro, dosega višjo raven besedilnih spretnosti (51,45 %). Poleg tega je to edina regija, v kateri je delež prebivalcev z višjo ravnijo spretnosti večji v skupini tistih, ki menijo, da so slabega zdravja, kot v skupini tistih z zadovoljivim zdravjem. Regija se je najbolj razlikovala od splošnega trenda tudi pri kazalniku o številu knjig, ki ga imajo vprašani doma. Tako kot pri kazalniku o samooceni zdravja gre za podajanje lastne ocene. Pri vseh regijah je delež prebivalcev z višjimi besedilnimi spretnostmi v skupini tistih, ki svoje zdravje ocenjujejo z oceno odlično, manjši ali podoben deležu v skupini prebivalcev, ki zdravje ocenjujejo kot zelo dobro. Samo v primorsko-notranjski regiji je delež prebivalcev z višjo ravnijo v skupini tistih, ki ocenjujejo svoje zdravje kot zelo dobro, precej manjši kot v skupini, kjer ocenjujejo zdravje z oceno odlično. Omenjeni skupini sta po številu prebivalcev primerljive velikosti, to pomeni, da dosega višjo raven dvakrat več tistih, ki ocenjujejo svoje zdravje kot odlično, v primerjavi s tistimi, ki ga ocenjujejo kot zelo dobro. Drugače velja, da je ocena lastnega zdravja v primorsko-notranjski regiji med nižjimi, če jo primerjamo z drugimi regijami (najnižja v pomurski regiji; Domadenik idr., 2018b, str. 180). V koroški regiji dosega podoben delež prebivalcev višjo raven besedilnih spretnosti med tistimi, ki svoje zdravje ocenjujejo kot odlično (13,36 %) in zadovoljivo (12,98 %). Koroška ima poleg zasavske in pomurske regije slabe rezultate glede obsega in kakovosti človeškega kapitala po skoraj vseh kazalnikih (Javrh, 2020a, str. 55 po Domadenik idr., 2018b). 210 Ugotovitve analize Razlike med slovenskimi regijami z vidika reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih Med regijami so seveda razlike. Nekatere med proučevanimi spremenljivkami so med seboj povezane, a ne za vsako razvojno regijo enako, temveč regionalno specifično. Povezave med dejavniki v regijah so raznolike in le posamično statistično značilne. V večini regij je bila ugotovljena statistično značilna korelacija med spremenljivkama »se rad uči nove stvari« in »išče dodatne informacije«. Korelacijski koeficienti za to povezavo so bili zelo visoki v koroški (0,7), posavski (0,61) in zasavski regiji (0,62). Z izobraževanjem lahko v povezave posegamo, zato je pomembno poznati regionalne posebnosti. V vseh regijah velja spodbujati splošno zaupanje, v to usmerja že prejšnja analiza (Bogataj, 2020). Pozitivni odnos do učenja in iskanje dodatnih informacij sta pomembna vidika učenja odraslih. To smo pokazali s korelacijami med izbranimi spremenljivkami, ki merijo družbeno zaupanje, učne strategije in rabo spretnosti za reševanje problemov v tehnološko bogatih okoljih. Analiza potrjuje tudi pomen izkušenjskega učenja in delovnega sodelovanja, zlasti ob njuni večji pogostnosti (prim. Bogataj, 2020). Analiza kaže, da je (bila leta 2014) redna delovna razprava zelo redka, čeprav njena redna prisotnost okrepi vpliv na dosežke (prim. Bogataj, 2020). Zato morda velja razumeti refleksivni pristop k problemom in delu celo kot inovacijo, zagotovo pa kot spodbudo za primerjave zamisli z resničnostjo (prim. Bogataj, 2020). Z izobraževanjem lahko sistematično vplivamo na odnos do učenja in na posameznikovo aktivnost (npr. iskanje informacij, učno in delovno sodelovanje kot eno od učnih priložnosti). Primerjav z Evropo to pot glede na zasnovo raziskave in njene omejitve nismo iskali, a bi bil utemeljen zlasti vpogled v sosednje države in tiste, ki so v raziskavi Spretnosti odraslih – PIAAC sicer razumljene kot Sloveniji primerljiv kontekst. Ugotovitve analize Kategorizacija slovenskih regij glede na udeležbo odraslih prebivalcev v izobraževanju V analizi je bila prikazana udeležba odraslih prebivalcev v izobraževanju. Vidik udeležbe je bil analiziran predvsem v povezavi z uresničevanjem ciljev slovenske regionalne politike oziroma zagotavljanjem kakovostnega življenja za vse, zmanjševanjem zaostanka za regijami, doseganjem skladnega regionalnega razvoja in usmerjenostjo v mednarodno in medregionalno razvojno povezovanje ter sodelovanje. Najprej so prikazani sedanje stanje in trendi v regionalni perspektivi pa tudi zgodovinski pregled, ki opozarja na negativni trend udeležbe izobraževanja odraslega prebivalstva v vseh slovenskih regijah. Posledično to stanje kaže na potrebo po sprejemanju ukrepov tudi na ravni regij, ki vodijo k višji izobraževalni udeležbi. Kot je bilo pojasnjeno v uvodu, ambicija študije ni bila zgolj ugotavljanje obsega tega pojava, temveč tudi prepoznavanje skupin, ki so z zornega kota izobraževanja v posameznih regijah najbolj prikrajšane oziroma potrebujejo največ učne podpore. Analiza je pokazala visoko diverzificiranost regij glede na izobraževalno udeležbo v programih formalnega, predvsem pa v programih neformalnega izobraževanja. Največjo udeležbo dosegajo regije, ki imajo sicer po podatkih UMAR-ja najvišje razvojne parametre (boljšo 211 kakovost življenja in socialno vključenost, ugodnejše razmere na trgu dela), in nasprotno. Časovna analiza je pokazala negativni trend udeležbe, ki je značilen za vse slovenske regije. Ta je najizrazitejši v gorenjski in najmanj izrazit v primorsko-notranjski regiji. Za proučevanje vpliva posameznih dejavnikov, predvsem pa za prepoznavanje skupin, ki so bile najbolj/najmanj izobraževalno aktivne, sta bila prikazana dva modela logistične regresije; prvi je zajemal regije, ki so sestavni del vzhodne kohezijske regije in v katerih smo ugotovili nižjo povprečno udeležbo, drugi pa regije v zahodnem kohezijskem delu države. Nekateri dejavniki so relativno konsistentni pri pojasnjevanju udeležbe v izobraževanju/usposabljanju, denimo starost, stopnja dosežene izobrazbe, spol in zaposlitveni status. Drugi dejavniki so bolj variabilni in so značilnejši za ene regije in manj značilni za druge. Višje starostne skupine, manj izobraženi, pripadniki moškega spola in brezposelni kažejo skoraj v vseh regijah nižje izobraževalne preference. A tudi pri teh so odmiki, ki kažejo, da je treba vsako regijo pri določanju participativnih vzorcev obravnavati posebej. Tako so na primer posebnosti in razlike pomurske regije manjša izobraževalna udeležba žensk v primerjavi z moškimi in nekaterih mlajših starostnih skupin v primerjavi s starejšimi. Za podravsko in posavsko regijo se pričakuje, da se bodo posamezniki več izobraževali, če so prebivalci zaposleni v manjših gospodarskih sistemih. Za posavsko regijo je značilna visoka povezanost med državo rojstva in udeleženostjo v vseživljenjskem učenju. Za prebivalce regije, rojene v Sloveniji, je veliko večja verjetnost, da se bodo izobraževali, kot za tiste, ki niso rojeni v državi. Ravno nasprotno velja za prebivalce, rojene v jugovzhodni Sloveniji – tisti, ki niso bili rojeni v Sloveniji, naj bi kazali večjo možnost, da bi se izobraževali, kot rojeni v Sloveniji. Zahodne kohezijske regije dosegajo višjo izobrazbeno udeležbo, a parametri, ki vplivajo na njihovo stanje in trende, so pogosto nasprotujoči si. Največja so nasprotja med osrednjeslovensko in gorenjsko regijo. V gorenjski regiji denimo se skupina v starosti od 40 do 49 let izobražuje manj kot starostna skupina od 50 do 66 let, moški se izobražujejo več kot ženske ter rojeni v državi se izobražujejo manj kot tisti, ki niso bili rojeni v Sloveniji. Posebnost gorenjske regije je tudi ta, da zaposleni v malih in srednje velikih podjetjih kažejo večjo verjetnost, da bodo izobraževalno aktivni kot zaposleni v podjetjih, ki štejejo več kot 1000 delavcev. Za osrednjeslovensko regijo velja nasprotno. Ugotovitve analize Reprezentativnost podatkov raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC na regionalni ravni V celotnem obdobju načrtovanja in izpeljave raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC so bili sprejeti številni ukrepi za zagotavljanje reprezentativnosti zbranih podatkov na nacionalni ravni in na ravni posameznih regij. Regija je bila uvrščena kot kriterij za stratifikacijo pri izboru vzorca, s tem je bila v zagotovljena sorazmerna vključenost posameznikov iz vseh regij v začetni vzorec. Stopnja odgovora po regijah je bila eden izmed ključnih kazalnikov kakovosti izvedbe, ki so bili redno opazovani med zbiranjem podatkov. To je omogočalo pravočasno usmerjanje pozornosti na morebitne težave pri doseganju ciljnih oseb v posameznih regijah in sprejemanje potrebnih ukrepov za izboljšanje. Regija je bila vključena tudi kot spremenljivka za uteževanje – to pri analizi podatkov na nacionalni ravni zagotavlja sorazmerno zastopanost posameznih regij glede na njihovo populacijsko strukturo. Čeprav so med regijami razmeroma velike razlike v doseženi stopnji odgovora, je ta v vseh presegla mejo 50 %, ki jo je mednarodna metodologija raziskave Spretnosti odraslih – 212 PIAAC določila kot najnižjo sprejemljivo. Uteževanje podatkov na nacionalni ravni v veliki meri odpravlja odstopanja v sociodemografski strukturi v regijah, ki so tudi posledica razlik v vplivu posameznih dejavnikov sodelovanja med regijami. Pri posameznih regijah je sicer tudi po uteževanju mogoče opaziti nekoliko večje odmike od populacijskih podatkov, zlasti glede na spolno in zaposlitveno strukturo. Tudi ocena za primerjavo zadnje je pridobljena iz anketnih podatkov (Anketa o delovni sili; Statistični urad Republike Slovenije, 2015), zato je natančnost primerjave lahko vprašljiva. Na splošno pa je večina razlik med vzorčno in populacijsko strukturo v posameznih regijah razmeroma majhna in ne kaže na problematične pristranskosti. Pomembno je upoštevati, da se stopnja reprezentativnosti razlikuje med posameznimi spremenljivkami, zato je ni mogoče določiti za podatke kot celoto. Podatki lahko določene lastnosti ciljne populacije reprezentirajo bolje kot druge. Opazovanje odstopanj vzorčne strukture od populacijske je mogoče samo za tiste lastnosti (spremenljivke), za katere so na voljo natančni in tekoči populacijski podatki. To je omejeno na osnovne sociodemografske lastnosti anketirancev, za druge vsebinsko relevantne spremenljivke, skupaj z doseženimi ocenami spretnosti na različnih področjih, pa takšni populacijski kriteriji za primerjavo ni na voljo. Koliko se opazovana odstopanja v sociodemografski strukturi izražajo v drugih vsebinskih spremenljivkah, je odvisno predvsem od povezanosti sociodemografskih in vsebinskih spremenljivk. Kljub temu lahko glede na večinoma razmeroma majhne razlike med vzorčno in populacijsko strukturo na ravni posameznih regij sklepamo, da podatki raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC omogočajo statistično ustrezno proučevanje spretnosti odraslih na regionalni ravni. 213 5 Skupna priporočila PRIPOROČILO 1: V regijah je treba okrepiti povezovanje regijskih razvojnih ustanov, zavodov za izobraževanje odraslih, zavodov za zaposlovanje in drugih. To je posebno pomembno za regije: koroško, zasavsko in posavsko. Nekatere regije so ranljivejše kot druge. Kot je videti iz mednarodnih in domačih rezultatov raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC, izobrazba staršev v Sloveniji močno vpliva na razvitost spretnosti, močneje kot povprečno v Evropski uniji in OECD. Iz tega bi lahko sklepali, da korekcijske funkcije pri pomanjkanju spodbud za razvoj spretnosti izobraževalni sistem v Sloveniji še ne opravi toliko, kot na primer v razvitih državah Evropske unije. V večini držav Evropske unije je vpliv izobrazbe staršev na razvitost posameznikovih spretnosti precej manjši (prim. OECD, 2016). Prebivalci iz koroške, zasavske in posavske regije imajo najmanjše deleže tistih, ki so dosegli višje ravni besedilnih spretnosti, čeprav imajo hkrati njihove matere višjo izobrazbo (te regije imajo tudi ne glede na stopnjo izobrazbe matere najnižje deleže tistih, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti). Podatki kažejo na veliko centralizacijo kvalificirane delovne sile v državi. Dve tretjini prebivalcev v kvalificiranih poklicih iz osrednjeslovenske regije dosega višjo raven besedilnih spretnosti (64,06 %). Številčno to predstavlja četrtino vseh prebivalcev s kvalificiranimi poklici v Sloveniji (96.500 prebivalcev osrednjeslovenske regije s kvalificiranimi poklici, ki dosegajo višjo raven besedilnih spretnosti, od skupno 427.500 prebivalcev s kvalificiranimi poklici v Sloveniji ne glede na raven spretnosti). PRIPOROČILO 2: Javnost je treba načrtno ozaveščati o povezanosti dobrega zdravstvenega stanja z višjimi ravnmi besedilnih spretnosti. To je še posebno pomembno v regijah: koroška, zasavska in posavska. Za ohranjanje dobre zdravstvene kondicije je razbiranje kompleksnejših podatkov – kot so na primer navodila za jemanje zdravil (to je bila ena od nalog v vprašalniku raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC), razbiranje ukrepov na podlagi zdravniških diagnoz in priporočil, ter znajdenje pri elektronskem naročanju na zdravniški pregled – ključno. Skupina prebivalcev z višjimi dosežki se pri tem veliko bolje znajde, saj raven njihovih spretnosti zadošča, da zadovoljivo procesirajo in obvladujejo kompleksne informacije. Že raziskava Included (prim. Hager, 2009; Javrh, 2009) je opozorila, da obstaja močna povezava med posameznikovimi izobraževalnimi dosežki in njegovim zdravim vedenjem ali zdravstvenim stanjem. Ker se izključevalni dejavniki na področju zdravja začnejo kopičiti že v predšolskem obdobju, je to področje, ki je tesno povezano z izobraževanjem, še posebno občutljivo (prav tam). Treba je poudariti, da je prav zdravje eno od štirih področij, ki so nevarna žarišča procesov izključevanja. 214 PRIPOROČILO 3: Pri načrtovanju izobraževalnih aktivnosti in programov za prebivalce posamezne regije je treba bolj upoštevati družinske in socialne okoliščine ter splošni kontekst posameznikovega življenja. To je še posebno pomembno v regijah: koroška, zasavska in primorsko-notranjska; na ta dejavnik pa bi morali biti pozornejši tudi v pomurski, gorenjski in goriški regiji. Če imajo prebivalci ugodne zasebne okoliščine, lahko pričakujemo, da se bodo ob dobri intervenciji izobraževalcev lažje udeleževali kakršnih koli izobraževalnih dogodkov. In obrnjeno: če živijo s partnerji, ki so brezposelni, upokojeni ali predčasno upokojeni, ali doma gospodinjijo in skrbijo za otroke ali družino, če je njihov dohodek med najnižjimi v državi (to pomeni veliko finančno obremenitev in negotovost) – te okoliščine pomembno vplivajo na motivacijo za udeležbo v kakršni koli obliki izobraževanja. Tudi starost otrok je pomemben kazalnik dejanskih okoliščin njihovega vsakodnevnega življenja. Če so otroci še šoloobvezni, lahko pričakujemo večjo motiviranost za občasno, povsem neformalno udeležbo v izobraževanju. Po izkušnjah iz prakse so starši iz ranljivejših skupin, ki imajo šoloobvezne otroke, vsaj v določenem obsegu motivirani za izobraževanje, saj želijo svojim otrokom ponuditi pomoč (Javrh, 2011). PRIPOROČILO 4: Oblikovati je treba posebne izobraževalne aktivnosti in neformalne programe, s katerimi bi targetirano krepili bralne spretnosti in ozaveščali o pomenu branja za ohranjanje temeljnih spretnosti. To je še posebno pomembno v regijah, kjer je delež prebivalcev z višjimi besedilnimi dosežki med najnižjimi v državi, to so: koroška, zasavska in posavska regija. Bralne spretnosti so pričakovano boljše na višjih ravneh besedilnih spretnosti – odrasli, ki so se uvrstili na višje ravni, veliko bolje razumejo besednjak in stavke pa tudi odlomke besedila, bolje procesirajo najrazličnejše informacije. Obsežnost domače knjižnice kaže na bralne navade, ki pomembno prispevajo k razvoju in utrjevanju besedilnih spretnosti v zasebnem okolju. PRIPOROČILO 5: Posebno pozornost je treba nameniti priseljenskemu ozadju prebivalcev v regiji. To je še posebno pomembno v regijah: koroška, zasavska, goriška in pomurska. Priseljensko ozadje lahko deloma pojasni težave z obvladovanjem besedilnih in matematičnih spretnosti. Najmanjše deleže prebivalcev, ki niso rojeni v Sloveniji, a so dosegli višje ravni besedilnih spretnosti, zasledimo v zasavski, primorsko-notranjski in koroški regiji. Pričakovano imajo nižje dosežke priseljenci prve generacije, vendar pa imajo tudi njihovi otroci, druga generacija s priseljenskim ozadjem, pri doseganju besedilnih spretnosti še težave z besedilnimi spretnostmi, ki so večje kot pri drugi populaciji. To se pokaže v koroški in zasavski regiji, kjer je zelo malo prebivalcev s priseljenskim ozadjem obeh generacij, ki so dosegli višjo raven. Zanimivo pa je, da imata goriška in pomurska regija precej manj priseljencev z višjo ravnijo prav med priseljenci druge generacije, ko jih primerjamo s skupino prve generacije. To bi lahko kazalo, da se v teh dveh regijah v zadnjem obdobju manj naseljujejo bolje izobraženi in usposobljeni priseljenci ali pa, da se prav tu pokaže premajhna kompenzacijska vloga šolskega sistema oziroma socialnega okolja. Poleg teh dejavnikov je pomembna tudi izobrazbena raven njihovih priseljenih staršev, saj vpliva na najzgodnejše 215 spodbude za razvoj temeljnih spretnosti. Nizka bralna pismenost je deloma povezana s pomanjkanjem ustreznih spodbud v otroštvu, oblikovanjem nebralnih navad v mladosti in z razmerami na delovnem mestu, ki niso naklonjene branju (prim. Grosman, 2011). Kot je bilo razvidno že iz rezultatov študije o delovno aktivnih prebivalcih v državi, je skupina z najnižjimi dosežki pri besedilnih spretnostih v celoti glede tega v zelo slabem položaju (Javrh, 2020b). Leto priselitve in starost ob priselitvi dodatno razkrijeta razliko med generacijami priseljencev. V Sloveniji ločimo – glede na podatke PIAAC – tri obdobja priselitve: do leta 1960, med letoma 1961 in 1990 in po letu 1990. Podatki jasno kažejo, da so v raziskavi PIAAC najboljše rezultate dosegli priseljenci iz obdobja priselitve med letoma 1961 in 1990 (34 % jih je doseglo najvišje ravni besedilnih spretnosti), najslabše pa so se odrezali priseljenci iz obdobja po letu 1990 (višje ravni sta dosegla le 2 %). PRIPOROČILO 6: Pozornost je treba usmeriti v nego splošnega zaupanja, zlasti v koroški, zasavski in savinjski regiji. PRIPOROČILO 7: Še posebno v pomurski, koroški in posavski regiji je treba povečati ponudbo programov za izboljšanje temeljnih kompetenc. Ponujeni programi pa morajo čim bolj upoštevati značilnosti in potrebe odraslih udeležencev, njihove delovne in življenjske izkušnje. Nizka izobraževalna aktivnost je pogosto posledica pomanjkanja poprejšnjih kompetenc prebivalstva, ki bi bile nujne za nadaljevanje izobraževanja, usposabljanja, učenja … To je še posebno značilno za regije, ki so bolj oddaljene od republiškega središča, kjer je dostop do izobraževalnih ustanov omejen in je navadno raven dosežene izobrazbe tamkajšnjega prebivalstva nizka. Pri tem bi še posebno opozorili na pomursko, koroško in posavsko regijo. Če živi posameznik v manjšem kraju, je manj verjetnosti, da se bo udeležil izobraževanja, kot če prebiva v večjem kraju z vsaj 10.000 prebivalci. PRIPOROČILO 8: Posebno v bolj oddaljenih in deprimiranih območjih je treba spodbujati razvoj digitalnih kompetenc prebivalstva za večjo dostopnost do izobraževanja, sploh pa okrepiti izobraževanje na daljavo. Pospeševati je treba razvoj učnih strategij, na primer pozitivnega odnosa do učenja, izkušenjskega učenja in kulture učenja z dialogom. Različni tipi naselij omogočajo različen dostop do izobraževanja in vpliv na življenjski slog. Na podeželju je treba okrepiti medresorsko sodelovanje vseh lokalnih akterjev, da bi laže in hitreje lahko pripravili ustrezno prilagojene izobraževalne dejavnosti in neformalne programe. Tako bi povečali udeležbo v vseživljenjskem izobraževanju in učenju. Na ta način bi lahko spodbudili izobraževalno in učno aktivnost tistih odraslih, ki se iz različnih razlogov ne udeležujejo organiziranih oblik izobraževanja. Raziskava Spretnosti odraslih – PIAAC je pokazala, da bodo prebivalci s šibkimi digitalnimi kompetencami brez spodbude in organiziranja posebnih programov digitalnega opismenjevanja težko reševali probleme v tehnološko zahtevnih okoljih. 216 PRIPOROČILO 9: V regijah, kjer je bila izobraževalna aktivnost posebno okrnjena, bi bilo treba okrepiti mrežo organizacij za izpeljavo andragoškega svetovanja. To so še posebno: pomurska, posavska in zasavska regija. V študiji je bilo nekajkrat poudarjeno, da so prebivalci nekaterih območij glede izobraževanja še posebno deprivilegirani. V študiji so bili nekajkrat izpostavljeni prebivalci pomurske, posavske in zasavske regije, a izobraževalna udeležba je relativno nizka tudi goriški, obalno-kraški regiji in regiji jugovzhodna Slovenija. Ta bi pripomogla k ozaveščanju prebivalcev o tem, kako pomembna sta novo znanje in vseživljenjsko učenje za potrebe dela, sodelovanje v družbi pa tudi za lastni, individualni razvoj. Večja podpora svetovalne dejavnosti bi bila koristna tudi za regije z nekoliko višjo izobraževalno aktivnostjo prebivalstva, a z manj razvitimi območji ali območji, kjer živijo ranljive skupine prebivalcev, ki se praviloma ne udeležujejo organiziranih izobraževalnih aktivnosti. PRIPOROČILO 10: Zagotoviti je treba nadaljnje proučevanje podatkov, in sicer: regionalno specifičnih povezav med vplivnimi dejavniki, ki se specifično tudi kombinirajo; primerjave povezav in vplivnih dejavnikov s podatki sosednjih držav in Evrope kot celote. Izsledki te študije podpirajo smernice in ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti na ravni regij. 217 218 Viri in literatura 219 Bogataj, N. (2020). Delovno sodelovanje pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih –primerjava med skupinama z visokimi in nizkimi dosežki. V: P. Javrh (ur.). Delovno aktivni prebivalci z nižjimi spretnostmi: študija podatkov raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC. Ljubljana: Andragoški center Slovenije, str. 59–74. Dostopno na: https://pismenost.acs.si/wp-content/uploads/2020/11/studije_Eknjiga.pdf Brečko, D. (2019). Organizacijska energija vzdolž statističnih regij Slovenije. Vodenje za dvig organizacijske energije, letnik 2, št. 2/2019, str. 17–24. Sofos: Ljubljana. Dostopno na: https://sofos.si/wp-content/uploads/2021/10/ Organizacijska-energija-vzdol%C5%BE-statisti%C4%8Dnih-regij-Slovenije.pdf Desjardins, R. (2003). Determinants of Literacy Proficiency: A Lifelong-lifewide Learning Perspective. International Journal of Educational Research, Vol. 39, str. 205-245. Dolničar, V. in Mrzel, M. (2018a). Digitalna pismenost in reševanje problemov v tehnološko bogatih okoljih V: P. Javrh (ur.). Poročilo o raziskavi spretnosti odraslih PIAAC 2016. Tematske študije: raziskovalno poročilo. 2. posodobljena izdaja. Ljubljana: Andragoški center Slovenije, str. 464–514. Dostopno na: https://pismenost.acs.si/wp-content/ uploads/2019/07/Porocilo-o-raziskavi_Spretnosti_odraslih_PIAAC_2016_Tematske_studije_2017-1.pdf Dolničar, V., Mrzel, M. in Šimenc, M. (2018b). Digitalna pismenost in reševanje problemov v tehnološko bogatih okoljih: primer Slovenije. V: P. Javrh (ur.). Spretnosti odraslih. 2., recenzirana in dopolnjena izdaja. Ljubljana: Andragoški center Slovenije, str. 181–195. Dostopno na: https://pismenost.acs.si/wp-content/uploads/2019/01/ Monografija_spretnosti_odraslih_2018.pdf Domadenik, P., Farčnik, D., Kaše, R., Mihelič, K. K., Ograjenšek, I. in Zupan, N. (2018a). Značilnosti in vpliv (ne)ujemanja izobrazbe in spretnosti z zahtevami delovnega mesta na ekonomske dosežke in zadovoljstvo odraslih v Sloveniji. V: P. Javrh (ur.). Poročilo o raziskavi spretnosti odraslih PIAAC 2016. Tematske študije: raziskovalno poročilo. 2. posodobljena izdaja. Ljubljana: Andragoški center Slovenije, str. 37–96. Dostopno na: https://pismenost.acs.si/ wpcontent/ uploads/2019/07/Porocilo-o-raziskavi_Spretnosti_odraslih_PIAAC_2016_Tematske_studije_2017-1.pdf Domadenik, P., Farčnik, D., Kaše, R., Mihelič, K. K., Ograjenšek, I. in Zupan, N. (2018b). Kakovost človeškega kapitala in gospodarska uspešnost regij v Sloveniji. V: P. Javrh (ur.). Poročilo o raziskavi spretnosti odraslih PIAAC 2016. Tematske študije: raziskovalno poročilo. 2. posodobljena izdaja. Ljubljana: Andragoški center Slovenije, str. 155– 206. Dostopno na: https://pismenost.acs.si/wp-content/uploads/2019/07/Porocilo-o-raziskavi_Spretnosti_odraslih_ PIAAC_2016_Tematske_studije_2017-1.pdf Evidenca visokošolskih zavodov in študijskih programov (b. l.). Dostopno na: https://www.gov.si/teme/evs-evidenca-visokosolskih-zavodov-in-studijskih-programov/ Evidenca zavodov in programov (b. l.). Dostopno na: https://paka3.mss.edus.si/registriweb/ZavodiPodrobno.aspx European Commission (2020). Communication on a European Skills Agenda for sustainable competitiveness, social fairness and resilience. Dostopno na: https://ec.europa.eu/social/BlobServlet?docId=22832&langId=en European Union/OECD (2022). Financial competence framework for adults in the European Union. Dostopno na: https://www.oecd.org/daf/fin/financial-education/financial-competence-framework-for-adults-in-the-European-Union.pdf Ferbežar, I. (2018). O besedilnih spretnostih tujih govorcev slovenščine. V: P. Javrh (ur.). Spretnosti odraslih. 2., recenzirana in dopolnjena izdaja. Ljubljana: Andragoški center Slovenije, str. 61–76. Dostopno na: https://pismenost. acs.si/wp-content/uploads/2018/06/Monografija-Spretnosti-odraslih_splet_april2018.pdf Grosman, M. (2011). Boljše branje za boljše sporazumevanje. V: P. Javrh (ur.). Obrazi pismenosti: Spoznanja o razvoju pismenosti odraslih (1. natis). Ljubljana: Andragoški center Slovenije, str. 67–87. Hager, B. (2009). Health Report. INCLUDE-ED WP 11. Project 3: Social and educational exclusion and inclusion. Social structure in a European knowledge based society. Krems, Avstrija: Danube University. Inglič, R. T. in Stare, M. (2020). Življenjski pogoji. Stanovanjske razmere in materialni položaj gospodinjstev v letu 2020. Dostopno na: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9621 Ivančič, A. in Radovan, M. (1996). Značilnosti zaposlitve in udeležba v formalnem in neformalnem izobraževanju: Družbeno-skupinski vplivi udeležbe odraslih v izobraževanju kot podlaga za razvoj modela poklicne kariere. Raziskovalno poročilo. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Dostopno na: http://porocila.acs.si/datoteke/ Model%20poklicne%20kariere%20_koncni%20txt_.pdf Javrh, P. (2009). Interim report EU recommendations and directives on the EKS in Health. INCLUDE-ED WP 12. Project 3: Social and educational exclusion and inclusion. Social structure in the European knowledge based society. Ljubljana: Andragoški center Slovenije, interno gradivo. Javrh, P. (2011). Spoznanja iz prakse izobraževanja za pismenost. V: P. Javrh (ur.). Obrazi pismenosti: Spoznanja o razvoju pismenosti odraslih (1. natis). Ljubljana: Andragoški center Slovenije, str. 241–265. Javrh, P. (2018a). Razvitost spretnosti in karierni razvoj posameznika. V: P. Javrh (ur.). Spretnosti odraslih. 2., recenzirana in dopolnjena izdaja. Ljubljana: Andragoški center Slovenije, str. 89–102. Dostopno na: https:// pismenost.acs.si/wp-content/uploads/2019/01/Monografija_spretnosti_odraslih_2018.pdf Javrh, P. (ur.). (2018b). Poročilo o raziskavi spretnosti odraslih PIAAC 2016. Tematske študije: raziskovalno poročilo. 2. posodobljena izdaja. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Dostopno na: https://pismenost.acs.si/wp-content/ uploads/2019/07/Porocilo-o-raziskavi_Spretnosti_odraslih_PIAAC_2016_Tematske_studije_2017-1.pdf Javrh, P. (2020a). Delovno aktivni prebivalci z najnižjimi spretnostmi – specifične značilnosti. V: P. Javrh (ur.). Delovno 220 aktivni prebivalci z nižjimi spretnostmi. Študija podatkov raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC. Ljubljana: Andragoški center Slovenije, str. 26–58. Dostopno na: https://pismenost.acs.si/wp-content/uploads/2020/11/studije_Eknjiga. pdf Javrh, P. (ur). (2020b). Delovno aktivni prebivalci z najnižjimi spretnostmi. Študija podatkov raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Dostopno na: https://pismenost.acs.si/wp-content/ uploads/2020/11/studije_Eknjiga.pdf Kaše, R. (2018). Uvod v tematsko področje sovplivanje kompetenc na ekonomske in družbene dosežke. V: P. Javrh (ur.). Poročilo o raziskavi spretnosti odraslih PIAAC 2016. Tematske študije: raziskovalno poročilo. 2. posodobljena izdaja. Ljubljana: Andragoški center Slovenije, str. 152–154. Dostopno na: https://pismenost.acs.si/wp-content/ uploads/2019/07/Porocilo-o-raziskavi_Spretnosti_odraslih_PIAAC_2016_Tematske_studije_2017-1.pdf Kmet Zupančič, R. (ur.). (2020). Poročilo o razvoju 2020. Ljubljana: Urad republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. Dostopno na: https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/razvoj_slovenije/2020/slovenski/ POR2020.pdf Kmet Zupančič, R. (ur.). (2021). Poročilo o razvoju 2021. Ljubljana: Urad republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. Dostopno na: https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/razvoj_slovenije/2021/slovenski/ POR2021_skupaj.pdf Kump, S. (2018). Neekonomski učinki izobrazbe in spretnosti starejših. V: P. Javrh (ur.). Spretnosti odraslih. 2. recenzirana in dopolnjena izdaja. Ljubljana: Andragoški center Slovenije, str. 167–180. Dostopno na: https:// pismenost.acs.si/wp-content/uploads/2019/01/Monografija_spretnosti_odraslih_2018.pdf Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (2021). Socialni transferji. Mesečno poročilo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Služba za analize in razvoj, Št. 14. julij 2021. Dostopno na: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MDDSZ/sociala/ZUPJS/Mesecno-porocilo-socialni-transferji-julij-2021.docx Mirčeva, J. (2018). Slovenski model udeležbe odraslih v izobraževanju v kontekstu mednarodne primerjave. V: P. Javrh (ur.). Spretnosti odraslih. 2. recenzirana in dopolnjena izdaja. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Dostopno na: https://pismenost.acs.si/wp-content/uploads/2019/01/Monografija_spretnosti_odraslih_2018.pdf Mohorčič Špolar, Vida A. (2018). Družbeno zaupanje v Sloveniji. V: P. Javrh (ur.). Spretnosti odraslih. 2. recenzirana in dopolnjena izdaja. Ljubljana: Andragoški center Slovenije, str. 133–144. Dostopno na: https://pismenost.acs.si/ wp-content/uploads/2019/01/Monografija_spretnosti_odraslih_2018.pdf Možina, E. (2011). Mejniki v razvoju področja pismenosti odraslih v Sloveniji. V: P. Javrh (ur.). Obrazi pismenosti: Spoznanja o razvoju pismenosti odraslih (1. natis). Ljubljana: Andragoški center Slovenije, str. 15–35. Možina, E. (ur.). (2022). Ugotovitve raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC v Sloveniji – povzetki raziskave in študij. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Muršak, J. in Radovan, M. (2018a). Razvoj spretnosti in kompetenc, značilnosti delovnega okolja in vključenost v neformalno izobraževanje. V: Javrh, P. (ur.). Poročilo o raziskavi spretnosti odraslih PIAAC 2016. Tematske študije: raziskovalno poročilo. 2. posodobljena izdaja. Ljubljana: Andragoški center Slovenije, str. 211–246. Dostopno na: https://pismenost.acs.si/wp-content/uploads/2019/07/Porocilo-o-raziskavi_Spretnosti_odraslih_PIAAC_2016_ Tematske_studije_2017-1.pdf Muršak, J. in Radovan, M. (2018b). Razvoj spretnosti in kompetenc ter udeležba v neformalnem izobraževanju. V: P. Javrh (ur.). Spretnosti odraslih. 2. recenzirana in dopolnjena izdaja. Ljubljana: Andragoški center Slovenije, str. 145– 156. Dostopno na: https://pismenost.acs.si/wp-content/uploads/2019/01/Monografija_spretnosti_odraslih_2018. pdf Nacionalni inštitut za javno zdravje (b. l. a). 8 Viri v zdravstvu (kadrovski, organizacijski in drugi viri). V: Zdravstveni statistični letopis Slovenije. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Dostopno na: https://www.nijz.si/sites/ www.nijz.si/files/uploaded/publikacije/letopisi/2019/8_viri_v_zdravstvu_2019.pdf Nacionalni inštitut za javno zdravje (b. l. b). 2 Zdravstveno stanje prebivalstva. V: Zdravstveni statistični letopis Slovenije. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Dostopno na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/ uploaded/publikacije/letopisi/2019/2.6_bs_2019.pdf Nacionalni inštitut za javno zdravje (b. l. c). Bolezni obtočil (Bolezni srca in ožilja). V: Zdravstveni statistični letopis Slovenije. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Dostopno na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/ uploaded/publikacije/letopisi/2019/2.4.1_szb_2019.pdf Nacionalni inštitut za javno zdravje (b. l. d). Rak. V: Zdravstveni statistični letopis Slovenije. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Dostopno na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/publikacije/letopisi/2019/2.4.2_ kronicne_nenalezljive_bolezni_rak_2019.pdf Nacionalni inštitut za javno zdravje (b. l. e). Sladkorna bolezen. V: Zdravstveni statistični letopis Slovenije. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Dostopno na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/publikacije/ letopisi/2019/2.4.4_sladkorna_bolezen_2019.pdf Nacionalni inštitut za javno zdravje (b. l. f). Raba alkohola. V: Zdravstveni statistični letopis Slovenije. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Dostopno na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/publikacije/ letopisi/2019/3.4_alkohol_2019.pdf Nacionalni inštitut za javno zdravje (b. l. g). Čezmerna hranjenost in debelost. V: Zdravstveni statistični letopis 221 Slovenije. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Dostopno na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/ uploaded/publikacije/letopisi/2019/3.2_cezmerna_hranjenost_in_debelost_2019.pdf Nacionalni inštitut za javno zdravje (b. l. h). Kajenje tobaka. V: Zdravstveni statistični letopis Slovenije. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Dostopno na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/publikacije/ letopisi/2019/3.5_kajenje_tobaka_2019.pdf Nacionalni inštitut za javno zdravje (b. l. i). Poškodbe pri delu. V: Zdravstveni statistični letopis Slovenije. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Dostopno na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/publikacije/ letopisi/2019/2.5.1_ppd_2019.pdf Nacionalni inštitut za javno zdravje (b. l. j). Demografija. V: Zdravstveni statistični letopis Slovenije. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Dostopno na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/publikacije/ letopisi/2019/1_demografija_2019.pdf Nared, J., Repolusk, P., Černič Istenič, M., Trobec, A., Zavodnik Lamovšek, A., Drobne, S., Foški, M., Mrak, G., Rozman, U., Ercegović, J., Korenč, V., Krušec, K., Turnšek, V. in Miklavčič, T. (2019). Projekt V6-1731. Celovita demografska analiza s projekcijami za podeželska in urbana območja. Končno poročilo. Ljubljana: ZRC SAZU, UL FGG. Dostopno na: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Dokumenti/Prostorski-razvoj/SPRS/Celovita_demografska_analiza_ podezelska_urbana_obmocja.pdf OECD (2016). Skills Matter. Further results from the Survey of Adult Skills, OECD Skills Studies. Pariz: OECD Publishing. Dostopno na: https://doi.org/10.1787/9789264258051-en OECD (2019). Skills Matter. Additional Results from the Survey of Adult Skills, OECD Skills Studies. Pariz: OECD Publishing. Dostopno na: https://doi.org/10.1787/1f029d8f-en Pavlin, S., Pušnik, T., Mrzel, M. in Melink, M. (2018). Analiza značilnosti dela in razvoja kompetenc. V: P. Javrh (ur.). Poročilo o raziskavi spretnosti odraslih PIAAC 2016. Tematske študije: raziskovalno poročilo. 2. posodobljena izdaja. Ljubljana: Andragoški center Slovenije, str. 97–150. Dostopno na: https://pismenost.acs.si/wp-content/ uploads/2019/07/Porocilo-o-raziskavi_Spretnosti_odraslih_PIAAC_2016_Tematske_studije_2017-1.pdf Pečar, J. (2019). Indeks razvojne ogroženosti 2019. Ljubljana: Urad republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. Dostopno na: https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/kratke_analize/Indeks_razvojen_ ogrozenosti_2019/Indeks_razvojne_ogrozenosti_2019.pdf Pečar, J. (2020). Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027. Zbirka Delovni zvezki UMAR, Delovni zvezek 3/2020, letnik XXIX. Ljubljana: Urad republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. Dostopno na: https:// www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/dz/2020/DZ3_2020.pdf PIAAC BQ JRA V5.0 – Conceptual Framework (2009). V: PIAAC-NPM(2009_02_01)BQ V5.0 Conceptual Framework.doc, s.ŠIAA 54. Presežna umrljivost v letu 2020 (b. l.). Dostopno na: https://medium.com/sledilnik/prese%C5%BEna-smrtnost-v-letu-2020-99840508e337 Raziskava spretnosti odraslih 2013. Vodnik za bralca (2015). Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Dostopno na: https://www.acs.si/digitalna-bralnica/raziskava-spretnosti-odraslih-vodnik-za-bralca/ Regije v številkah (2016). Dostopno na: https://www.stat.si/StatWeb/File/DocSysFile/8941/regije-v-stevilkah.pdf Regije v številkah (2018). Dostopno na: https://www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/9959/regije_v_stevilkah_2018. pdf Resolucija o nacionalnem programu izobraževanja odraslih za obdobje 2021–2030 (ReNPIO 2021–2030) (2021). Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport; Andragoški center Slovenije. Delovna različica, interno gradivo. Saheb, Z. in Nobaya, A. (2009). Participation in Community Development. Current Research Journal of Social Sciences 2 (1), str. 13–14. Schleicher, A. (2021, 24. avgust). Education students for their future, not our past. 7. konferenca ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov v Republiki Sloveniji, Brdo pri Kranju. Dostopno na: https://www.youtube.com/ watch?v=t88XlTPd3Dk Sikora, J., Evans, M.D.R. in Kelley, J. (2019). Scholarly culture: How books in adolescence enhance adult literacy, numeracy and technology skills in 31 societies. Social Science Research, Volume 77, str. 1-15. SiStat (b. l.). Dostopno na: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2640005S.px Slovenske regije v številkah 2014 (2014). Dostopno na: https://www.stat.si/StatWeb/File/DocSysFile/5497/ REGIJE-2014.pdf Slovenske statistične regije in občine v številkah (b. l.). Dostopno na: https://www.stat.si/obcine/sl STAGE (b. l.). Dostopno na: https://gis.stat.si/ Statistični urad Republike Slovenije (2015). Anketa o delovni sili, 2014: Letna datoteka - brez omejitev zaupnosti. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. Dostopno na: http://www.adp.fdv.uni-lj.si/opisi/ ads14/ Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj (2002). Dostopno na: https:// 222 www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=REG&st=74 Statøpis (2020). Statistični pregled Slovenije 2020. Ljubljana: Statistični urad Slovenije. Dostopno na: https://www. stat.si/StatWeb/File/DocSysFile/10906/Statopis-2020.pdf Šooš, T., Lautar, K., Urbančič, H., Kobe Logonder, N., Kmet Zupančič, R. in Fajić, L. (ur.). (2017). Strategija razvoja Slovenije 2030. Ljubljana: Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. http://www. vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/projekti/2017/srs2030/Strategija_razvoja_Slovenije_2030.pdf Ule, M. (2018). Prehodi v odraslost in spretnosti odraslih. V: P. Javrh (ur.). Spretnosti odraslih. 2. recenzirana in dopolnjena izdaja. Ljubljana: Andragoški center Slovenije, str. 77–88. Dostopno na: https://pismenost.acs.si/wpcontent/uploads/2019/01/Monografija_spretnosti_odraslih_2018.pdf Waterhout, B., Zonneveld, W. in Maijers, E. (2005). Polycentric Development Policies in Europe: Overview and Debate. Built Environment 31 (2), str. 163–173. Wostner, P. (ur.). (2020). Poročilo o produktivnosti 2020. Ljubljana: Urad republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. Dostopno: https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/Porocilo_o_ produktivnosti/2020/slovenski/PoP_2020_splet.pdf Zaviršek, D. (2018). Vpliv revščine, prekarnosti in zdravja na spretnosti odraslih: intersekcijska perspektiva. V: P. Javrh (ur.). Spretnosti odraslih. 2. recenzirana in dopolnjena izdaja. Ljubljana: Andragoški center Slovenije, str. 117–131. Dostopno na: https://pismenost.acs.si/wp-content/uploads/2019/01/Monografija_spretnosti_odraslih_2018.pdf ZRSZ – Registrirana brezposelnost (b. l.). Dostopno na: https://www.ess.gov.si/trg_dela/trg_dela_v_stevilkah/ registrirana_brezposelnost 223 224 Kazalo slik in preglednic 225 Kazalo slik Slika 1: Dosežki pri besedilnih spretnostih ter starost in spol prebivalcev v gorenjski regiji ..................................24 Slika 2: Dosežki pri besedilnih spretnostih in tip naselja v gorenjski regiji................................................................25 Slika 3: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in trenutni zaposlitveni položaj soproga ali partnerja v gorenjski regiji .............................................................................................................................30 Slika 4: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih po generaciji priseljencev v gorenjski regiji ...........................31 Slika 5: Doseženo število točk pri besedilnih spretnostih in starost ob priselitvi v Slovenijo v gorenjski regiji ....32 Slika 6: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in leto priselitve v Slovenijo v gorenjski regiji ........................32 Slika 7: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in lastna ocena zdravja v gorenjski regiji ................................35 Slika 8: Dosežki pri besedilnih spretnostih in število knjig, ki jih imajo prebivalci doma, v goriški regiji ...............36 Slika 9: Dosežki pri besedilnih spretnostih ter starost in spol prebivalcev v goriški regiji.......................................37 Slika 10: Dosežki pri besedilnih spretnostih in tip naselja v goriški regiji ....................................................................38 Slika 11: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri besedilnih spretnostih v goriški regiji .......................................................................................................................................................40 Slika 12: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in število otrok v goriški regiji ..................................................41 Slika 13: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in starost najmlajšega otroka v goriški regiji .........................42 Slika 14: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in starost najstarejšega otroka v goriški regiji .......................42 Slika 15: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in trenutni zaposlitveni položaj soproga ali partnerja v goriški regiji .................................................................................................................................43 Slika 16: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih po generaciji priseljencev v goriški regiji ................................44 Slika 17: Doseženo število točk pri besedilnih spretnostih in starost ob priselitvi v Slovenijo v goriški regiji ........45 Slika 18: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in leto priselitve v Slovenijo v goriški regiji .............................45 Slika 19: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in lastna ocena zdravja v goriški regiji ....................................47 Slika 20: Dosežki pri besedilnih spretnostih in število knjig, ki jih imajo prebivalci doma, v regiji jugovzhodna Slovenija ............................................................................................................................48 Slika 21: Dosežki pri besedilnih spretnostih ter starost in spol prebivalcev v regiji jugovzhodna Slovenija ...........49 Slika 22: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri besedilnih spretnostih v regiji jugovzhodna Slovenija .......................................................................................................51 Slika 23: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in število oseb v gospodinjstvu v regiji jugovzhodna Slovenija ........................................................................................................................................52 Slika 24: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in število otrok v regiji jugovzhodna Slovenija .......................52 Slika 25: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in starost najmlajšega otroka v regiji jugovzhodna Slovenija ........................................................................................................................................53 Slika 26: Doseženo število točk pri besedilnih spretnostih in starost ob priselitvi v Slovenijo v regiji jugovzhodna Slovenija ........................................................................................................................................55 Slika 27: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in lastna ocena zdravja v regiji jugovzhodna Slovenija.........57 Slika 28: Dosežki pri besedilnih spretnostih in število knjig, ki jih imajo prebivalci doma, v koroški regiji .............58 Slika 29: Dosežki pri besedilnih spretnostih ter starost in spol prebivalcev v koroški regiji .....................................59 Slika 30: Dosežki pri besedilnih spretnostih in tip naselja v koroški regiji ...................................................................60 Slika 31: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in število oseb v gospodinjstvu v koroški regiji .....................62 Slika 32: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih po generaciji priseljencev v koroški regiji ...............................64 Slika 33: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in leto priselitve v Slovenijo v koroški regiji ...........................65 Slika 34: Dosežki pri besedilnih spretnostih in število knjig, ki jih imajo prebivalci doma, v obalno-kraški regiji ..68 Slika 35: Dosežki pri besedilnih spretnostih ter starost in spol prebivalcev v obalno-kraški regiji ..........................69 Slika 36: Dosežki pri besedilnih spretnostih in tip naselja v obalno-kraški regiji ........................................................70 Slika 37: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri besedilnih spretnostih v obalno-kraški regiji ...........................................................................................................................................71 Slika 38: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in število otrok v obalno-kraški regiji ......................................72 Slika 39: Dosežki pri besedilnih spretnostih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati ali skrbnica, v obalno-kraški regiji ......................................................................................................................76 Slika 40: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in lastna ocena zdravja v obalno-kraški regiji ........................77 226 Slika 41: Dosežki pri besedilnih spretnostih in število knjig, ki jih imajo prebivalci doma, v osrednjeslovenski regiji....................................................................................................................................78 Slika 42: Dosežki pri besedilnih spretnostih ter starost in spol prebivalcev v osrednjeslovenski regiji ...................79 Slika 43: Dosežki pri besedilnih spretnostih in tip naselja v osrednjeslovenski regiji ................................................80 Slika 44: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in ali imajo otroke v osrednjeslovenski regiji .........................82 Slika 45: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in število otrok v osrednjeslovenski regiji ..............................83 Slika 46: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih po generaciji priseljencev v osrednjeslovenski regiji ............85 Slika 47: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in lastna ocena zdravja v osrednjeslovenski regiji ................89 Slika 48: Dosežki pri besedilnih spretnostih in število knjig, ki jih imajo prebivalci doma, v podravski regiji .........90 Slika 49: Dosežki pri besedilnih spretnostih in tip naselja v podravski regiji ..............................................................92 Slika 50: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in število otrok v podravski regiji.............................................94 Slika 51: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in trenutni zaposlitveni položaj soproga ali partnerja v podravski regiji ..................................................................................................................................................95 Slika 52: Doseženo število točk pri besedilnih spretnostih in starost ob priselitvi v Slovenijo v podravski regiji ...96 Slika 53: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in jezik, ki ga prebivalci najpogosteje govorijo doma, v podravski regiji ......................................................................................................................................98 Slika 54: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in lastna ocena zdravja v podravski regiji ............................100 Slika 55: Dosežki pri besedilnih spretnostih in število knjig, ki jih imajo prebivalci doma, v pomurski regiji ........101 Slika 56: Dosežki pri besedilnih spretnostih ter starost in spol prebivalcev v pomurski regiji ...............................102 Slika 57: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri besedilnih spretnostih v pomurski regiji ................................................................................................................................................103 Slika 58: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in število oseb v gospodinjstvu v pomurski regiji ................104 Slika 59: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in število otrok v pomurski regiji ...........................................105 Slika 60: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in starost najmlajšega otroka v pomurski regiji ..................105 Slika 61: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in starost najstarejšega otroka v pomurski regiji ................106 Slika 62: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih po generaciji priseljencev v pomurski regiji .........................108 Slika 63: Doseženo število točk pri besedilnih spretnostih in starost ob priselitvi v Slovenijo v pomurski regiji .108 Slika 64: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in leto priselitve v Slovenijo v pomurski regiji......................109 Slika 65: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in jezik, ki ga prebivalci najpogosteje govorijo doma, v pomurski regiji ....................................................................................................................................110 Slika 66: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in prvi naučeni jezik v pomurski regiji ..................................110 Slika 67: Dosežki pri besedilnih spretnostih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati ali skrbnica, v pomurski regiji ...........................................................................................................................111 Slika 68: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in lastna ocena zdravja v pomurski regiji .............................112 Slika 69: Dosežki pri besedilnih spretnostih in število knjig, ki jih imajo prebivalci doma, v posavski regiji .........113 Slika 70: Dosežki pri besedilnih spretnostih in tip naselja v posavski regiji ..............................................................115 Slika 71: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri besedilnih spretnostih v posavski regiji ..................................................................................................................................................116 Slika 72: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in število otrok v posavski regiji .............................................117 Slika 73: Doseženo število točk pri besedilnih spretnostih in starost ob priselitvi v Slovenijo v posavski regiji ...119 Slika 74: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in leto priselitve v Slovenijo v posavski regiji .......................120 Slika 75: Dosežki pri besedilnih spretnostih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati ali skrbnica, v posavski regiji ............................................................................................................................121 Slika 76: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in lastna ocena zdravja v posavski regiji...............................122 Slika 77: Dosežki pri besedilnih spretnostih in število knjig, ki jih imajo prebivalci doma, v primorsko-notranjski regiji ............................................................................................................................123 Slika 78: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri besedilnih spretnostih v primorsko-notranjski regiji .......................................................................................................126 Slika 79: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in število oseb v gospodinjstvu v primorsko-notranjski regiji ............................................................................................................................127 Slika 80: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih po generaciji priseljencev v primorsko-notranjski regiji.....129 Slika 81: Doseženo število točk pri besedilnih spretnostih in starost ob priselitvi v Slovenijo v primorsko-notranjski regiji ............................................................................................................................130 Slika 82: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in leto priselitve v Slovenijo v primorsko-notranjski regiji ............................................................................................................................130 Slika 83: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in prvi naučeni jezik v primorsko-notranjski regiji ..............131 Slika 84: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in lastna ocena zdravja v primorsko-notranjski regiji .........132 Slika 85: Dosežki pri besedilnih spretnostih in število knjig, ki jih imajo prebivalci doma, v savinjski regiji..........133 Slika 86: Dosežki pri besedilnih spretnostih in tip naselja v savinjski regiji ...............................................................135 Slika 87: Doseženo število točk pri besedilnih spretnostih in starost ob priselitvi v Slovenijo v savinjski regiji ...139 227 Slika 88: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in leto priselitve v Slovenijo v savinjski regiji .......................139 Slika 89: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in prvi naučeni jezik v savinjski regiji ....................................140 Slika 90: Dosežki pri besedilnih spretnostih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati ali skrbnica, v savinjski regiji .............................................................................................................................141 Slika 91: Dosežki pri besedilnih spretnostih in število knjig, ki jih imajo prebivalci doma, v zasavski regiji ..........142 Slika 92: Dosežki pri besedilnih spretnostih in tip naselja v zasavski regiji ...............................................................144 Slika 93: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri besedilnih spretnostih v zasavski regiji ...................................................................................................................................................145 Slika 94: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in število oseb v gospodinjstvu v zasavski regiji ..................146 Slika 95: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in število otrok v zasavski regiji .............................................147 Slika 96: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in starost najmlajšega otroka v zasavski regiji.....................147 Slika 97: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in trenutni zaposlitveni položaj soproga ali partnerja v zasavski regiji ...................................................................................................................................................148 Slika 98: Doseženo število točk pri besedilnih spretnostih in starost ob priselitvi v Slovenijo v zasavski regiji ....149 Slika 99: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in leto priselitve v Slovenijo v zasavski regiji ........................150 Slika 100: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in jezik, ki ga prebivalci najpogosteje govorijo doma, v zasavski regiji ...................................................................................................................................................150 Slika 101: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in lastna ocena zdravja v zasavski regiji ...............................152 Slika 102: Deleži prebivalcev z višjo ravnijo besedilnih spretnosti in število knjig v gospodinjstvu po regijah v Sloveniji .........................................................................................................................................154 Slika 103: Delež žensk z višjo ravnijo besedilnih spretnosti po starosti .......................................................................156 Slika 104: Delež moških z višjo ravnijo besedilnih spretnosti po starosti ....................................................................157 Slika 105: Delež prebivalcev z višjo ravnijo besedilnih spretnosti in tip naselja .........................................................159 Slika 106: Delež prebivalcev z višjo ravnijo besedilnih spretnosti in zahteve po kvalificiranosti glede na trenutno delo ................................................................................................................................................161 Slika 107: Delež prebivalcev z višjo ravnijo besedilnih spretnosti in lastna ocena zdravja po regijah v Sloveniji ...167 Slika 108: Udeležba odraslih v vseživljenjskem učenju v letih 2011 in 2020, po regijah ............................................178 Slika 109: Stopnja udeležbe odraslih v programih formalnega in neformalnega izobraževanja, po regijah ..........179 Slika 110: Stopnja odgovora skupno in po posameznih regijah ...................................................................................192 Slika 111: Primerjava deleža moških po posameznih regijah v podatkih raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC in populaciji .............................................................................................................................................197 Slika 112: Primerjava povprečne starosti po posameznih regijah v podatkih raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC in populaciji .............................................................................................................................................198 Slika 113: Primerjava deleža višje ali visoko izobraženih po posameznih regijah v podatkih raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC in populaciji ........................................................................................................199 Slika 114: Primerjava deleža zaposlenih po posameznih regijah v podatkih raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC in populaciji .............................................................................................................................................200 Slika 115: Delež doseženih najvišjih ravni besedilnih spretnostih po regijah (prebivalci so bili razdeljeni na tri skupine: dosežene višje, srednje in najnižje ravni)..............................................................................201 Slika 116: Povprečni dosežek besedilne spretnosti v skupini z visokimi dosežki glede na regijo (v točkah) ...........202 Slika 117: Povprečni dosežek besedilnih spretnosti med respondenti z visokimi dosežki glede na tip naselja .....206 Slika 118: Povprečni dosežek besedilne spretnosti v skupinah z visokimi dosežki glede na poklicno klasifikacijo ....................................................................................................................................207 Slika 119: Dve kohezijski regiji v Sloveniji: vhodna in zahodna ....................................................................................234 Slika 120: Indeks razvojne ogroženosti po regijah, 2014 in 2019 .................................................................................235 Slika 121: IRD – Indeks razvojne ogroženosti, 2019 ........................................................................................................236 228 Kazalo preglednic Preglednica 1: Seznam vseh izvirnih spremenljivk iz baze PIAAC SLO 2016, ki smo jih vzeli v obdelavo v tej študiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 Preglednica 2: Število respondentov v analizi in preračunano število prebivalcev v starosti od 16 do 65 let v posamezni regiji, za katere so podatki reprezentativni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 Preglednica 3: Seznam izvirnih spremenljivk iz baze PIAAC SLO 2016, ki smo jih vzeli v obdelavo v tej analizi . . 21 Preglednica 4: Dosežki pri besedilnih spretnostih in število knjig, ki jih imajo prebivalci doma, v gorenjski regiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 Preglednica 5: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri besedilnih spretnostih v gorenjski regiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 Preglednica 6: Dosežki pri besedilnih spretnostih in število oseb v gospodinjstvu v gorenjski regiji . . . . . . . . . . . 28 Preglednica 7: Dosežki pri besedilnih spretnostih in število otrok v gorenjski regiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 Preglednica 8: Dosežki pri besedilnih spretnostih in starost najmlajšega otroka v gorenjski regiji . . . . . . . . . . . . 29 Preglednica 9: Dosežki pri besedilnih spretnostih in starost najstarejšega otroka v gorenjski regiji . . . . . . . . . . . 29 Preglednica 10: Dosežki pri besedilnih spretnostih v povezavi s tem, ali je mati ali skrbnica rojena v Sloveniji, v gorenjski regiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 Preglednica 11: Dosežki pri besedilnih spretnostih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati ali skrbnica, v gorenjski regiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 Preglednica 12: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri besedilnih spretnostih v goriški regiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39 Preglednica 13: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in število oseb v gospodinjstvu v goriški regiji . . . . . . 41 Preglednica 14: Dosežki pri besedilnih spretnostih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati ali skrbnica, v goriški regiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 Preglednica 15: Dosežki pri besedilnih spretnostih in tip naselja v regiji jugovzhodna Slovenija . . . . . . . . . . . . . . . 50 Preglednica 16: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in starost najstarejšega otroka v regiji jugovzhodna Slovenija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53 Preglednica 17: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih glede na generacijo priseljencev v regiji jugovzhodna Slovenija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54 Preglednica 18: Dosežki pri besedilnih spretnostih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati ali skrbnica, v regiji jugovzhodna Slovenija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56 Preglednica 19: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri besedilnih spretnostih v koroški regiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61 Preglednica 20: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in starost najmlajšega otroka v koroški regiji . . . . . . . 62 Preglednica 21: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in trenutni zaposlitveni položaj soproga ali partnerja v koroški regiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63 Preglednica 22: Doseženo število točk pri besedilnih spretnostih in starost ob priselitvi v Slovenijo v koroški regiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65 Preglednica 23: Dosežki pri besedilnih spretnostih v povezavi s tem, ali je mati ali skrbnica rojena v Sloveniji, v koroški regiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66 Preglednica 24: Dosežki pri besedilnih spretnostih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati ali skrbnica, v koroški regiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66 Preglednica 25: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in ocena lastnega zdravja v koroški regiji . . . . . . . . . . 67 Preglednica 26: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in starost najmlajšega otroka v obalno-kraški regiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73 Preglednica 27: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in trenutni zaposlitveni položaj soproga ali partnerja v obalno-kraški regiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73 Preglednica 28: Dosežki pri besedilnih spretnostih in rojstvo v Sloveniji v obalno-kraški regiji . . . . . . . . . . . . . . . . 74 Preglednica 29: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih glede na generacijo priseljencev v obalno-kraški regiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74 Preglednica 30: Doseženo število točk pri besedilnih spretnostih in starost ob priselitvi v Slovenijo v obalno-kraški regiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75 Preglednica 31: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in leto priselitve v Slovenijo v obalno-kraški regiji . . . 75 229 Preglednica 32: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri besedilnih spretnostih v osrednjeslovenski regiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81 Preglednica 33: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in starost najmlajšega otroka v osrednjeslovenski regiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83 Preglednica 34: Živi s soprogom ali zunajzakonskim partnerjem in besedilne spretnosti v osrednjeslovenski regiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84 Preglednica 35: Dosežki pri besedilnih spretnostih in rojstvo v Sloveniji v osrednjeslovenski regiji . . . . . . . . . . . . 84 Preglednica 36: Doseženo število točk pri besedilnih spretnostih in starost ob priselitvi v Slovenijo v osrednjeslovenski regiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86 Preglednica 37: Dosežki pri besedilnih spretnostih v povezavi s tem, ali respondent govori slovensko, je naravni govorec, v osrednjeslovenski regiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86 Preglednica 38: Dosežki pri besedilnih spretnostih v povezavi s tem, ali je mati ali skrbnica rojena v Sloveniji, v osrednjeslovenski regiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87 Preglednica 39: Dosežki pri besedilnih spretnostih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati ali skrbnica, v osrednjeslovenski regiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87 Preglednica 40: Dosežki pri besedilnih spretnostih ter starost in spol prebivalcev v podravski regiji . . . . . . . . . . . 91 Preglednica 41: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri besedilnih spretnostih v podravski regiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93 Preglednica 42: Živi s soprogom ali zunajzakonskim partnerjem in besedilne spretnosti v podravski regiji . . . . . 94 Preglednica 43: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih glede na generacijo priseljencev v podravski regiji . . 96 Preglednica 44: Dosežki pri besedilnih spretnostih v povezavi s tem, ali prebivalec govori slovensko, je naravni govorec, v podravski regiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97 Preglednica 45: Dosežki pri besedilnih spretnostih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati ali skrbnica, v podravski regiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99 Preglednica 46: Dosežki pri besedilnih spretnostih in tip naselja v pomurski regiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102 Preglednica 47: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in trenutni zaposlitveni položaj soproga ali partnerja v pomurski regiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107 Preglednica 48: Dosežki pri besedilnih spretnostih ter starost in spol prebivalcev v posavski regiji . . . . . . . . . . . 114 Preglednica 49: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in starost najmlajšega otroka v posavski regiji . . . . 117 Preglednica 50: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in trenutni zaposlitveni položaj soproga ali partnerja v posavski regiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 118 Preglednica 51: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih glede na generacijo priseljencev v posavski regiji . . 119 Preglednica 52: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in jezik, ki ga prebivalci najpogosteje govorijo doma, v posavski regiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120 Preglednica 53: Dosežki pri besedilnih spretnostih ter starost in spol prebivalcev v primorsko-notranjski regiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124 Preglednica 54: Dosežki pri besedilnih spretnostih in tip naselja v primorsko-notranjski regiji . . . . . . . . . . . . . . . 125 Preglednica 55: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in starost najmlajšega otroka v primorsko-notranjski regiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 127 Preglednica 56: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in trenutni zaposlitveni položaj soproga ali partnerja v primorsko-notranjski regiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 128 Preglednica 57: Dosežki pri besedilnih spretnostih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati ali skrbnica, v primorsko-notranjski regiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131 Preglednica 58: Dosežki pri besedilnih spretnostih ter starost in spol prebivalcev v savinjski regiji . . . . . . . . . . . 134 Preglednica 59: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri besedilnih spretnostih v savinjski regiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 136 Preglednica 60: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in število otrok v savinjski regiji . . . . . . . . . . . . . . . . . 136 Preglednica 61: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in starost najmlajšega otroka v savinjski regiji . . . . . 137 Preglednica 62: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in trenutni zaposlitveni položaj soproga ali partnerja v savinjski regiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 137 Preglednica 63: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih glede na generacijo priseljencev v savinjski regiji . . 138 Preglednica 64: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih in ocena lastnega zdravja v savinjski regiji . . . . . . . . 142 Preglednica 65: Dosežki pri besedilnih spretnostih ter starost in spol prebivalcev v zasavski regiji . . . . . . . . . . . 143 Preglednica 66: Dosežene točke pri besedilnih spretnostih glede na generacijo priseljencev v zasavski regiji . . 149 Preglednica 67: Dosežki pri besedilnih spretnostih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati ali skrbnica, v zasavski regiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 151 Preglednica 68: Delež udeleženih na delavnicah in seminarjih za slovenske regije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 171 Preglednica 69: Obseg zaupanja, izražen z deležem anektiranih, ki »ne zaupajo«, po regijah . . . . . . . . . . . . . . . . 172 Preglednica 70: Udeležba odraslih v vseživljenjskem učenju od 2011 do 2020, deleži po regijah . . . . . . . . . . . . . 177 230 Preglednica 71: Koeficienti regresijske analize (odvisna spremenljivka udeležba v vseživljenjskem učenju), vzhodna kohezijska regija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 180 Preglednica 72: Koeficienti regresijske analize (odvisna spremenljivka udeležba v vseživljenjskem učenju), zahodna kohezijska regija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 185 Preglednica 73: Primerjava regijske strukture izbranega vzorca glede na populacijske podatke . . . . . . . . . . . . . . 190 Preglednica 74: Logistična regresijska analiza vpliva sociodemografskih dejavnikov na sodelovanje v raziskavi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 193 Preglednica 75: Logistična regresijska analiza vpliva sociodemografskih dejavnikov na sodelovanje v raziskavi na ravni regij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 194 Preglednica 76: Primerjava deleža oseb glede na regijo prebivališča v raziskavi Spretnosti odraslih – PIAAC in populaciji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 196 231 232 Priloga 1 233 Regije v dveh kohezijskih enotah – izvlečki iz (drugih) javno dostopnih podatkov Slovenija je razdeljena na 12 statističnih regij, te pa so razporejene v 2 kohezijski regiji. Kohezijska regija zahodna Slovenija združuje 4 slovenske razvojne regije: goriško, gorenjsko, osrednjeslovensko in obalno-kraško regijo. Kohezijska regija vzhodna Slovenija povezuje 8 razvojnih regij: regijo jugovzhodna Slovenija, koroško, pomursko, podravsko, primorsko-notranjsko, posavsko, savinjsko in zasavsko regijo. Slika 119: Dve kohezijski regiji v Sloveniji: vhodna in zahodna Kohezijska regija vzhodna Slovenija Kohezijska regija zahodna Slovenija Vir: Kohezijske regije, zajem zaslona https://www.tiko-pro.si/kohezijske-regije Kohezijska regija vzhodna Slovenija zaostaja za povprečjem regij v svoji soseščini za 7 %, pri tem sta bolj razviti od soseščine jugovzhodna Slovenija in savinjska regija (Pečar, 2020, str. vi-vii). Najslabša, zasavska regija, dosega 60 % povprečja sosednjih regij kohezijske regije vzhodna Slovenija (KRVS). V kohezijski regiji zahodna Slovenija (KRZS) so vse regije bolj razvite od povprečja svoje soseščine, zato bi morali goriška in gorenjska regija kot najmanj razviti med njimi zmanjšati zaostanek predvsem za jugovzhodno Slovenijo (Pečar, 2020, str. vii). Regionalne razlike se na ravni kohezijskih in statističnih regij sčasoma samo še povečujejo, saj manj razvite regije težko presežejo napredek, hkrati pa si po vsaki krizi hitreje opomorejo bolj razvite regije. Med statističnimi regijami je leta 2019 presegala povprečje Evropske unije samo osrednjeslovenska regija. Glede na precejšnje zaostajanje večine, zlasti manj razvitih regij, 234 se zdi razvojno dohitevanje evropskega povprečja izjemno zahteven dolgoročni cilj regij (Kmet Zupančič, 2021, str. 116). Neukrepanje povečuje nevarnosti za povečanje socialnih in tudi teritorialnih neenakosti. Za uspešno prilagajanje hitro spreminjajočim se okoliščinam in preprečitev povečanja družbenih neenakosti so še posebno pomembni pravočasno prilagojeno in tudi okrepljeno znanje in spretnosti prebivalstva, na to pa Slovenija še ni ustrezno pripravljena (Wostner, 2020, str. 7). Razvojno ogroženost regij merimo z indeksom razvojne ogroženosti, ki zajema različne dejavnike razvoja z vplivom na kakovost življenja (Kmet Zupančič, 2020, str. 19). Za izračun kazalnika IRO (indeks razvojne ogroženosti) je upoštevanih 14 posamičnih kazalnikov, in sicer gospodarska aktivnost, produktivnost, dohodek, zaposlenosti, investicije, brezposelnost mladih, izobrazba, raziskave in razvoj, čiščenje voda, varovana območja, naravne nesreče, brezposelnost, staranje ter poseljenost. Kazalnik dosega najnižjo vrednost v osrednjeslovenski regiji, v negativno smer pa najbolj izstopa pomurska regija. Ta ima za razliko od zasavske regije, ki zaostaja predvsem po ekonomskih kazalnikih, najnižje vrednosti med vsemi regijami pri večini kazalnikov IRO (Kmet Zupančič, 2020, str. 19). Kriza zaradi epidemije covida-19 je do zdaj neenakomerno vplivala na regije predvsem zaradi razlik v gospodarski strukturi (Kmet Zupančič, 2021, str. 26). Slika 120: Indeks razvojne ogroženosti po regijah, 2014 in 2019 200 150 100 IRO 50 0 goriška gorenjska savinjska posavska koroška zasavska podravska pomurska obalno-kraška osrednjeslovenska jugovzhodna Slovenija primorsko-notranjska IRO 2014 IRO 2019 Vir: Pečar 2019 (str. 2, slika 1). Kazalnik kakovosti izobraževanja kaže ugodno sliko, saj so razlike med regijami relativno nizke. Najbolj pozitivno izstopa ekonomsko najbolj razvita osrednjeslovenska regija. Vse regije, ki so pod slovenskim povprečjem, so v vzhodni Sloveniji, vendar se tudi te bistveno ne razlikujejo od slovenskega povprečja (Kmet Zupančič, 2020, str. 37). Spodbudno pa je, da je udeleženost prebivalstva v vseživljenjskem izobraževanju visoka v nekaterih regijah KRVS, ki imajo sicer majhen delež prebivalstva s terciarno izobrazbo (primorsko-notranjska, zasavska). Večji delež terciarno izobraženih je v regijah z boljšo razpoložljivostjo delovnih mest za izobražene (osrednjeslovenska, gorenjska, obalno-kraška regija), (Kmet Zupančič, 2021, str. 131). 235 Slika 121: IRD – Indeks razvojne ogroženosti, 2019 pomurska koroška 172,5 127,7 podravska 133,4 gorenjska 85,3 savinjska 109,3 zasavska 132,3 goriška 117,1 osrednjeslovenska 49,6 posavska 121,8 primorsko- notranjska jugovzhodna do 50 138,3 Slovenija med 50,1 in 75 93 obalno-kraška med 75,1 in 100 103,2 med 100,1 in 125 med 125,1 in 150 nad 150 Vir: Pečar 2019 (str. 3, zemljevid 1). Med slovenskimi regijami so precejšnje razlike v zalogah človeškega kapitala. Glede na slovensko povprečje sta najboljši rezultat dosegli osrednjeslovenska in obalno-kraška regija. Gorenjska regija je po kazalnikih blizu slovenskemu povprečju. V skupini treh regij z največjo brezposelnostjo (pomurska, podravska in zasavska) so skoraj vsi kazalniki precej pod slovenskim povprečjem. V treh regijah, za katere je značilna depopulacija (posavska, primorsko-notranjska in goriška), so predvsem slabši kazalniki zalog izobrazbenega kapitala (Domadenik idr., 2018 b, str. 166). 236 Podrobnejši pogled v kohezijsko regijo zahodna Slovenija (drugi viri) Kohezijska regija zahodna Slovenija združuje 4 slovenske razvojne regije: goriško, gorenjsko, osrednjeslovensko in obalno-kraško regijo. Gorenjska regija Gorenjska ima za osrednjeslovensko regijo drugi najugodnejši indeks razvojne ogroženosti. Regija posebej izstopa po visoki stopnji delovne aktivnosti in nizki stopnji brezposelnosti (tudi med mladimi). Neugodno za regijo je, da je pogosto prizadeta zaradi naravnih nesreč (Pečar, 2019, str. 4). Z 2137 kvadratnimi kilometri ali 10,5 % površine države je gorenjska regija šesta največja slovenska statistična regija (Slovenske statistične regije in občine v številkah, b. l.). Ta statistična regija je skoraj v celoti alpska in deloma zavarovana kot narodni park, razdeljena pa je na 18 občin. Vsega skupaj je 468 naselij (Regije v številkah, 2018, str. 38), med njimi je največje Kranj, kjer živi 18 % prebivalcev regije. V gorenjski statistični regiji, naši po številu prebivalcev četrti največji regiji, je leta 2019 živelo 10 % prebivalcev Slovenije, natančneje 205.717 oseb (Slovenske statistične regije in občine v številkah, b. l.). Gostota prebivalstva v gorenjski regiji znaša 96,3 prebivalca na kvadratni kilometer, to umešča regijo na šesto mesto med regijami, njena gostota pa je pod povprečjem celotne Slovenije (103,1 prebivalca na kvadratni kilometer). S pozitivnim naravnim prirastom 0,5 na 1000 prebivalcev v letu 2019 je gorenjska regija na tretjem mestu po velikosti naravnega prirasta. Bruto domači proizvod na prebivalca te regije je znašal leta 2019 20.790 evrov, to je primerljivo z goriško regijo in manj od povprečja v vsej Sloveniji. Storitvena dejavnost je leta 2019 predstavljala od vseh dejavnosti 57,1 % bruto dodane vrednosti, podobno kot v goriški in primorsko-notranjski regiji. Delež industrijske dejavnosti je znašal 40,5 %, kmetijske dejavnosti pa 2,4 % celotne bruto dodane vrednosti v regiji (SiStat, b. l.). Indeks delovne migracije je za gorenjsko regijo znašal 85,6. Zunaj gorenjske regije je delalo 27,4 % prebivalcev prav te regije (STAGE, b. l.). Število zaposlenih oseb glede na delovno mesto v regiji je štelo 69.142, 69,3-odstotna stopnja delovne aktivnosti pa je bila višja od osrednjeslovenske. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila leta 2020 in 2019 najnižja v goriški in gorenjski regiji. Splošno zadovoljstvo z življenjem so prebivalci gorenjske, goriške regije in regije jugovzhodna Slovenija ocenili v povprečju z oceno 7,6 (od 10), to je bila najvišja povprečna ocena na ravni regij (Inglič in Stare, 2020). Sklenemo lahko, da ima gorenjska regija ugodno starostno in izobrazbeno strukturo. V njej je visoka stopnja delovne aktivnosti in ena izmed najnižjih stopenj brezposelnosti v državi. Regija ima najmanj prebivalcev v socialni stiski in nizko stopnjo umrljivosti. Vse to se izraža v splošnem zadovoljstvu z življenjem, saj so v gorenjski regiji v povprečju ljudje med najzadovoljnejšimi v Sloveniji. 237 Goriška regija Za goriško regijo je značilna izrazito neenakomerna razvitost regije na posameznih področjih. Pozitivno izstopa na področju brezposelnosti (nizka brezposelnost na splošno in med mladimi), po stopnji delovne aktivnosti in vlaganjih v raziskovalno in razvojno dejavnost. Negativno izstopa predvsem na področju staranja prebivalstva (največje poslabšanje je prav na demografskem področju), po redki poseljenosti in majhnem deležu vlaganj v osnovna sredstva (Pečar, 2019, str. 8). S svojimi 2325 kvadratnimi kilometri obsega goriška regija 11,5 % površine države in je po velikosti primerljiva z osrednjeslovensko regijo (Slovenske statistične regije in občine v številkah, b. l.). Področje je razdeljeno na 13 občin. V goriški regiji je 398 naselij (Regije v številkah, 2018, str. 42), med njimi daje največje, Nova Gorica, prebivališče 11 % prebivalcem regije. Leta 2019 je v goriški regiji živelo 6 % prebivalstva celotne Slovenije, to znaša 118.008 oseb in je skoraj petkrat manj kot v osrednjeslovenski regiji. Goriška je druga najredkeje poseljena regija, saj prebiva na enem kvadratnem kilometru njene površine slabih 51 prebivalcev, to je enkrat manj, kot znaša povprečna gostota prebivalstva za Slovenijo (Slovenske statistične regije in občine v številkah, b. l.). Skupni prirast (na 1000 prebivalcev) je znašal 3,6, se pravi, da je bil za polovico manjši od slovenskega skupnega prirasta (7,2 na 1000 prebivalcev). Bruto domači proizvod na prebivalca te regije je znašal leta 2019 20.707 evrov, to je primerljivo z gorenjsko regijo in manj od povprečja celotne Slovenije. Deleži bruto dodane vrednosti so po dejavnostih razporejeni podobno kot v gorenjski regiji. Storitvena dejavnost predstavlja 57,8 %, industrija 38,6 % in kmetijska dejavnost 3,6 % (SiStat, b. l.). Delež kmetijskih zemljišč v uporabi je bil leta 2016 enak kot v gorenjski regiji (6,5 %; Regije v številkah, 2018, str. 24–25). Zunaj regije svojega prebivališča je leta 2019 delalo 16 % delovno aktivnih prebivalcev goriške regije, to v primerjavi z drugimi regijami ni bilo veliko. Nižjo vrednost tega podatka je imela le še osrednjeslovenska statistična regija (9,8 %). Indeks delovne migracije je za goriško znašal 95,3 (STAGE, b. l.). Število zaposlenih glede na delovno mesto v regiji je 41.379 oseb. Stopnja delovne aktivnosti je bila 68,0 % in je primerljiva s stopnjo v osrednjeslovenski regiji. Najnižji v Sloveniji sta bili leta 2020 stopnji registrirane in anketne brezposelnosti (ZRSZ, b. l.; SiStat, b. l.). Vrednosti so bile pol nižje od tistih v pomurski regiji, ki so najvišje v državi. Nasprotno pa sta stopnji tveganja socialne izključenosti (14,1 %) in tveganja revščine (11,4 %) v regiji visoki (SiStat, b. l.). Splošno zadovoljstvo z življenjem so prebivalci goriške regije ocenili v povprečju enako kot prebivalci gorenjske regije in regije jugovzhodna Slovenija, tj. z najboljšo oceno, z oceno 7,6 od 10 (Inglič in Stare, 2020). Goriška regija je za koroško regijo druga z najnižjo produktivno energijo v Sloveniji (Brečko, 2019, str. 24). Goriška regija je regija velikih odmikov in kontradiktornosti. Tako ima podpovprečno izobrazbeno strukturo, a največ študentov na 1000 prebivalcev, nizko stopnjo brezposelnosti in nizko vrednost socialnih transferjev, a visoko stopnjo tveganja socialne izključenosti in revščine, ljudje so najmanj odsotni od dela zaradi zdravstveno upravičenih razlogov in malo je kroničnih obolenj, a smrtnost je visoka in – to je najbolj presenetljivo – prebivalci goriške regije so v povprečju najbolj zadovoljni z življenjem, a hkrati drugi v državi po rabi antidepresivov. Regija je na mnogih področjih primerljiva z gorenjsko (višina bruto domačega proizvoda, delež kmetijskega zemljišča itn.), so pa tudi področja, kjer je med najslabšimi regijami. 238 Obalno-kraška regija Indeks razvojne ogroženosti v obalno-kraški regiji nekoliko presega slovensko povprečje. Pozitiven je predvsem kazalnik razvitosti, brezposelnost je majhna, delež prečiščenih odpadnih voda visok in relativno nizka ogroženost zaradi naravnih nesreč. Obalno-kraška regija je edina poleg osrednjeslovenske z nadpovprečnim bruto domačim proizvodom na prebivalca. Za slovenskim povprečjem pa zaostaja na področju investicij v osnovna sredstva ter vlaganj v raziskave in razvoj ter ima enega najvišjih indeksov staranja prebivalstva (Pečar, 2019, str. 6). Obalno-kraška regija je po površini ena manjših statističnih regij, saj obsega 1043 kvadratnih kilometrov oziroma 5,1 % celotne površine Slovenije (Slovenske statistične regije in občine v številkah, b. l.). Regija je razdeljena na 8 občin. Koper je največje izmed 294 naselij v regiji (Regije v številkah, 2018, str. 44). V njem prebiva 22 % populacije obalno-kraške regije. Gostota naseljenosti znaša 110,8 prebivalca na kvadratni kilometer, to je zelo blizu slovenskega povprečja. Skupni prirast na 1000 prebivalcev je bil 7,6, to je le nekoliko nad slovenskim povprečjem (Slovenske statistične regije in občine v številkah, b. l.). Regija je izstopala še po največjem deležu tujih državljanov med prebivalci (11,9 %) in po največjem številu priseljenih iz tujine na 1000 prebivalcev (19). Bruto domači proizvod na prebivalca je bil leta 2019 v tej regiji tretji najvišji; znašal je 22.894 evrov. Po podatkih iz leta 2019 v obalno-kraški regiji bolj kot v kateri koli drugi regiji glede na bruto dodano vrednost po dejavnostih prevladujejo storitvene dejavnosti z 79,1 %. Industrija predstavlja 19,5 %, kmetijska dejavnosti pa 1,5 % bruto dodane vrednosti v regiji (SiStat, b. l.). Po deležu kmetijskih zemljišč je obalno-kraška regija na ravni regij na drugem mestu (skupaj s podravsko), saj je 70 % površine namenjene za kmetijsko izrabo, vendar pa je v resnici v uporabi le 3,1 % teh zemljišč (Regije v številkah, 2018, str. 16, 24–25). Indeks delovne aktivnosti je bil za obalno-kraško regijo 98,1, in sicer drugi najvišji med regijami (najvišji v osrednjeslovenski regiji 127,9). Na delo v drugo regijo je leta 2019 odhajalo 19,1 % prebivalcev te regije (STAGE, b. l.). Število zaposlenih glede na delovno mesto v regiji je bilo 42.908 oseb (Slovenske statistične regije in občine v številkah, b. l.). Med pandemijo se je ravno v tej regiji stopnja brezposelnosti najbolj zvišala (registrirane in anketne). Stopnja registrirane brezposelnosti iz leta 2019 se je povečala za 1,7 odstotne točke in je tako leta 2020 znašala 8,9 % (ZRSZ, b. l.). Stopnji tveganja socialne izključenosti in tveganja revščine sta se iz leta 2019 tudi drastično povečali, tako da je regija, ki je bila sicer med regijami z nizkimi vrednostmi, pristala na tretjem oziroma četrtem mestu (SiStat, b. l.). Kljub temu je bila samoocena zadovoljstva z življenjem tod visoka. Prebivalci obalno-kraške regije so bili enako zadovoljni kot tisti iz osrednjeslovenske regije (7,5 od 10). To kaže, da na oceno ne vplivajo samo finančni in materialni vidiki, temveč tudi zdravje, socialno življenje, prosti čas ipd. (Inglič in Stare, 2020) Obalno-kraška regija je ena izmed treh statističnih regij, ki imajo najvišjo produktivno energijo (Brečko, 2019, str. 24). Čeprav tudi obalno-kraško regijo pesti staranje prebivalstva, jo iz zagate rešuje priseljevanje v regijo iz drugih statističnih regij Slovenije in iz tujine. Ta problematika je dobro vidna v tem, da ima regija dobro izobrazbeno strukturo, obenem pa najmanjše število dijakov in študentov na 1000 prebivalcev. Regija ima visok indeks delovne aktivnosti in visok bruto domači proizvod, malo pa je vlaganj v razvoj in raziskovanje ter v osnovna sredstva. Prebivalci so na splošno dobrega zdravja in ocene tega, kako so zadovoljni z življenjem, so visoke. 239 Osrednjeslovenska regija Osrednjeslovenska regija je naša najbolj razvita regija. Za večino kazalnikov, ki so upoštevani pri indeksu razvojne ogroženosti, ima najboljše vrednosti. V tej regiji je osredotočena slovenska gospodarska aktivnost in kar tretjina delovnih mest v državi. Regija izstopa po dobri izobrazbeni strukturi prebivalstva (Pečar, 2019, str. 4). Osrednjo lego v Republiki Sloveniji ima osrednjeslovenska regija, ki se razteza v velikosti 2334 kvadratnih kilometrov, to je 11,5 % površine slovenskega ozemlja (Slovenske statistične regije in občine v številkah, b. l.; Nared idr., 2019, str. 94). Po površini naša druga največja statistična regija združuje 25 občin. Vseh naselji v regiji je 921, od tega živi več kot polovica prebivalcev v največjem naselju regije, Ljubljani (Regije v številkah, 2018, str. 36). Po gostoti prebivalcev je regija najgosteje naseljena, leta 2019 je namreč v njej živela približno četrtina prebivalcev Slovenije (26 %), in sicer 552.221 oseb (Slovenske statistične regije in občine v številkah, b. l.). V osrednjeslovenski regiji živi 236,6 prebivalca na kvadratni kilometer, to je več kot še enkrat toliko kot znaša povprečna gostota prebivalstva v Sloveniji (103,1 prebivalcev na kvadratni kilometer; Slovenske statistične regije in občine v številkah, b. l.). Leta 2019 je imela osrednjeslovenska regija 1,3 (na 1000 prebivalcev) pozitivnega naravnega prirasta. Poleg nje sta imeli naravni prirast pozitiven samo še gorenjska regija in regija jugovzhodna Slovenija, vendar je bil med vsemi regijami osrednjeslovenski največji (enkrat večji). Delež tujih državljanov med prebivalci osrednjeslovenske regije je bil 8,3 % in je drugi največji v Sloveniji (največji v obalno-kraški regiji; STAGE, b. l.). Ta regija je ustvarila več kot 37 % nacionalnega bruto domačega proizvoda; bruto domači proizvod na prebivalca te regije je znašal več kot 32.600 evrov. V osrednjeslovenski regiji je delovalo tudi največ podjetij (v letu 2019 69.663 podjetij, to je tretjina vseh v Sloveniji), njihov prihodek pa je znašal skoraj polovico državnega prihodka podjetij (SiStat, b. l.). Razdeljenost bruto dodane vrednosti po dejavnostih je v osrednjeslovenski regiji primerljiva z razdeljenostjo v obalno-kraški. Obe izstopata po visokem deležu storitvenih dejavnosti (Industrija prispeva od vseh dejavnosti v regiji 21,9 % bruto dodane vrednosti, kmetijska dejavnost pa zgolj 0,7 %, SiStat, b. l.). Glede na delež kmetijskih zemljišč v uporabi sodi osrednjeslovenska regija poleg savinjske, podravske in pomurske med regije z najintenzivnejšo obdelavo – sodeč po podatkih iz leta 2016 – saj je v uporabi 12,4 % kmetijskih zemljišč (Regije v številkah, 2014, str. 24–25). Po indeksu delovne migracije (127,9) je osrednjeslovenska statistična regija izrazito delovna regija. Število delovno aktivnih prebivalcev, zaposlenih v njej, je namreč precej višje od števila delovno aktivnih prebivalcev, ki v tej regiji prebivajo. Kljub temu dela zunaj regije 9,8 % prebivalcev (STAGE, b. l.). Število zaposlenih oseb glede na delovno mesto v regiji znaša 286.348 in obsega dobro tretjino celotnega števila zaposlenih v Sloveniji (801.909). Stopnja delovne aktivnosti je za skoraj 2 % višja od državnega povprečja in znaša 67,9 % (Slovenske statistične regije in občine v številkah, b. l.). Regija je bila leta 2020 na četrtem mestu po najnižji stopnji anketne (4,3 %) in registrirane brezposelnosti (7,8 %). Svoje zadovoljstvo z življenjem so prebivalci v osrednjeslovenski regiji ocenili, tako kot v obalno-kraški regiji, z drugo najboljšo oceno (7,5 od 10; Inglič in Stare, 2020). Na podlagi navedenih podatkov lahko sklenemo, da osrednjeslovenska regija ni osrednja le po geografski legi in imenu, temveč je v njej zgoščen tudi velik del gospodarske dejavnosti. Poleg tega da ima regija dobro razvito infrastrukturo, se vanjo priseljujejo prebivalci drugih statističnih regij, predvsem bolj izobraženi, to pa še povečuje njeno prednost pred drugimi regijami. 240 Podrobnejši pogled v kohezijsko regijo vzhodna Slovenija (drugi viri) Kohezijska regija vzhodna Slovenija povezuje 8 razvojnih regij: regijo jugovzhodna Slovenija, koroško, pomursko, podravsko, primorsko-notranjsko, posavsko, savinjsko in zasavsko regijo. Regija jugovzhodna Slovenija Regija jugovzhodna Slovenija sodi med tri najbolj razvite slovenske regije predvsem zaradi uspešnega gospodarskega razvoja (izvozno usmerjeno gospodarstvo s poudarkom na farmacevtski in avtomobilski industriji). Stopnja registrirane brezposelnosti se znižuje, vendar je še veliko mladih brez dela. Regija izstopa po največjem vlaganju v raziskovalno in razvojno dejavnost ter najnižjem indeksu staranja (Pečar, 2019, str. 5). Regija jugovzhodna Slovenija je po površini naša največja regija, saj obsega 2675 kvadratnih kilometrov, tj. 13,1 % površine države, in je približno šestkrat večja od zasavske regije, naše po površini najmanjše regije (Slovenske statistične regije in občine v številkah, b. l.). Občin v tej regiji je 21. Regija ima 1052 naselij in 16 % ljudi živi v največjem naselju v regiji, Novem mestu (Regije v številkah, 2018, str. 34). Leta 2019 je v regiji jugovzhodna Slovenija živelo 144.688 oseb ali 7 % vseh prebivalcev Slovenije. Po gostoti naseljenosti je bila tretja najnižja med regijami s povprečno 54 prebivalci na kvadratni kilometer (Slovenske statistične regije in občine v številkah, b. l.). Skupni prirast na 1000 prebivalcev je bil leta 2019 9,2, tj. tretji največji med regijami (za osrednjeslovensko in gorenjsko). Regija jugovzhodna Slovenija je bila leta 2019 ena od treh, v katerih je bil naravni prirast pozitiven (0,7 na 1000 prebivalcev). Bruto domači proizvod na prebivalca je bil v regiji jugovzhodna Slovenija drugi najvišji regionalni bruto domači proizvod v Sloveniji; znašal je 23.096 evrov (Slovenske statistične regije in občine v številkah, b. l.). Sicer pa je bruto domači proizvod te regije obsegal 7 % bruto domačega proizvoda Slovenije. Največji delež bruto dodane vrednosti v njej je ustvarila industrija (54 %), ki samo v tej regiji presega polovico celotne bruto dodane vrednosti v regiji. Delež bruto dodane vrednosti v storitveni dejavnosti je najmanjši med regijami in se od leta 2016 stalno zmanjšuje. Odstotek bruto dodane vrednosti v kmetijskih dejavnostih je enak kot v posavski regiji, in sicer 4,4 % (SiStat, b. l.). V regiji je bilo leta 2016 v uporabi 10,2 % kmetijskih zemljišč (Regije v številkah, 2018, str. 24 –25). Indeks delovne migracije je 91,0 in je enak kot v pomurski regiji. V primerjavi s to pa je delež prebivalstva, ki odhaja na delo v drugo regijo, v regiji jugovzhodna Slovenija večji za 5 odstotnih točk in znaša 24,6 % (primerljivo z gorenjsko regijo). Stopnja delovne aktivnosti je bila leta 2019 v jugovzhodni Sloveniji 68,5-odstotna, tretja najvišja na ravni regij. Stopnji delovne aktivnosti med spoloma sta se razlikovali za 10,5 odstotne točke, to je bila druga največja razlika (stopnja delovne aktivnosti med moškimi je bila namreč 73,5-odstotna, med ženskami 63,0-odstotna). Število zaposlenih oseb glede na delovno mesto v regiji je bilo 52.404 (Slovenske statistične regije in občine v številkah, b. l.). Stopnja registrirane brezposelnosti je leta 2020 znašala 8,2 %, to je 0,5 odstotne točke manj od slovenskega povprečja (ZRSZ, b. l.). Regija jugovzhodna Slovenija je leta 2019 izstopala po najvišjem številu obsojenih oseb (polnoletnih in mladoletnih) na 1000 prebivalcev (4,3) in je ena izmed treh statističnih regij, ki imajo najvišjo produktivno energijo (Brečko, 2019, str. 24). Regija jugovzhodna Slovenija je najbolje razvita regija v vzhodni kohezijski regiji in največja 241 »posebnica« med statističnimi regijami. V tej regiji bolj kot v kateri koli drugi prevladuje moška populacija. Ima največji delež številčnih družin in mater, mlajših od 20 let, velik pa je tudi znesek, ki ga dobiva iz socialnih transferjev. Kot ena izmed redkih ima pozitiven naravni prirast in ugodno starostno sestavo. Manj ugodna je izobrazbena sestava, vendar pa regija niti nima ustrezne infrastrukture za to, če upoštevamo, da je tukaj največji delež mladih, ki so šoloobvezni, in je največja slovenska statistična regija. Regija je dobro gospodarsko razvita, predvsem zaradi industrije, ki samo v tej regiji tudi prevladuje med drugimi gospodarskimi dejavnostmi. Regija jugovzhodna Slovenija veliko vlaga v raziskovanje in razvoj ter v osnovna sredstva. Kot je značilno za razvite družbe, je tudi v tej regiji največje število obsojenih oseb na 100.000 prebivalcev. Primorsko-notranjska regija Zadnja leta je regija izboljšala vse kazalnike indeksa razvojne ogroženosti, vendar premalo, da bi se zmanjšal njen zaostanek za drugimi regijami. Višji indeks razvojne ogroženosti, kot ga ima primorsko-notranjska regija, ima samo še pomurska. Kombinacija najmanjše gostote poselitve in staranja prebivalstva je lahko v prihodnosti ena njenih največjih razvojnih ovir. Čeprav v regiji primanjkuje delovnih mest, ima delovno aktivnost visoko nadpovprečno – tako je zaradi ugodnih prometnih povezav (Pečar, 2019, str. 13). Primorsko-notranjska regija je po površini ena naših manjših regij, meri namreč 1456 kvadratnih kilometrov, to je 7,2 % celotne Slovenije (Slovenske statistične regije in občine v številkah, b. l.). V regiji je 6 občin. V Postojni živi 18 % prebivalstva regije, vseh naselij pa je 264 (Regije v številkah, 2018, str. 40). Po podatkih iz leta 2019 je vseh prebivalcev v regiji 52.818, to je 2,5-odstotni delež celotnega prebivalstva Slovenije, in to je tudi najmanjši delež med regijami. Po gostoti prebivalstva je regija najredkeje naseljena, saj živi na enem kvadratnem kilometru povprečno 36 oseb (Slovenske statistične regije in občine v številkah, b. l.). Skupni prirast na 1000 prebivalcev je znašal 5,5 in je bil za 1,7 nižji od slovenskega povprečja (Slovenske statistične regije in občine v številkah, b. l.). Regija sodi med gospodarsko šibkejše v državi. Bruto domači proizvod na prebivalca je bil drugi najnižji med regijami (16.154 evrov). K slovenskemu bruto domačemu proizvodu je ta regija prispevala 1,8 %. Po podatkih iz leta 2019 so storitvene dejavnosti prispevale 57,7 % bruto dodane vrednosti, industrija pa 35 % (SiStat, b. l.). Primorsko-notranjska regija je izstopala po velikem deležu bruto dodane vrednosti, ki jo v regiji predstavlja kmetijstvo (6,9 %). Kljub temu je po uporabi kmetijskih zemljišč tretja z najmanjšim deležem, saj je bilo leta 2016 uporabljenih le 4,4 % vseh kmetijskih zemljišč v regiji (Regije v številkah, 2018, str. 24– 25). Stopnja delovne aktivnosti je bila leta 2019 v tej regiji najvišja. Med delovno sposobnimi prebivalci te regije jih je bilo kar 70 % delovno aktivnih. 41 % od teh jih je delalo v drugi statistični regiji, velika večina v osrednjeslovenski. Indeks delovne migracije je bil 71,4, to je na ravni regij drugi najnižji (nižji samo še v zasavski regiji). Število zaposlenih oseb glede na delovno mesto v regiji je bilo 14.778 (Slovenske statistične regije in občine v številkah, b. l.). Stopnja registrirane brezposelnosti je tretja najnižja med regijami. Kriza pandemije je regijo prizadela samo toliko, da se je stopnja vrnila na vrednost iz leta 2018, tj. 7,1 % (ZRSZ, b. l.). Glede stopnje tveganja socialne izključenosti in tveganja revščine je regija v slovenskem povprečju (SiStat, b. l.). Svoje zadovoljstvo z življenjem so njeni prebivalci ocenili z oceno 7,3 (na lestvici od 1 do 10), to je enako kot v podravski in savinjski regiji, ki pa imata večji delež materialno prikrajšanih (Inglič in Stare, 2020). 242 Primorsko-notranjska regija ima najmanjši delež ljudi, starih od 14 do 65 let, v Sloveniji. Gospodarsko je šibkejša regija, saj velik delež v gospodarstvu predstavlja kmetijstvo, ki pa se v zadnjem obdobju zelo zmanjšuje. Problematiko pomanjkanja delovnih mest v regiji rešuje visoka delovna mobilnost, tako je v regiji visoka delovna aktivnost in malo brezposelnosti. Regija izstopa tudi po majhnem številu zdravnikov na 100.000 prebivalcev in najnižji umrljivosti v Sloveniji. Zasavska regija Zasavska regija ima za tretjino slabši indeks razvojne ogroženosti od slovenskega povprečja in spada med štiri najslabše regije. Slovensko povprečje dosega samo pri kazalniku varovanih območij, čiščenja odpadnih voda in poseljenosti (Pečar, 2019, str. 11). Zasavska statistična regija je po površini naša najmanjša regija. Meri samo 485 kvadratnih kilometrov, to je 2,4 % celotne Slovenije (Slovenske statistične regije in občine v številkah, b. l.). Od jugovzhodne Slovenije, po površini največje, je več kot petkrat manjša. Obsega štiri občine. Občina Litija je 1. 1. 2015 prešla iz osrednjeslovenske regije v zasavsko in gostota poselitve v njej je več kot pol manjša od tiste v primarnih občinah zasavske regije (Nared idr., 2019, str. 83). Vseh naselij je 222, v Trbovljah pa je zgoščena kar četrtina vseh prebivalcev regije (Regije v številkah, 2018, str. 30). Leta 2019 je bilo v tej regiji 57.059 prebivalcev, to pomeni malo manj kot 3 % celotnega prebivalstva Slovenije. S 118 prebivalci na kvadratni kilometer je tretja najgosteje naseljena regija (Slovenske statistične regije in občine v številkah, b. l.). Skupni prirast prebivalstva je bil enak kot v posavski regiji (3,5) in za pomursko ter koroško tretji najnižji v državi. Bruto domači proizvod na prebivalca je bil v tej regiji najnižji (12.287 evrov); predstavljal je 1,4 % slovenskega bruto domačega proizvoda. V tej regiji je leta 2019 delovalo 3959 podjetij, ki so k skupnemu zaslužku podjetij v državi prispevala malo manj kot odstotek (SiStat, b. l.). Leta 2019 je bila bruto dodana vrednost porazdeljena v dejavnostih tako, da so storitvene dejavnosti obsegale 56,5 %, industrija 40,2 % in kmetijske dejavnosti 3,3 % (SiStat, b. l.). Med regijami je zasavska tista, kjer je delež kmetijskih zemljišč v uporabi najmanjši (leta 2016 je znašal 2,1 %; Regije v številkah, 2018, str. 24–25). Stopnja delovne aktivnosti je bila v zasavski regiji leta 2019 nekoliko nižja od povprečja v celotni Sloveniji; bila je 65,5-odstotna. Razlika v stopnjah delovne aktivnosti med spoloma je bila v njej najmanjša med regijami (6 odstotnih točk). Odstotek delovno aktivnih, ki so odhajali na delo v drugo regijo, je bil v zasavski regiji najvišji (52,5 %); velika večina teh oseb je delala v osrednjeslovenski statistični regiji. Indeks delovne migracije je znašal 59 in je bil najnižji med regijami (STAGE, b. l.). Število zaposlenih oseb glede na delovno mesto v regiji je bilo 12.440. Stopnja registrirane in anketne brezposelnost za leto 2020 v regiji je primerljiva s savinjsko in med štirimi oziroma petimi najvišjimi v državi (ZRSZ, b. l., SiStat, b. l.). Prebivalci te regije so se leta 2020 uvrstili med srednje zadovoljne; splošno zadovoljstvo z življenjem so namreč ocenili s povprečno oceno 7,2 (na lestvici od 1 do 10; Inglič in Stare, 2020). Zasavska regija je ena izmed treh statističnih regij z najvišjo produktivno energijo (Brečko, 2019, str. 24). Zasavska regija je urbano območje, za katero je značilna visoka gostota poseljenosti. V regiji je neugodna tako starostna kot izobrazbena struktura. Kot gospodarsko najslabša regija je v veliki socialni stiski in zdravje prebivalstva je na splošno slabše. V nasprotju z drugimi regijami, kjer je splošen trend manjšanja kmetijskega gospodarstva, zasavska regija, ki do 243 sedaj ni bila kmetijsko usmerjena, zadnja leta povečuje uporabo kmetijskih zemljišč in število kmetijskih gospodarstev. Posavska regija Posavska regija ima večino kazalnikov indeksa razvojne ogroženosti pod slovenskim povprečjem, kar slabo vpliva na sam indeks. Regija je šibka po gospodarski aktivnosti, nizka so vlaganja v raziskave in razvoj, visoka je stopnja registrirane brezposelnosti in indeks staranja prebivalstva. Čiščenje odpadnih voda je boljše kot v povprečju v Sloveniji (Pečar, 2019, str. 9). Gričevnata in z vodo bogata posavska regija meri 968 kvadratnih kilometrov ali 4,8 % celotne države in je po površini druga najmanjša regija v Sloveniji (Slovenske statistične regije in občine v številkah, b. l.). Od najmanjše, zasavske regije je enkrat večja. Razdeljena je na šest občin. Posavska regija šteje 448 naselij (Regije v številkah, 2018, str. 32), med njimi je največje Krško z 9 % prebivalcev regije. V posavski statistični regiji je po podatkih za leto 2019 75.807 prebivalcev, to je 4 % prebivalcev celotne države. Gostota prebivalstva znaša 78 prebivalcev na kvadratni kilometer, kar jo umešča pod slovensko povprečje (Slovenske statistične regije in občine v številkah, b. l.). Skupni prirast je bil 264 oseb. Bruto domači proizvod na prebivalca te regije je znašal 19.456 evrov. Leta 2019 je bilo 5861 podjetij v regiji (SiStat, b. l.). Razporejenost deležev bruto dodane vrednosti po dejavnostih je podobna kot v koroški regiji. Značilen je majhen delež, ki so ga leta 2019 prispevale storitvene dejavnosti (46 %) in industrijska dejavnost, ki je prispevala polovico celotne bruto dodane vrednosti v regiji (SiStat, b. l.). V posavski regiji je bilo leta 2016 v uporabi 6,2 % kmetijskih zemljišč (SiStat, b. l.; Regije v številkah, 2018, 24–25). Stopnja delovne aktivnosti je bila v posavski regiji leta 2019 nekoliko višja od povprečja v celotni Sloveniji, bila je 66,8-odstotna. Razlika med stopnjo delovne aktivnosti za moške in stopnjo delovne aktivnosti za ženske je bila v tej regiji največja (12-odstotna). Približno tretjina delovno aktivnih prebivalcev te regije je leta 2019 delala v drugi regiji. Indeks delovne migracije je znašal 77 in je bil drugi najnižji med regijami (nižji v zasavski regiji). Število zaposlenih glede na delovno mesto v regiji je bilo 21.747 oseb. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila leta 2020 tukaj tretja najvišja v državi, in sicer 10-odstotna. Posavska regija ima od vseh regij najnižjo stopnjo socialne izključenosti (10,5-odstotno) in drugo najnižjo vrednost med regijami v stopnji tveganja revščine (9,4-odstotno, samo 0,2 odstotne točke več kot prvouvrščena gorenjska regija; SiStat, b. l.). V posavski regiji je bil leta 2020 najmanjši delež prebivalcev, starejših od 15 let, resno materialno prikrajšan, a kljub vsemu stopnja splošnega zadovoljstva z življenjem ni bila med najvišjimi. Prebivalci so svoje zadovoljstvo ocenili z enako oceno kot tisti iz zasavske regije, kjer pa je delež resno materialno prikrajšanih med največjimi. Podatki kažejo, da na stopnjo zadovoljstva z življenjem ne vpliva samo materialno stanje, ampak celo najbolj zdravstveno stanje oseb (Inglič in Stare, 2020). Posavska regija ima veliko vzporednic z drugimi regijami, na primer slaba izobrazbena struktura, primerljiva s sosednjo zasavsko regijo, tako velik delež velikih družin in mladih mater kot v sosednji regiji jugovzhoda Slovenija ter razporeditev gospodarskih deležev (manj storitvenih dejavnosti, veliko industrijske) kot v koroški regiji. Obenem pa regija izstopa v veliki razliki delovne aktivnosti med spoloma in najnižji stopnji tveganja socialne izključenosti in revščine. Ljudje so v povprečju najbolj nezadovoljni z življenjem, to razlagamo s slabim zdravstvenim stanjem prebivalstva. Prebivalci se spopadajo z zasvojenostjo s hrano in alkoholom. 244 Savinjska regija Savinjska regija ima v primerjavi z drugimi regijami najugodnejše kazalnike na področju varovanih območij (manj varovanih območij ima samo zasavska regija), gospodarske aktivnosti, staranja in poseljenosti. Razvojno ogroženost ji povečuje izpostavljenost naravnim nesrečam. Regija ima tudi visoko stopnjo brezposelnosti (še posebno med mladimi) in zaostaja pri čiščenju odpadnih voda (Pečar, 2019, str. 7). Naravno geografsko zelo raznolika savinjska regija se razprostira na 2301 kvadratnih kilometrih, to je 11,3 % površine države (Slovenske statistične regije in občine v številkah, b. l.). Razdeljena je na 31 občin. Največje naselje je Celje s 15 % prebivalstva, vseh naselij pa je 800 (Regije v številkah, 2018, str. 28). V savinjski statistični regiji je leta 2019 živelo 257.425 oseb ali 12 % prebivalcev Slovenije. Gostota poseljenosti je v njej 112 prebivalcev na kvadratni kilometer, to je primerljivo z obalno-kraško regijo (Slovenske statistične regije in občine v številkah, b. l.). Skupni prirast na 1000 prebivalcev je leta 2019 znašal 5,8 in je bil pod slovenskim povprečjem. Ta regija je ustvarila nekaj več kot 11 % nacionalnega bruto domačega proizvoda in se s tem podatkom uvrstila na tretje mesto med statističnimi regijami. Na prebivalca regije je bruto domači proizvod znašal 20.954 evrov. Leta 2019 je bilo 53,5 % regionalne bruto dodane vrednosti ustvarjene v storitvenih dejavnostih, 44 % v industriji in 2,6 % v kmetijskih dejavnostih (SiStat, b. l.). Savinjska regija je bila leta 2016 po deležu kmetijskih zemljišč v uporabi z vrednostjo 13,3 % na tretjem mestu, za pomursko in podravsko regijo, kjer je bila izraba kmetijskih zemljišč še večja (Regije v številkah, 2018, str. 24–25). Stopnja delovne aktivnosti je bila v savinjski regiji leta 2019 za 0,7 % višja od slovenskega povprečja. Med moškimi (bila je 71,5-odstotna) je bila za več kot 10 odstotnih točk višja kot med ženskami (61,4-odstotna). Odstotek delovno aktivnih, ki so odhajali na delo v drugo regijo, je bil v tej regiji eden nižjih (18,7 %). Indeks delovnih migracij je znašal 95,6 in je primerljiv z goriško regijo (STAGE, b. l.). Število zaposlenih oseb glede na delovno mesto v regiji je bilo 94.872 (12 % vseh delovnih mest v Sloveniji). Tukajšnji prebivalci so se s povprečno oceno splošnega zadovoljstva z življenjem (7,3 od 10) leta 2020 uvrstili med srednje zadovoljne (Inglič in Stare, 2020). Če v grobem sklenemo vse navedeno, savinjska regija po večini ne izstopa opazneje izmed drugih statističnih regij. Večji del kazalnikov je v slovenskem povprečju oziroma odmiki niso zelo radikalni. Tudi svoje zadovoljstvo z življenjem je tukajšnje prebivalstvo v povprečju ocenilo srednje. Koroška regija Koroška pozitivno izstopa predvsem po visokem razpoložljivem dohodku na prebivalca, na kar vpliva zaposlitev prek meje. Po drugih kazalnikih, uvrščenih v izračun indeksa razvojne ogroženosti, je pod slovenskim povprečjem. Regija je v zadnjih letih izboljšala gospodarsko aktivnost, zaposlenost in izobrazbeno strukturo, veliko bolj kot v slovenskem povprečju pa je se je v njej zvišal indeks staranja (Pečar, 2019, str. 10). Koroška statistična regija leži na severu države, ob avstrijski meji, in je po površini tretja najmanjša regija. Obsega 1041 kvadratnih kilometrov, to je 5,1 % površine države (Slovenske statistične regije in občine v številkah, b. l.). V koroški regiji je 12 občin. Od 144 naselij je Slovenj 245 Gradec največje naselje z 10 % prebivalstva regije (Regije v številkah, 2018, str. 26). Koroška statistična regija je po številu prebivalcev tretja najmanjša regija. Leta 2019 je na tej površini živelo približno 71.000 prebivalcev ali 3 % vseh prebivalcev Slovenije, to je približno toliko, kot jih je živelo v zasavski ali primorsko-notranjski. Z 68 prebivalci na kvadratni kilometer je četrta najredkeje poseljena regija (manj gosto poseljene so primorsko-notranjska, goriška in jugovzhodna Slovenija; Slovenske statistične regije in občine v številkah, b. l.). Za celotno statistično regijo je značilno upadanje števila prebivalcev. Bruto domači proizvod na prebivalca v koroški regiji (znašal je 18.694 evrov, to je 2,7 % nacionalnega bruto domačega proizvoda) je bil četrti najnižji regionalni bruto domači proizvod leta 2019. Delež bruto dodane vrednosti iz storitvenih dejavnosti je bil leta 2019 drugi najnižji med regijami. Po razporeditvi deležev je regija podobna posavski, ki ima ravno tako majhen delež bruto dodane vrednosti v storitvenih dejavnostih in delež v industriji, ki predstavlja polovico bruto dodane vrednosti v regiji. Bruto dodana vrednost v kmetijskih dejavnosti je 5,3 % (SiStat, b. l.). V koroški regiji je bilo leta 2016 v uporabi 4,5 % kmetijskih zemljišč, sicer pa je delež zemljišč, namenjenih kmetijstvu, podobno kot v gorenjski regiji, med najmanjšimi v državi (39 %; Regije v številkah, 2018, 16). Koroška regija ima indeks delovne migracije 87,8, slaba petina prebivalcev je zaposlena zunaj regije (STAGE, b. l.). Število zaposlenih oseb glede na delovno mesto v regiji je 22.188, stopnja delovne aktivnosti pa je tretja najnižja v državi (62,2%). Nižjo stopnjo delovne aktivnosti imata samo še pomurska in podravska regija. Koroška se je iz regije s povprečnimi stopnjami tveganja socialne izključenosti in revščine spremenila v regijo z najvišjimi vrednostmi obeh tveganj. Prebivalci te regije so splošno zadovoljstvo z življenjem leta 2019 in 2020 ocenili z najnižjo povprečno oceno na ravni regij (leta 2019 7,1, leta 2020 6,8). Koroška regija je statistična regija z najnižjo produktivno energijo med regijami (Brečko, 2019, str. 24). Koroška ima nizek letni prirast, naravni in selitveni, po deležu višje ali visoko izobraženih pa je druga za najnižjo vrednostjo v pomurski regiji. Še v mnogih drugih kazalnikih je koroška regija tik za petami pomurski. Slabšanje stanja v regiji odslikava tudi drastično povečanje socialne ogroženosti prebivalstva v zadnjih letih. Stanje nekoliko blaži obmejna lega regije in s tem povezano delo njenih prebivalcev čez mejo. V koroški regiji je največji delež abstinentov in druga največja poraba antidepresivov v državi. Podravska regija Podravska regija je po indeksu razvojne ogroženosti med tremi najslabšimi regijami. Regija pri vseh kazalnikih dosega podpovprečne rezultate v primerjavi z drugimi, izjema je področje čiščenja voda, varovanih območij in poseljenosti. Na razvoj negativno vplivajo predvsem nizke naložbe v osnovna sredstva, raziskave in razvoj, nizka delovna aktivnost prebivalstva, visoka brezposelnost in pospešeno staranje prebivalstva (Pečar, 2019, str. 12). Podravska regija obsega 2170 kvadratnih kilometrov ali 10,7 % površine celotne Slovenije (Slovenske statistične regije in občine v številkah, b. l., Nared idr., 2019, str. 73). Po velikosti je primerljiva z gorenjsko regijo. Po številu občin je regija najštevilčnejša, saj jih ima kar 41. Podravska šteje 679 naselij, 30 % prebivalstva regije pa živi v Mariboru (Regije v številkah, 2018, str. 24). Leta 2019 je živelo v regiji 324.875 oseb ali 16 % prebivalcev Slovenije. Podravska statistična regija je druga najgosteje poseljena regija (za osrednjeslovensko regijo). Gostota poseljenosti znaša 150 prebivalcev na kvadratni kilometer (Slovenske statistične regije in občine v številkah, b. l.). Skupni prirast na prebivalca je bil 5,8 na 1000 prebivalcev. 246 Podravska regija je leta 2019 ustvarila 12,7 % nacionalnega bruto domačega proizvoda. Bruto domači proizvod na prebivalca te regije pa je bil peti najnižji med regijami (18.887 evrov). Delež bruto dodane vrednosti v storitvenih dejavnostih je bil leta 2019 tretji največji med regijami, in sicer je obsegal 64,6 % (delež v industriji je bil 33,1 % in v kmetijskih dejavnostih 2,3 %; SiStat, b. l.). Razporejenost regijske bruto dodane vrednosti je primerljiva s slovenskim povprečjem. Podravska statistična regija je bila leta 2016 s 16,6 % prva med regijami po deležu kmetijskih zemljišč v uporabi, tudi sicer je kmetijskega zemljišča v regiji veliko, kar 70 % površine (Regije v številkah, 2018, str. 16, 24–25). Stopnja delovne aktivnosti prebivalcev te regije je bila leta 2019 z 61,2 % ena najnižjih na ravni regij (nižja le še v pomurski regiji). Zunaj regije svojega prebivališča je delalo 16,2 % delovno aktivnih prebivalcev te regije, to glede na druge regije ni bilo veliko; manj jih je odhajalo na delo v drugo regijo le iz osrednjeslovenske (9,8 %) in goriške regije (15,7 %). Indeks delovne migracije je znašal 96,9. Število zaposlenih oseb glede na delovno mesto v regiji je bilo 110.996. Stopnja registrirane in anketne brezposelnosti je bila druga najvišja v državi leta 2020. Stopnja registrirane brezposelnosti je znašala 10,2 % in se je glede na prejšnje leto 2019 povečala za 1,3 odstotne točke (kot koroška regija); to je za obalno-kraško regijo drugo največje zvišanje (ZRSZ, b. l.; SiStat, b. l.). Samoocena zadovoljstva z življenjem je bila za leto 2020 v povprečju srednje vrednosti (od 7,3 od 10), tako kot v savinjski in primorsko-notranjski regiji; Inglič in Stare, 2020). Tretja je bila podravska regija leta 2019 po številu obsojenih (polnoletnih in mladoletnih) na 1000 prebivalcev (3,0; SiStat, b. l.). Ob teh podatkih za podravsko regijo se ustvari vtis, da ima regija dobro infrastrukturo, a je v zatonu. Kljub široki paleti šol je v teh regiji nadpovprečni delež prebivalstva s srednješolsko izobrazbo in posledično manjši od slovenskega povprečja delež tistih z najvišjo izobrazbo. Regija izstopa po največji površini kmetijskega zemljišča v uporabi, največ pa je v tej regiji tudi rakavih obolenj. Stopnja delovne aktivnosti je druga najnižja v državi in posledično je v regiji veliko brezposelnosti. Pomurska regija Pomurska regija je najbolj razvojno ogrožena regija v Sloveniji. Pri večini kazalnikov indeksa razvojne ogroženosti dosega najslabše rezultate. Gospodarstvo regije so v preteklosti večkrat prizadeli stečaji in je slabo strukturirano. Terciarna izobraženost je tu najnižja, poleg tega se število prebivalcev zmanjšuje in stara. V regiji je zelo dobra očiščenost odpadnih voda in zadnja leta so jo manj kot druge regije prizadele naravne nesreče (Pečar, 2019, str. 14). Pomurska regija je naša najbolj severovzhodna in najbolj ravninska statistična regija. Razprostira se na 1336 kvadratnih kilometrih, ki obsegajo 6,6 % površine države (Slovenske statistične regije in občine v številkah, b. l.; Nared idr., 2019, str. 69). Razdeljena je na 27 občin. Vseh naselij je v regiji 346 (Regije v številkah, 2018, str. 22), v največjem, Murski Soboti, pa živi slabih 10 % celotnega prebivalstva regije. V pomurski statistični regiji je leta 2019 živelo 114.396 oseb, to je 5 % prebivalcev Slovenije. Ruralna območja imajo gostoto poselitve 69 prebivalcev na kvadratni kilometer, urbana pa 143 (Nared idr., 2019, str. 69). Pomurska statistična regija sodi med najbolj demografsko ogrožena območja Slovenije (Nared idr., 2019, str. 70). Izstopa po najnižjem naravnem prirastu (–4,7 na 1000 prebivalcev) in po najmanjšem deležu tujih državljanov med prebivalci (1,9 %; STAGE, b. l.). Samo v tej regiji je bil leta 2019 negativen tudi skupni prirast, to je seštevek naravnega in selitvenega prirasta (–0,5 na 1000 prebivalcev). 247 Pomurska statistična regija je leta 2019 ustvarila 3,7 % nacionalnega bruto domačega proizvoda. Bruto domači proizvod na prebivalca je v tej regiji znašal 15.705 evrov in je najnižji med regijami (slovensko povprečje je bilo 23.165 evrov na prebivalca). V primerjavi z osrednjeslovensko regijo, kjer je bil bruto domači proizvod najvišji, je vrednost bruto domačega proizvoda na prebivalca v pomurski regiji za polovico manjša. V pomurski regiji je leta 2019 storitvena dejavnost obsegala 55,7 % bruto dodane vrednosti, industrija 38,3 % in kmetijske dejavnosti 2,3 % (SiStat, b. l.). Med regijami je pomurska na drugem mestu po deležu kmetijskih zemljišč v uporabi. Leta 2016 jih je bilo obdelanih 14,3 % (Regije v številkah, 2018, str. 24–25). Po deležu kmetijskih zemljišč je na ravni regij pomurska kmetijsko najugodnejša regija, saj je 4/5 površine primerne za kmetijsko rabo (Regije v številkah, 2018, str. 16). Indeks delovne migracije je za leto 2019 znašal 91,0. Tako kot v koroški regiji je petina prebivalstva odhajala na delo v drugo regijo (STAGE, b. l.). Glede na delovno mesto v regiji je bilo zaposlenih 32.706 oseb. Stopnja delovne aktivnosti je bila najnižja v Sloveniji (57,0 %), tudi gledano ločeno po spolu je bila med moškimi in ženskami najnižja med regijami (60,3-odstotna oziroma 53,5-odstotna). Pomurska regija ima stalno najvišjo stopnjo registrirane brezposelnosti (2010–2020). Stopnjo brezposelnosti te regije je pandemija najmanj prizadela (ZRSZ, b. l.). Prebivalci pomurske in koroške regije so splošno zadovoljstvo z življenjem v letih 2019 in 2020 ocenili z najnižjima povprečnima ocenama (leta 2019 7,1 od 10; leta 2020 6,8 in 6,9 od 10; Inglič in Stare, 2020). Pomurska regija ima najslabšo starostno strukturo, pri izobrazbeni pa največji delež tistih, ki imajo zaključeno zgolj osnovno šolo ali manj. V regiji je glede na število mladih in velikost regije nadpovprečno veliko osnovnih šol. Za razliko od drugih regij v pomurski ni negativen samo naravni prirast, ampak tudi skupni prirast. Regija ima že vrsto let najvišjo stopnjo brezposelnosti. V tej regiji je najvišja stopnja prezgodnje umrljivosti in najnižja samoocena zadovoljstva z življenjem. 248 249 bel bel 250