Ameriška Domovi ima il/1- E n I 111— HO M E AMCRICAH IN SPIRIT fOfteeM'IN UHOUAG€ ONlf NO. National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 22, 1965 MommeNftnPAPa ŠTEV. LXin — VOL. LOTI Sen. Aiken: Kitajska zmaguje v Vietnamu Republikanski senator iz Vermonta trdi, da vojna v Vietnamu slabi odpor Vietnamcev proti Kitajski, ki se že skozi stoletja prizadeva dobiti Indokino pod svojo oblast. WASHINGTON, D. C. — Sen. George A. Aiken, republikanec iz Vermonta, je potoval s skupino sen. Mansfielda po Evropi in Aziji ter proučeval zlasti vprašanje vojne v Vietnamu in gledanje nanj v raznih državah. Po svojem povratku domov je senator dejal, da “komunistična Kitajska v tej vojni v Vietnamu doslej zmaguje”. To je mislil preje in to misli sedaj, ko se je vrnil z dolge poti, tekom katere se je dalj časa mudil tudi v Vietnamu. Svoje stališče Utemeljuje sen. Aiken takole: Vietnamci so se stoletja borili proti Kitajcem, ki so hoteli razširiti nad nje svojo oblast. Sedaj so prišle Združene države v ta del sveta in se bojujejo z Vietnamci ter tako slabe njihove sposobnosti nadaljnjega upiranja kitajski nadvladi. Istočasno trošijo Združene države tudi svoje lastne sile. Očitno je, da gre vse to le v korist Kitajske. Taka presoja imo svojo vrednost in je na njej tudi nekaj resnice, toda le nekaj. Združene države se ne bore proti Vietnamcem samim, bore se dejansko le proti Vietnamcem, ki so postali orodje komunistične o-svajalnosti, za kateri stoji Kitajska. Če bo ta boj uspešen, bo ohranil neodvisnost vsaj del Vietnama, Laos, Kambodža in Tajska. Če Združene države popuste v Južnem Vietnamu, bo prišla pod kitajsko oblast postopno vsa Indokina. Prepričani smo, da sen. Aiken to prav dobro ve, saj je že dolga leta v zunanjepolitičnem odboru senata, čudno je le, zakaj javnosti ne pove polne resnice, ampak jo skuša z delno pripraviti do napačnega presojanja položaja. ------o------- Letošnja letina je bila odlična WASHINGTON, D.C. — Federalno tajništvo je objavilo končno poročilo o letošnji letini, ki je bila naravnost odlična. Na 295 milijonih a'krov smo pridelali pri 59 vrstah važnejših pridelkov 6% več kot lani in kar 17% nad povprečjem v letih 1957-1959. Vreme res ni bilo zmeraj in povsod ugodno, pa to ni dosti vplivalo na pridelek. Najboljši pridelek je bil v koruzi, dosegli smo 4.2 bilijone mernikov; pšenice je bilo 1.3 bi-Ijon mernikov, torej veliko več kot je potrebujemo. Ovsa smo pridelali skoraj bilijon mernikov. V ohajski državi smo pridelali 129 milijonov mernikov koruze, 38 milijonov mernikov pšenice in 35 milijonov mernikov ovsa. Naša država ne spada torej več med poljedelske. Novi grobovi Mary Helen Kollar Včeraj je umrla v Euclid Glenville bolnišnici 52 let stara Mary Helen Kollar, prej Lapuh, s 30446 Euclid Ave., Wickliffe, Ohio, rojena v Clevelandu. Zapušča sina Edwarda R. v Char-donu, Ohio, brate Anthonyja Lapuh, Franka, lastnika Village Bara na E. 185 St., Edwarda, lastnika Svetek’s Cafe na E. 200 St., sestro Mrs. Justine Černe in štiri vnuke. Bila je članica Društva sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. pod vodstvom Mary A. Svetek v petek ob 8.30 v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob 9.30, nato na All Souls pokopališče. -----$------ iph Khan m stvarnosti pakistanske časopise KARACHI, Pak. — Pakistanski predsednik Ayub Khan je na svoji prvi tiskovni konferenci, ki jo je imel po vrnitvi s pota iz Amerike, najpreje opozoril svoje domače časnikarje, naj ne pišejo o Ameriki raznih pravljic, ki delajo v Ameriki le hudo kri. Naj rajše ogledajo vsak problem od vseh strani in šele potem pišejo o njem. Opozoril je, da je tudi ameriškemu časopisju svetoval več razgledanosti. Tako na primer pišejo ameriški časopisi stalno o njegovi “diktaturi”, še celo takrat, kadar so v Pakistanu volitve, ki jih lahko vsakdo ogleduje in kontrolira. Amerika še zmeraj trdi, da vlada v Pakistanu cenzura in da je časopisje odvisno od upravnih oblasti, kar pa ni nič res. V ameriškem časopisju ni na primer mogel nikjer najti poročila, kako ga je pri zadnjih volitvah napadal ravno domači tisk. Pakistanski časnikarji naj bodo torej v tem oziru stvarnejši od a-meriških in naj ne nasedejo vsaki senzaciji, ki je Bog ve po kakšnih potih in s kakšnim namenom prišla v Pakistan. O svojih razgovorih z Johnsonom pa Ayub Khan ni povedal več, kot je bilo rečeno v wa-shingtonskem uradnem poročilu o sestanku. Poudaril pa je, da je Johnson ponovno naglasil, da spadata nedotakljivost in neodvisnost Pakistana med ameriške “narodne interese”. Vremenski prerok pravi: Delno oblačno in malo hladnejše. Najvišja temperatura 40. Ne skozi vs'e leto CARACAS, Venez. — Reka Orinoko, šesta najdaljša reka v Južni Ameriki, je od maja do novembra plovna do 1,700 milj daleč v notranjost. Franeija in ZDA mislijo na skupno oporišče za rakete v Frane. Gvajani WASHINGTON, D.C. — Francija in Amerika se bosta najbr-že sporazumeli, da postavita na Vražjih otokih ob obali francoske kolonije Gvajana v Južni Ameriki skupno raketno oporišče. Novo oporišče bi imelo nekaj prednosti po svoji legi, ki jih nima nobeno drugo na svetu. Leži namreč ob ekvatorju. Da raketa doseže ekvator, niso potrebne nobene tehnične manipulacije, k'i so povrhu še zelo drage. Raketne glave, ki bodo v rabi, bodo lahko za 80% težje kot pri raketah iste zmogljivosti na primer na našem oporišču Cape Kennedy. Poleg tega bodo letele rakete z Vražjih otokov nad neobljudenimi kraji na zemlji, česar rakete s Cape Kennedy ne morejo storiti. Francija je predlagala skupno delo na Vražjih otokih najpreje v Argentini na Mednarodni konferenci za raziskavanje vesolja, toda nobena delegacija se za ta predlog ni zmenila. Le ameriška je takoj porabila priliko in začela razgovore. Novo oporišče bo dovršeno šele 1. 1968-1969. Vsaki državi bo pa dana prilika, da rabi oporišče za svoje rakete, lahko pa tudi kupi rakete in jih opremi s svojimi gondolami ter pošlje vse skupaj na Vražje otoke. Kakor hitro bo pa obratovalo novo o-porišče, bodo seveda zgubila na veljavi naša domača ameriška, ker bodo ostala predraga. Kar jih bo še ostalo v obratovanju, bodo vršila posle za našo narodno obrambo. Ameriške čete bedo šle za rdečimi v Kambodžo SAIGON, J. Viet. — Poveljniki v Južnem Vietnamu so dobili od predpostavljenih dovoljenje, da gredo za rdečimi tudi preko meje v Kambodžo, če je to potrebno za njihovo varnost. Doslej so se ameriške čete skrbno čuvale kršitve meje Kambodže. Pri tem se je ponovno dogodilo, da so rdeči, ko so prišli v stisko, pobegnili preko meje, kamor jim Amerikanci niso smeli slediti. V bodoče bo to v določenih slučajih drugače. V kolikor bi se rdeči umaknili v Kambodžo in tam čakali za nov napad na ameriške oddelke, ki bi v takem slučaju lahko prišli v nevarnost, bodo po odločitvi ameriškega poveljnika na samem mestu ameriški oddelki lahko udarili za rdečimi neoziraje se na mejo. Kuhar povod trenju Washmgtona in Pariza WASHINGTON, D.C. — Vdova po pokojnem predsedniku Kennedyju je ljubila francosko kuhinjo. Zato je za Belo hišo najela prvovrstnega kuharja iz Pariza z imenom , Rene Verdon. Mož je dobro orat tudi z Johnsonovo družino, je ostal do sedaj glavni kuhar v Beli hiši. Imel je samo eno napako; Ni si dal ničesar dopovedati ne od Bele niše ne od ameriške literature za kuhanje, ki je zelo obširna, zato pa ne prvovrstna.; Radi tega je nastalo v Beli hiši godrnjanje, kar je dalo upravi povod, da je najela posebno strokovnjakinjo za predsednikovo kuhinjo, ki naj bi bila odgovorna, kaj jedo v Beli hiši. Ver-nonu se je to zdelo za malo in je službo odpovedal. Francosko časopisje je ta dogodek porabilo za primerjavo med francosko in ameriško kuhinjo, 'ki v njej ameriška odreže zelo slabo. Zagovorniki ameriške kuhinje so se seveda že postavili v boj proti Parizu. V A-meriki bo seveda zmagalo ameriško stališče, kar bodo v Parizu priznali s pripombo, da so v Beli hiši stoletja slabo jedli, zakaj ne bi še naprej. Kitajec ču-En-laj je napadel ZDA in Rusijo HONG KONG. — Predsednik kitajske vlade C En-laj je ob praznovanju 5-letnice ustanovitve Južnovietnamske osvobodilne fronte v ponedeljek v Pei-pingu ostro napadel posrednike, ki skušajo Združenim državam pomagati doseči končanje vojne v Vietnamu. Dejal je, da je možno, da bodo Združene države razširile vojno na vso Indokino in celo na samo Kitajsko. Kitajsko ljudstvo je na to že dolgo pripravljeno in se “bo borilo do konca”. Kitajec je ostro prijemal tudi Sovjetsko zvezo, ki da ne pomaga Vietnamu, kot bi morala kot. najbolj razvita komunistična sila. Pozival jo je k odprti javni debati s Kitajsko o celotnem sporu, da bo imel komunistični svet možnost sam presoditi. Ču-En-laj je zatrjeval, da vojne v Vietnamu ne more biti konec, dokler se ameriške čete od tam ne umaknejo. “Kitajsko ljudstvo bo stalo na strani bratskega vietnamskega ljudstva v njegovem naporu za poraz ameriških imperialistov do končne zmage,” je izjavljal predsednik vlade rdeče Kitajske. WASHINGTON BO SPREJEL SVET0N0ČN0 PREMIRJE? Vlada Združenih držav preudarja formalni sprejem ponudbe rdečih v Vietnamu za 12-urao premirje od 7. na Sv. večer do 7. zjutraj na Božični dan. Upajo, da bi premirje utegnilo obveljati tudi preko domenjenega časa in odpreti vrata k razgovorom med vojskujočima se stranema. WASHINGTON, D.C. — Ko so rdeči predložili pre mirje od 7. zvečer na Sveti večer do 7. zjutraj na Božični dan, so v Washingtonu izjavljali, da bo odločitev o tem prepuščena vojaškim poveljnikom v samem Vietnamu. Ko je zadnjo nedeljo sv. oče Pavel VI. pozval Združene države, naj ponudbo rdečih sprejmejo, ker bi to utegnilo odpreti pot h končanju vojne, so vzeli v Washingtonu predlog znova v ,pretres. Vesti iz uradnih krogov trdijo, da bodo Združene države nemara predlog uradno sprejele, četudi bo dal rdečim možnost nemotene pošiljatve vojaških potrebščin in moštva na bojišča v Južni Vietnam. Seveda bodo za čas premirja ustavljeni. tudi vsi letalski napadi na Severni Vietnam. Washington in Saigon se posvetujeta in tehtata komunistični predlog ter njegovo vrednost za nju. Nekaj časa je prevladovalo prepričanje, da je predlog le propagandna poteza rdečih. Sedaj ne izključujejo možnosti, da bi se utegnilo kratko premirje spremeniti v nekaj trajnejšega. Saigon in Washington naj bi ob vzpostavitvi premirja izjavila, da ona ne bosta obnovila bojev, dokler bodo dali rdeči mir. Kdor bi prvi premirje prelomil, nanj bi naj po tej zamisli pred svetom padla odgovornost za obnovo vojne. V Hanoju in Haifongu primanjkuje elektrike SAIGON, J. Viet. — Že isti dan, ko so naši bombniki zadeli veliko elektrarno Uongbi in jo deloma razrušili, so morali tako v Haifongu kot v Hanoju hudo omejiti rabo električnega toka,-kar ne čutita samo trgovina in industrija, ampak tudi vse gospodinje in drugi mali potrošniki. V Saigonu mislijo, da so a-meriška bombardiranja elek-rarn in podobnih ciljev odgovor na teroristične akte vietnamskih gverilcev v Južnem Vietnamu, kar bo menda odgovarjalo resnici. Ruske rakete proti ameriškim letalom se niso obnesle. Naša izvidniška letala so ugotovila, da je tekom zadnjih 5-6 mesecev odletelo z raketnih oporišč okoli Hanoja kakih 160 raket, ki so pa zadele samo osemkrat a-meriške bombnike in lovce. Naši pilotje zato ne pripisujejo ru- Kako je mogoče živeti s $25.00 na teden CLEVELAND, O. — Časnika-rica Sylvia Porter se peča ne samo z gospodarskimi, ampak tu-patam tudi s socijalnimi vprašanji. To je najbrže napotilo nekega upokojenca iz Seattle, starega 76 let, da ji je v pismu podrobno razložil, kako mora živeti z okroglo $25 na teden. Mož ima pokojnine $1,212 na leto, povrhu pa še dodatnih dohodkov $75.75. To nanese letno $1,287.75 ali okroglo $25 na teden. S tem zneskom mora pokriti vse svoje izdatke. Da je to dosegel za zadnjih 12 mesecev, je podrobno razložil, kako je porabil vsak cent. Stroške navaja za cel mesec s sledečimi števil-stanovanje in telefon $48.50 kami: hrana $33.65 cerkev, darovi $ 9.37 prevoz $ 4.50 gospodinjstvo $ 3.40 zdravljenje $ 2.40 obleka, perilo, obutev $ 2.30 poštni stroški $ 1.60 zabava in izobrazba $ 1.57 Te podrobnosti odkrivajo temelj revščine ameriških ubožnih slojev. Podatki so standardne narave, se gotovo spreminjajo od slučaja do slučaja. Verjetno pa imajo nekaj skupnih potez. Znesek za stanovanje je nenaravno visok. Dokazuje, kako strašno drage so opremljene sobe. Seveda pa moramo vpošte-vati, da je v stanarino vključen tudi znesek za razsvetljavo, kurjavo in čiščenje, kolikor ga sploh je. Razlike v stroških med trisobnim revnim stanovanjem brez pohištva, kurjave in razsvetljave in opremljeno sobo skoraj ni. Kakšno je pa življenje v takih sobah, po večini v hišah, kjer lastnik oddaja sobe in ne stanovanja, ve dobro vsakdo, kdor je živel v njih. Kako more človek živeti z dolarjem na dan, si lahko mislimo. Godi se mu slabše kot tistemu, ki živi od javne miloščine. Gornji dohodek naravno ne dovoljuje niti misli na bolniško zavarovanje, saj bi bilo treba od $107.31' na mesec odgrizniti vsak drugi mesec kar najmanj $23 za Blue Cross, po novem pa še več. Pri gornjih dohodkih seveda ne more nihče misliti na novo obleko, perilo ali obutev. Zanimivo je, da je gornji letni dohodek samo za slabih $10 manjši od splošnega letnega povprečja za reveže, ki ga cenijo na $1,297 na leto. Se zdaleč pa ne dosega povprečnih dohodkov za Skromne sloje, ki ga cenijo na $1,500 na osebo. Statistični urad federalnega tajništva za delo pa trdi, da bi moral imeti vsakdo v naši deželi najmanj $1,800 letnih dohodkov, da si o-mogoči dostojno življenje. Naš standardni upokojenec nima torej niti dveh tretjin tega dohodka. Koliko Amerikancev pa mora živeti z gornjimi dohodki? To je težko reči. Res je samo to, da je med njimi največ upokojencev s Social Security. Poleg njih pa živi na milijone drugih od javne miloščine, visok odstotek med njimi odpade na brezposelne. Zato ne bo najbrže pretirana o-cena, da je dobra četrtina ameriškega naroda še zmeraj daleč od tistega blagostanja, ki ga napoveduje Johnsonova socijalna zakonodaja. Vse te številke bi morali imeti v mislih tisti, ki vse svoje lepe dohodke usmerjajo le v lastno osebno blagostanje, pa tudi tisti, ki pri nabiranju podpor in prispevkov za dobre namene nič ne pomislijo, na kakšna vrata velikokrat trkajo. skim SAM raketam nobenega pomena. So že nevarne, toda ne tako kot podobne ameriške. Zadnje vesti LONDON, Vel. Brit. — Predsednik vlade Harold Wilson, ki se je včeraj komaj vrnil z obiska v Washingtonu in Ot-tavvi, je v parlamentu objavil, da je sprejel povabilo na uradni obisk v Sovjetski zvezi od 21. do 24. februarja 1966. Trdijo, da bo glavni cilj te poti pripraviti tla za razgovore o končanju vojne v Vietnamu. NEW YORK, N.Y. — Oblačilna industrija trdi, da utegne priti do nekaterih težav pri redni oskrbi prihodnje leto zaradi obsežnih naročil obleke in perila za oborožene sile. BEJRUT, Lib. — Včeraj je odstopila sirijska vlada Jusefa Zayena. Vsa oblast v državi je trenutno tako v rokah predsednika gen. Amina Ha-feza. LONDON, Vel. Brit. — V parlamentu je prišlo včeraj do glasovanja o vladnih ukrepih proti Rodeziji. Vlada je sicer dobila za svoje postopanje odobritev (299: 272), vendar je očitno, da je skoraj polovica parlamenta proti uporabi sile, k čemur priganjajo afriške države. WASHINGTON, D.C. — Kong. M. R. Laird, eden od republikanskih vodnikov, je izjavil, da republikanci za sedaj ne mislijo podpirati nobenega morebitnega vladnega predloga za povišanje davkov za kritje rastočih stroškov vojne v Vietnamu. CAPE KENNEDY, Fla. — Včeraj so tu poslali z raketo Titan 3 v vesolje tri male umetne lune. Raketa je delovala v prvem delu naloge popolnoma po načrtu, v drugem pa je šlo nekaj narobe in umetne lune krožijo okoli Zemlje čisto drugače, kot je bilo predvideno. -------o------ Združeni narodi bodo postavili hišno elektrarno ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Kot vsa večja podjetja v New Yorku so tudi Združeni narodi sklenili, da postavijo svojo lastno hišno elektrarno na diesel olje, ki naj služi samo za rezervo. Zadnje motnje v dobavi e-lektrične struje so namreč zavr-le delo v organih ZN in pokvarile vse programe za seje in sestanke. V rezervno elektrarno bo investirano nad $300.000. Iz Clevelanda in okolice V bolnici— Znani rojak France Sfiligoj z 1197 E. 61 St. je zbolel tekom obiska pri svojem sinu dr. Tomažu Sfiligoju v Lorainu in je v tamkajšnji bolnici sv. Jožefa. Zdravje se mu je delno izboljšalo, vendar obiski še niso dovoljeni. Njegov naslov je: F. S. St. Joseph Hospital, 205 W. 20 St., Lorain, Ohio. Želimo mu skorajšnjega zdravja! Veseli večer— Na Štefanovo, v nedeljo, 26. decembra, bo v Baragovem domu skupna večerja in zabava ob godbi “Veselih Slovencev”. Vsi vabljeni! Stari odbor še za eno letc^— Društvo Naše Gospe Fatimske št. 255 KSKJ je izvolilo za prihodnje leto ves stari odbor s tajnico Josephine Trunk, 17609 Schenely Avenue, tel. 481-5004. Nov odbor— Društvo Ribnica št. 12 SDZ ima za leto 1966 sledeči odbor: predsed. William Vidmar, pod-predsed. Frank Virant, taj. Joseph Ban, 1201 E. 168 St., Cleveland, Ohio 44110, tel. 481-2246, blag. Frank Debelak, zapis. Anton Tavzel, nadzor. Joe Champa, Ivan Cendol, Joe Cendol, za mlad. aktiv. Frank Debelak, zdravniki: častni dr. F. Kern. vsi ostali slovenski. Društvene seje so vsak 2. petek v mesecu v SND na St. Clair Avenue ob 7.30 zvečer. Za zastopnike so bili izvoljeni: za Klub društev SND F. Virant, za konf. last. certifikatov SND W. Virant, namestnik F. Virant, zastop. za del. sejo SDD na Recher Avenue L. Lustig, Joe Post ter Franc Modic, zastop. za Nar. čit. A. Tavzel. Podr. št. 32 SŽZ ima za 1. 1966 sledeči odbor: duhovni vodja Rev. J. Celesnik, predsednica Terezija Potokar, podpredsed. Barbara Baron, tajnica Josephine Camenshek, 924 E. 223 St. Euclid, O. 44123 RE 1-8698; bla-gajnič. Ana Godlar. Zapisnikarica Ann Tekavec (Mrs. Math). Poročevalka: Frances Perme (slovensko), Ann Tekavec (angl.). Redit. Frances Sokach. Nadzor, odbor: Frances Perme, Anna Chinchar. Seje se vršijo prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine razen v febr., juliju in avgustu. Asesment— Tajnica Društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ bo pobirala asesment jutri od 6. do 8. zvečer v šoli sv. Vida. Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala jutri od 5.30 pop. do 8. zvečer asesment v šoli sv. Vida. Tajnica Podr. št. 25 SŽZ bo pobirala asesment jutri od 5.30 pop. do 8. zvečer v šoli sv. Vida. —-------------o----- Prebivalci indijskega glavnega mesta dobili živilske nakaznice NEW DELHI, Ind. — Prebivalstvo glavnega mesta, okoli 3 milijone ljudi, je dobilo te dni živilske nakaznice. Vsaka o-seba, domačin ali tujec, dobi na teden 4 in pol funta riža ali moke, kakor se kdo odloči. Sladkor je na nakaznice že pol leta. Prebivalci mesta upajo, da bodo dobili v redu vsaj to, kar jim gre po nakaznicah. Doslej so morali stati ure in ure, če so si /iasERišKA &ommm Gl 17 sit. Clair Ave. — HJCndersoa 1-0628 — Cleveiauo, umo 44108 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Združene države: $14.00 na leto; $3.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece £vs Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES. United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $12,00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 245 Weds., Dec. 22, 1965 Kdo fantazira? molčijo. Ali naj Južni Vietnam dobi vjado, kot jo ima Juž-,na Koreja? Ali naj dobi tako nevtralno vlado, kot je na primer v Burmi? Ali naj Južni Vietnam dobi tak komunistični režim, kot je na primer Titov v Evropi, ki skuša biti neodvisen vsaj v zunanji politiki, ne zmeraj in dosledno, pa vendarle od slučaja do slučaja. Ali naj bo režim v Južnem Vietnamu tako neodvisen od Peipinga, kot je poljski od Moskve? O vsem tem naša diplomacija molči. Razumemo in deloma odobravamo tudi njen molk. Karkoli bi rekla v tem pogledu, bi pomenilo izdajanje kart vietnamskim ko-munistormJV tem pogledu je torej molk zlato. Ni pa prav, da tega noče povedati naši javnosti, saj je Amerika politično vendarle toliko zrela, da bi tak nagib za diplomatski molk v vietnamski vojni razumela. Molk naše diplomacije rodi seveda celo vrsto fantastičnih govoric in sluhov, ki jih potem naši demokratski politiki in njihovi prijatelji morajo pobijati z večjo ali manjšo srečo. Navadno z manjšo! Pri vsem tem pa ne moremo računati s spremembo naše politike do Vietnama; vsaj tako dolgo ne, dokler bodo kitajski in vietnamski komunisti zahtevali ameriško kapitulacijo kot pogoj za pregovore o premirju. Stališče komunistov obeh dežel je spremenilo sedanjo vojno v natezava-nje, kdo je močnejši, odpornejši in potrpežljivejši. Komunisti se hudo motijo, ako mislijo, da so vsaj odpornejši in potrpežljivejši od Amerikancev. Tudi Amerikanci imajo te lastnosti, samo usoda jih mora zbosti na pravi žilici. Vojaške fronte v Vietnamu so dobile kot stranski proizvod celo vrsto političnih front v naši ameriški javnosti. Vse se nanašajo na vojskovanje v Vietnamu. Delili bi jih na grobo v dve skupini: tisto, ki drži z Johnsonom, in tisto, ki mu nasprotuje. Številčno je Johnsonova skupina močnejša. Če kaj damo na poizvedovanja Harrisa, Gallupa in podobnih zavodov in specijalistov za ugotavljanje mnenja naše javnosti, potem smemo reči, da je na Johnsonovi strani najmanj 75-80% naše dežele. Seveda je tudi v Johnsonovi skupini več struj. Vse so si edine samo v tem, da je treba boj v Vietnamu nadaljevati, dokler komunisti ne pristanejo na pogajanja brez takih pogojev, ki bi pomenili za Ameriko in ves svet ameriško kapitulacijo še pred začetkom razgovorov. Ravno to hočeta Peiping in Hanoi. Je pa med Johnsonovimi pristaši tudi dosti takih, ki se ne strinjajo z načinom, kako se sedaj dežela vojskuje v Vietnamu in kako zagovarja ravno take vrste vojskovanje. Sloge ni tudi med tistimi 20-25% Amerike, ki nasprotujejo Johnsonu. Samo manjšina, morda kakih 5% misli, da naj Amerika kupi mir v Vietnamu tudi s takojšnjo kapitulacijo. Vsi drugi so samo proti načinu, kako je naša dežela zagazila v vojno in kako naj se izmaže iz nje, če treba tudi z velikimi žrtvami. Kot je pri nas navada, so debate med obema skupina roa postale zelo živahne, velikokrat prehajajo v vroče polemike, ki jim časopisje odmerja veliko prostora, radio in televizija pa dosti časa. Če bi vpliv in pomen obeh struj sodili samo po teh znakih, bi morali pripisati Johnsonovim nasprotnikom veliko več pomena, kot ga imajo. Vsaka polemika pa rada preskoči ojnice in začne fantazirati. Zato si tudi obe struji že očitata, da se oddaljujeta oc stvarnosti in da plavata v oblakih. Taki očitki se zmeraj bolj ponavljajo in se bodo še vedno bolj, ker bomo kmalu na pragu volivne borbe za kongresne volitve. Treba je zato že sedaj omeniti par očitkov in jih postaviti na pravo mesto, da ne bodo veljali kot čista resnica. Prvi očitek Johnsonovi politiki, ki čisto ne drži, je očitek, da je slabo predvidevala potek vojskovanja, da so ga pa zato pravilno predvideli njeni nasprotniki. Johnsonovi nasprotniki trdijo, da je administracija napovedovala, da bodo bombardiranja Severnega Vietnama prisilila vietnamsko komunistično vlado na pogajanja Johnson ni uradno kaj takega nikoli napovedal, izrazil je le upanje, da bodo taka bombardiranja pospešila konec vojskovanja. V takem upanju je vsak razsoden človek hitro ugotovil nekaj tveganega. Ako ne bi bilo nič tveganega v njem, bi govoril o prepričanju in ne o upanju. Da je Johnson optimist, se razume. Kdo pa se je še vojskoval brez upa zmage? Podobno vrednost ima očitek, da bo naša premoč zraku in na morju vplivala na odpornost vietnamskih komunistov. Kdor le povrhu pozna značaj rumenih komunistov, ve kako zagrizeni so že po svojem nacijonalnem značaju. Saj so se tudi Japonci borili v zadnji svetovni vojni prav do zadnjega z zagrizenostjo, ki je svet ni mogel razumeti takrat in je ne razume še danes. Kakršni so v tem pogledu Japonci, taki so tudi Vietnamci, pripadajo isti rasi in imajo za seboj podobno zgodovino. Nekateri nasprotniki Johnsonove administracije so napovedovali, da bodo hujši boji v zraku samo zaostrili bojevanje na suhem. To so zadeli. Napaka administracije je bila v tem, da te možnosti ni sama spoznala in nanjj opozorila javnosti. Morda ni dosti stvarno ocenila te verjetnosti. Kitajski komunisti so namreč že pred leti napovedovali vojno, ki bo trajala “20 let”, vietnamski tovariši so potem začeli trditi isto. Vsi komunisti brez izjeme so trdili, da Amerika ni dosti močna vkljub vsej tehniki, da kroti azijsko notranjost, v tem oziru so jim dajali prav in jim dajejo prav tudi nekateri ameriški vojaški krogi. Zato Amerika ni mogla napraviti večje usluge komunističnim upom na zmago, kot jo je s-sklepom, da prenese vojskovanje v Vietnamu od obale v notranjost. V Peipingu so seveda grozil? da bodo Amerikance pometali v morje, v resnici so pa bili najbolj veseli, ko so ugotovili, da Amerika rine v vietnamsko notranjost. Mislimo, da je ta očitek Johnsonove opozicije edini, ki nanj administracija ni dala ne pravega odgovora ne pravega pojasnila. Vsi ostali očitki so pa hudo pomešani z domišljijo, odnosno z mislimi po željah. Če se je torej Johnsonova administracija držala na bojiščih kolikor toliko stvarnosti in fantazirala samo v enem slučaju, tega ni delala v diplomatski politiki. Ameriški di-plomatje morajo naravno biti z Johnsonom vred optimisti, toda optimizem jih ne sme zapeljati, da ne bi namignili, zakaj naj se Amerika vojskuje v Vietnamu. Načelu °naše politike ne moremo oporekati: Amerika se bori za svobodo CHICAGO Križišče Amerike -—r-sr,— * ŽIVLJENJE V NAŠI “MALI VASI” hiti naprej kar hitro in viharno. Naša “mala vas” Chicago ne nosi zastonj priimka “Windy City” (mesto neprestanih sap in vetrov). Poleti se sicer ne pritožujemo nad sapami in vetrovi. Takrat so dobrodošli, da nam malo okrog oglov naša čela in glave hlade. Pozimi bi pa seveda večkrat radi videli, da bi sape in vetrovi bolj ljubeznivo in prijazno pihali in da ne bi nas tako ostro poljubljali, da se včasih čuti, kakor da naše obraze, čela in pleše z ledenimi koprivami branijo in se otepljejo komarjev in muh. A kaj hočemo, ko naših pritožb nihče ne sliši, sape in vetrovi in januarske, februarske in marčeve bur-je se pa nam v obraz smejejo, češ če vi chicaški “fokslarji” pričakujete, da bomo mi sape in vetrovi vaše obraze “pudrali” z dišečimi praški, s katerimi so “pudrali” egiptovsko Kleopatro, se salamensko motite! Zatem sape in vetrovi še bolj ostro zapihajo — mi ubogi Chicažani pa svoje glave potegnemo doli med ovratnike sukenj, kdor ima suknjo, drugi kape potegnejo bolj doli na čelo in na glavo, malo bolj s skrivljenimi hrbti hodimo in hitimo okrog oglov. Sape in vetrovi pa za nami in nas vijejo in šegetajo od nog do vrha glav. Taki so odnošaji med sapami in vetrovi ter nami. Največkrat smo drug drugemu napoti. * PREPIRI IN ZAHTEVE za civilne pravice se nadaljujejo in vlečejo naprej. Ne bo jih še tako kmalu konec, še dobro začeli se niso — tako pravijo mnogi. Od' govornosti podtikajo drug drugemu. Nekateri politični predstavniki so teh kapric in sitnosti tako siti, da bi najrajši začeli nastopati s korobačem. Ker so politiki, imajo pomisleke radi glasov ob volitvah. Za glasove se jim gre, pa naj ti prihajajo od kozlov ali koštrunov, samo da so glasovi. Glasovi ob volitvah so zanje tisti posamezni klini, s katex’emi politikarji napravijo svoje lestve, po katerih se pride do korit in na kozolce, kjer je shranjena okusna detelja in oves za politične junce in žrebce. Za vsako reč, pa bodi taka ali taka, so razlogi in vzroki, ki pojasnijo zakaj tako, kakor je. K borbi za civilne pravice bi jaz rekel po svoji skromni razumnosti, da jo ne bo konec, vsaj za dva ali tri rodove še ne. Pri preosnavljanju razumljivosti za take zadeve ne gre tako hitro, dragi moji, kakor gre in napreduje hitro mehanični in tehnični napredek pri strojih, recimo na polju avtov, letalstva in drugod. Menda zato, ker avto-in neodvisnost Vietnama, če ne vsega, pa vsaj južnega de-]mobili, letala in drugi stroji se la. Kaj pa naj to pomeni v praksi, o tem pa naši diplomatic[ne pritožujejo tako hitro, dokler so uporabni, kakor mi ubogi zemljani. Mi zemljani smo nekaj drugega. Naši predniki so bili taki, saj vam je znano, kako je bil svojega brata Kajn! Tip Kajnove “bratovske ljubezni” še danes živi, obiskuje rodove vseh narodov in plemen in še danes strašno brca po vsem svetu. In vse za tistimi časi, kako nemila vremena in kako temne noči so spremljale človeški rod na tej naši Maj ki Zemlji. Preživeli so nekako rod za rodom vse, vmes zabavljali, da so se včasih kar iskre delale — a dela je še vedno veliko nerešenega! Vse to in še mnogo, mnogo nepredvidenega bodo nam prinašale borbe za civilne pravice. To zato, ker civilne pravice vsakdo drugače po svoje razlaga in tolmači. V tem so glavni vzroki. * PRESELJEVANJE IZ MEST V PREDMESTJA se je pričelo nekako pred dobrimi 40 leti. To je v večjem številu. Takrat se je začelo masovno proizvajati avtomobile— to par let po prvi svetovni vojni. Nekaj takega preseljevanje je bilo preje, a bolj malo. Vzroki so bili radi transportacij. Vsakdo je bil rad čim bližje kraja, kjer je služil kruh in imel obstanek. Tudi zaslužek je bil majhen in paziti je bilo treba na vsak cent. Pozneje, ko so delavci in drugi postali deležni malo boljših dohodkov in pa da je bilo več dela za delavce, za industrijske družbe pa več “businessa”, so začeli graditi polagoma okrog mest nova naselja. Po tej zadnji, drugi svetovni vojni, so pa začela predmestja rasti kakor gobe po dežju. Hitri prevozi z avtomobili, busi, so zbližali tudi oddaljena predmestja in kraje z mesti. Danes ljudje živijo daleč ven iz mest, marsikje do 50 in še več milj od krajev, kjer so v službi in se dnevno vozijo na delo in v službe v mesta. Razdalje je premagal avtomobilski promet in druga hitra prevozna sredstva, ki So na razpolago. Zunaj na deželi se živi lepše, je boljši zrak, ljudje se zabavajo in motijo z obdelovanjem in negovanjem vrtov. Ne vsi, a mnogi. Le eno mnoge zadnja leta grize in ščiplje. To so vedno večji davki. Odkod to? Dokler je v kakem kraju le par hiš, ni toliko ljudskih in javnih potreb. Ko se naselbine na-množe je treba šol, učiteljev, novih cest, vodovodov in še veliko drugega. To pa dandanes stane dosti “zelenih metuljev”! V mnogih takih krajih se mnogi, ki nimajo zadostnih dohodkov za take vrste stroškov, praskajo po glavi in nekateri prihajajo nazaj v. stare naselbine, kjer je najemnina cenejša, to radi davkov, transportacij itd. Po središčih velemest je omejeno izseljevanje ven v predmestja razni “business” precej občutil. Posebno zabavišča, gledališča so to občutila in so marsikaj omejili. Ljudje imajo televizijo, pijačo in drugo doma, kar omejuje goste, odjemalce in obiskovalce takih podjetij. Odtod se je pojavila tekom zadnjih let v glavah modernih gradbenikov in inženirjev ter tehnikov misel: Kako zvabiti ljudi nazaj v središča in bližino velemest, iz katerih so odšli? Pod imenom “business” imam v mislih vse trgovske sloje, ki se bavijo z vsemi raznimi trgovinami, ta je podjeten in njegov apetit nikdar ne jenja po vedno večjem in večjem “businessu”. Ti so zadnja leta namignili gradbenim inženirjem in tehnikom: Nekaj novega zamislite, da bo ljudi pripeljalo nazaj v mesta! In na to delo so se pridno vrgli. Po- velemestih je tekom zadnjih pet let zrastlo že več nebotičnih rezidenčnih stavb. V Velikem Chicagu n. pr. Marina City. Par novih imajo v načrtih — eno s 70 nadstropji, eno baje s 100 nadstropji, v katerih bo na tisoče in tisoče manjših, srednjih in večjih stanovanj. Opremljena bodo z vso moderno opremo, kar svet še ni videl in imel. Stanovanja ne bodo poceni, ampak ljudje jih že naročajo v naprej. Nekaj novega napovedujejo in to vleče. Vse gre za tistim “nekaj novim”, pa če je še tako slano, kaj to, Zgleda, da smo pred novo dobo v tem oziru. Ta doba naj prikliče nazaj tiste, ki so odšli iz mest v predmestja, kamor so jih zvabili pred leti gradbeniki in prodajalci s kričavo reklamo. Zdaj jih bodo skušali dobiti nazaj. Znati je treba, pa gre. Ameriški “business” to zna! Kadar treba in se odločijo, iščejo “business”, če treba, z “bando” in z lučjo ob svetlih dnevih. Po enih krajih že z glasnimi bobni na-glašajo: Nazaj, nazaj v mesta! Kaj se mučite zunaj po puščavah, pri nas je luštno, veselja in zabav nikoli ne zmanjka ... Prihodnja leta bodo povedala, kako bo z uspehom, kako se bo “business” vrtel okrog nas in mi z njim. Vsem čitateljem iskren slovenski pozdrav! Regerčan ------o------ Samotarjev .bežiš Milwaukee, Wis. — Primož Šteblaj, doma na Dolenjskem, tam nekje med Ribnico in velikimi Laščami, je prišel v Ameriko kmalu po prvi svetovni vojni. Ko je bil še čisto mlad, je že hodil z očetom okrog po Sloveniji, tudi na Hrvatsko sta zašla in prodajala sita, rešeta, rejte, škafe, žlice, brente in vse, kar spada v suho robo. Ko sta tako hodila okrog, -je razumljivo, da sta naletela na vsake vrste ljudi in se razgo-varjala z njimi. Primož je seveda bolj poslušal, med tem ko se je oče razgovarjal. Tako sta naletela tudi na ljudi, ki so bili v Ameriki. Ti ljudje so pripovedovali svoje in tudi doživljaje drugih ljudi v Ameriki. Primož je poslušal tako vneto in zvesto, da je postal ves vnet za Ameriko. Sklenil je, kakor hitro mu bo mogoče, bo šel tja. Po tem sklepu je začel hraniti denar samo za pot v Ameriko. Ob večerih pozno v noč, ko so šli vsi drugi spat, je on še vedno delal in si pri tem mislil, čim preje si moram prihraniti denar za pot. Čez dan je seveda moral pomagati očetu delati za družino. Ko se mu je zdelo, da si je toliko prištedil, da bo zadosti, je poiskal agenta, mu plačal vozno karto in vse, kar je bilo v zvezi s potovanjem in se odpeljal čez lužo, kot so tam okrog rekli. Bil je že odraščen, polnoleten fant. Ko je prišel v Ameriko, ni dobil takoj dela, denarja mu pa tudi ni ostalo veliko. Že ga je skrbelo, kako bo, bilo mu je že skoro žal, da je šel od doma. Dolg čas mu je postalo, saj domotožje prime vsakega, enega bolj. drugega manj. Končno je dobil delo v tovarni za žico (dratovni). Delo ni bilo težko. Primož je bil priden, da so ga vsi radi imeli. Stanovanje je imelo malo kuhinjo, da, kadar ni šel jest v restavracijo, si je lahko sam kuhal. Bil je že dolgo v Ameriki in se je privadil vsemu delu, tudi kuhanju tako, da si je redno sam kuhal in ni hodil več v restavracijo. Nekoč za božič mu pride na misel, da bi si tudi potico spekel sam. Mislil si je, če so ženske enakopravne moškim, zakaj ne bi smeli biti moški e-nakopravni ženskam, gel je v trgovino', nakupil vse potrebno, moko, orehe, sladkor, kvas in drugo, Dan pred Božičem se je pripravil k delu, vzel je nekako kilogram in pol moke, jo presejal, pripravil vse drugo, kar bo rabil, dal vse na toplo, da se je lepo ogrelo. Ko se mu je zdelo da je zadosti gorko, pustil toliko časa, da je kvas vzšel. Nato je vmesil kvas v pripravljeno moko, dobro pokril, postavil zopet na gorko in vse dobro zaprl, celo zaveso na oknu je potegnil doli, da se ne bi testo “prehladilo”. Tudi mazivo za potice je imel pripravljeno. Ko je imel za potico vse v redu, je šel še v trgovino, da si nakupi še za kuhanje. Iz trgovine grede je srečal prijatelja, sodelavca, ta ga je povabil na pivo. Pri pivu sta se pogovarjala o vsem mogočem in tako se je kar zavleklo, preden sta se poslovila. Primož jo je hitro odku-ril domov. Ko je stopil v kuhinjo, je stopil na nekaj mehkega. Kaj je to, si misli in prižge luč. Testo se je tako vzdignilo, da je šlo čez posodo na tla. Smola! si je mislil. V posodi je ostalo še toliko testa, da je imel zadosti za potico za enega človeka. Spravil je testo skupaj, zvaljal, potresel z mazivom, zavil skupaj, položil v pripravljeno posodo, pokril in zopet postavil na.gorko za vzhajanje. Ko je vzšlo zadosti, je postavil v peč, naravnal plin na primerno višino, zaprl kuhinjo in šel v sobo. Sedaj imam najmanj eno uro časa, da se speče, si je mislil. Bral je zelo rad. Iskal je med knjigami in časopisi, da bi dobil kaj primernega. V roke mu je prišel zelo star časopis, v katerem je bilo popisano, kako so Italijani, premagani v prvi svetovni vojni, po krivici dobili toliko slovenskega ozemlja. To ga je tako razjezilo, da je raztrgal časopis, ga vrgel v smeti in krepko zarentačil, šel k omarici, natočil precej žganja v kozarec in ga spil v dušku od jeze na Lahe. Bil je zaveden Slovenec. Vlegel se je na zofo, gledal v strop in premišljeval kakšna krivica se je zgodila s tem Sloveniji. Na Lahe je bil tako jezen, da bi šel takoj v boj proti njim. Ko je tako premišljeval, je kmalu zaspal. Kmalu nato, ko je zaspal, se je znašel na italijanski meji v boju z Italijani na gori sv. Gabriela. Bilo je grozno, puške so pokale, topovi grmeli, granate treskale, skale so se razletavale od izstreljenih granat. Dima s prahom zmešanega je bilo toliko, da je oviralo pogled proti sovražniku. Od dima, prahu in smradu ga je kar dušilo, izgloda za konec ali kako odločitev pa ni bilo nobenega. Nenadno da poveljnik avstrijskih čet povelje za boj na nož (juriš). Ko so Italijani videli, kaj bo, so kot eden zagnali krik: mama mia, mama mia! in začeli bežati, avstrijski vojaki pa seveda za njimi. Primož se je tudi z vso ihto pognal za njimi. Prignali so jih do nekega jarka, čez katerega so Italijani poskakali kakor zajci. Primož stisne zobe, da je kar zaškripalo, prime trdo za puško in se požene za Lahi čez jarek, toda glej — znašel se je na tleh zraven zofe zbujen. Začuden je pogledal okrog, sebe, ker ni bilo nikjer nobenega Laha. Toda kaj je to? Še vedno polno dima in po smodniku še vedno smrdi. Ko tako gleda okrog sebe, se spomni, da je dal v peč potico. Hitro plane v kuhinjo, pa ga je skoro vrglo nazaj. Hitro odpre peč, potegne ven posodo, v kateri je bil namesto potice le velik ogorek — sežgana potica. Ko je prezračil kuhinjo, je šel v sobo in sedel na zofo. Tedaj ni bil več jezen, rekel si je, bom pa brez potice za letošnji božič, naj bo vse to v čast novorojenemu Detetu. Že od otroških let ni bil božiča tako' vesel kot tisto leto. Ko je bil pri polnočni sv. maši in so pevci peli na koru, ni niti vedel, kdaj je z njimi vred začel peti “Sveta noč, blažena noč”. J. K. -----—O—---- Zspof grofe ¥ Lsraiitn LORAIN, O. — V nedeljo, 12. decembra, je umrl v bolnišnici v Amherstu 82 let stari rojak Henry Kompare z 1864 E. 29 St. v Lorainu. Bil je dolgo bolan in je bil zadnjih 20 mesecev v Amherst Manor Nursing Home. Pokojnik je bil rojen v vasi Raša pri Vrabčah v Vipavski dolini, od koder je prišel v Ameriko leta 1913 in se naselil v Lorainu. Bil je faran pri Sv. Cirilu in Metodu, član Društva Ameriški Slovenci št. 21 SDZ in Društva sv. Cirila in Metoda št. 101 KS-KJ. Zaposlen je bil 37 let pri U.S. Steel skozi 37 let vse do leta 1950, ko je šel v pokoj. Zapustil je sina Louisa, pastorka Johna Wenzel (Lorain) in An-thonyja Wenzel (Washington), 4 vnuke in 3 pravnuke. Pogreb je bil iz Doval pogreb, zavoda 15. dec. ob 9.30 zjutraj v cerkev sv. Cirila in Metoda, kjer je župnik Rev. A. Rupar opravil pogrebno sv. mašo, nato pa na domače pokopališče. Naj v miru počiva, žalujočim sorodnikom naše sožalje! * Vsem naročnikom in eitate-Ijem želim vesele božične praznike in srečno novo leto! Louis Balant fmimm vsšila mlsijs-isarja p* Fodsržaja DURGAPUR, Ind. — Dragi misijonski prijatelji! Za Božič Vam želim boljših darov, kakor pa jih je meni Miklavž prinesel: najprej “an acute virus infection”, ki me je napol oslepila — tole pisemce pišem že z ozdravljenim vidom —, nato pa zopetni prelom leve roke. Zopetni, ker sem si isto roko pred tremi leti polomil v lakti, zdaj pa v zapestju in dlani. Ko mi jo je zdravnik uravnaval, sem videl več zvezd kakor sveti Trije kralji.. . Okrog mojih jaslic v Durga-purju — če sploh bodo — se bodo smukali leopardi (Zidarji morajo v lastno varnost vso noč kuriti ognje okoli kolib, kjer spijo )in še en tiger tabori pol milje daleč v džungli. Tako pravijo delavci, če je res — ? Kot dobri in poučeni misijonski sotrudniki seveda veste, da to niso moje glavne in niti kakšne posebne skrbi. Skrbi me drugačna zverina, ki bi na vsak način rada oropala Indijo daru božične blagovesti. Da naj božje Dete prepreči vse vražje nakane, Vam naše misijonske namene priporočam v poseben božični memento pred jaslicami in pri božičnem sv. obhajilu o polnoči. Naj Vam bo Božič vesel in Novo leto polno vseh, predvsem duhovnih dobrin. To Vam iz vsega srca vošči v presvetem Srcu vdani in hvaležni bengalski misijonar p. Stanko Poderžaj, D.J. VSAJ TEDEN DNI PREJ predno se preselite, nam pošljite vaš NOVI in STARI NASLOV ifise Oross pripravlja načrt za starejša CLEVELAND, O. — Blue Cross sporoča, da bodo imeli starejši ljudje možnost nadaljevanja zavarovanja za bolnišnice v dosedanjem obsegu tudi potem, ko bo stopilo v veljavo zavarovanje v okviru Medicare s prihodnjim julijem. “Blue Cross končuje načrte za posebno zavarovanje vseh 65 let starih oseb in starejših, ki jim bo omogočilo nadaljevanje zavarovanja v Blue Cross Senior pogodbah,” je izjavil Vernon R. Burt, podpredsednik Blue Cross za severe vzhodni Ohio. Povedal je, da bo novo zavarovanje na razpolago tudi vsem drugim, ki imajo pravico do Medicare zavarovanja, pa sedaj niso bili upravičeni do skupinskega zavarovanja Blue Cross. Med stroški, ki jih Medicare ne krije, pa bodo vključeni v novo Blue Cross zavarovanje za starejše osebe v severovzhod. Ohiu, je tudi.začetnih $40 računa za zdravljenje v bolnicah; prispevek $10 na dan od 61. do 90. dneva bolezni in kritje stroškov za žrtve nesreč pri obvezo-vanju in operacijah v bolniških ambulantah, četudi ne ostanejo nato v bolnišnicah. Burt je dejal, da bo novo zavarovanje objavljeno v prvih dneh novega leta. CHICAGO, ILL. SEASONS GREETINGS Merry Christmas — Happy New Year To Our Wonderful Congregation and Friends ST. CHRYSOSTOM CHURCH All Welcome. Rev. Robert B. Hall, Pastor 1424 North Dearborn Pkwy. A Merry Xmas & Happy New Year C. E. NIEHOFF Maker of Ignition and Hydraulic Automotive Parts. 4925 W. Lawrence Ave. AV 3-3400 Chicago. APT. FOR RENT RIVER GROVE — St. Cyprian’s 3 bdrm. apartment available now. 2nd floor. % block to CTA. Walk to shopping center. $175 per month plus heating. New building. Call 456-3480. (245) — MALE HELP Unskilled Ufa Far Genera! Fadsrf Work Earn $2.00 per hour to start. Steady. Age 25 to 45. Opportunity for advancement. 4 yr. High school pref. Apply WILLIAMS - HAYWARD VARNISH 00. 7400 Archer, Summit, 111. Ph. PO 7-5266. (245) PeJitina liwsfesf %im ¥ deveisnfiske življenje CLEVELAND, O. — Do jesenskih volitev je še daleč, pa je politična živahnost že vdrla v naše mesto. Ne morda med volivce, ki jim še na misel ne hodi, da bi se brigali za volivna trenja, pač pa za politike in tiste, ki še niso, pa bi radi postali. Vzemimo na primer našo ožjo okolico med Euclid Ave., E. 55 CHICAGO, ILL. MALE HELP MACHINISTS QUALIFIED $3.60 Per Hour Plus incentive Bonus of 10% - 20% - 30% and more over base Rate! NO AGE LIMIT Unusual opportunity Free medical surgical life insurance. Paid pension plan, and lunch period. Paid holidays and vacations. Steady employment. No job shop Contact MR. ALEXANDER Bellwood, 111. LI 7-7700 (248) FEMALE HELP Excellent opportunities now available , for the following qualified medical personnel: Registered lurse In. cardiovascular, medical, surgical, psychiatric, obstetrical etc., nursing in a teaching hospital with a large house staff. Excellent starting salary based on experience and education. Maf TeeiinologlsSs lisfai Tesliiisfogists Salary commensurate with experience and ability. Liberal fringe benefits, including 9 hours per semester free tuition for continuing education. Apply, call or write Director of Personnel ST. LOUIS UNIVERSITY HOSPITAL 1325 South Grand Boulevard, St. Louis, Missouri 63104 I (246) St., jezerom Erie, Hayden Rd. in mejami Cleveland Heights, ki tvori novi volivni okraj za ohajski senat in ki v njem živi veliko slovenskih priseljencev. Ta novi volivni okraj ima številko 21. Ima okoli 122,000 volivcev, med njimi 59,500 črnih. Ker so črni volivci veliko bolj disciplinirani kot beli, zato je zelo verjetno, da bo zmagal za ohajski senat črni kandidat. Sedanji o-hajski senator Miller jr., ki bo menda zopet kandidiral, se bo moral boriti proti močnim tekmecem. Na tem volivnem prostoru so imeli do sedaj demo-kratje večino 2:1. Ali bo pa to še držalo, je precej odvisno, kaj bodo napravili črni volivci. Senatni volivni okraj 21 pa razpade v tri manjše volivne o-kraje za tri ohajske poslance s številkami 41, 42 in 54. Za nas najbolj zanimiv je okraj št. 42, ki se razteza ob St. Clair Ave. od 55 St. in Doan Brook Rd. Je bil do sedaj demokratska trdnjava z belim kongresnikom v Co-lumbusu. Sedaj mu bo naj hrže sledil črni, kajti v novem volivnem okraju je med 33,000 volivci nekako 20,000 črnih. Imajo torej večino. Pri primarnih volitvah bo gotovo zmagal črni kandidat. Volivni okraj št. 41, ki je vzhodno od okraja št. 42, je pa skoraj čisto “črn”, saj je tam med 37,000 volivci kar 33-,000 črnih. Tudi ta okraj je bil preje demokratski, sedaj pa je že par republikanskih črnih politikov prijavilo svoje kandidature. Kandidatov bomo torej imeli na pretek; da bo nekaj spremembe, se bodo sedaj ločili še po polti. Ali bo pa to kaj koristilo ameriški politiki, to je pa veliko vprašanje. MALE HELP FOREMAN Quality and quantity production... good housekeeping... human relation.:, cost reduction... methods improvement... safety. These areas and many more, are the responsibilities of modern foremen. We want an individual who is willing to accept these kinds of responsibilities, to join us in the challenging industry. If you have supervisory experience and are looking for a change, call us. If you are looking for your start in supervision, call us. (We are willing to train you.) Ample fringe benefits include profit - sharing, health and life insurance, vacations etc., are a portion of the program. CALL MRS. ELLIOTT CAPITOL PACKAGING 345-9200 (245) GENERAL FACTORY Dependable full time Men needed. Must have factory experience; must be 21 years or over and married. Openings for trainees on: Band Saw and Cranes. Also General Labor. Must be prepared to wrork Swing Shifts. Company Paid benefits included. blue cross - blue shield - vacation . health & accident INSURANCE - RETIREMENT PLAN ETC. APPLY BETWEEN 10 A.M. & 3 P.M. REGAL TUBE CO. 7401 S. Linder Chicago (Bedford Pk.) Clearing Industrial Distr. (245) GlevelanMa kkm® m žispasta Je lila draga CLEVELAND, O. — Volivni odbor za novembrske volitve je sedaj objavil podatke, koliko so kandidatje za županovo mesto potrošili za svojo agitacijo. Zneski, ki so jih vsi štirje kandidat-že sporočili odboru, niso ravno majhni. Največ stroškov je imel republikanec R. Perk. Dobil je podpor za agitacijo $71,866, največ denarja je porabil za oglase v časopisih. Ta denar so mu nabrali štirje odbori, vsak je nabiral prispevke na svojo roko. Najbolj so Perka podprli njegovi prijatelji in strankini pristaši. “Velike ribe” so dajale po $5,000 do $10,000, pa tudi več. Stokes je bil na drugem mestu ne samo po številu glasov, ampak tudi po številu dolarjev, saj je dobil za agitacijo $42,634. Prispevki so pa obstojali le iz malih zneskov, le parkrat so kapnili tisočaki v agitacijsko blagajno. Locher sam je dobil podpor samo za $29,161, McAllister pa le $4,269. Zanimivo je, da so agitatorji rabili denar zmerno in previdno. Perkovim odborom je ostalo še precej denarja, ostali pa nimajo skrbi za plačevanje primanjkljajev, ker jih ni bilo v večjih vsotah. Vsekako je pa tekma za župansko mesto potrošila nad $150,000. Jugoslovani pojdejo §ia delo ¥ - HfriRoi CLEVELAND, O. — Včerajšnji “Wailstreet Journal” je prinesel novico, da bo Jugoslavija poslala brezposelne v Afriko delat v tovarne, ki so jih tam zgradili Jugoslovani po naročilu tamkajšnjih držav. Predsednik Tito je izjavil, da je to potrebno, da se zmanjša brezposelnost. Gospodarska reforma od preteklega julija je vzela deset tisočem redno zaposlitev. Kdor more, gre na delo v Nemčijo, Francijo ali Švico, kdor ne more tja, temu bo sedaj Tito odprl vrata v — Afriko. Res krasen napredek Jugoslavije v 20 letih komunistične oblasti. Ustava jamči vsem državljanom pravico do dela, če že ne doma, pa vsaj med zamorci in za zamorce v — črni Afriki! Šastri v Burmi NEW DELHI, Ind. — Predsednik vlade Šastri je na tridnevnem obisku v Burmi. Z generalom Ne Winom razpravljata o medsebojnih odnosih, o u-poru plemena Naga, ki živi na meji Indije, Pakistana in Burme, pa tudi o sporu med' Indijo in Kitajsko. Šastri naj bi menda poskušal porabiti Burmanca za posredovanje v Peipingu, s katerim je v prijateljskhi stikih. Indijski vladni krogi te vesti odločno za-nikavajo. jnistični režim je napadel to va-!bilo kot vmešavanje škofov v ' svetno politiko, pa mu je kardi-J nal Wyszynski hitro odgovoril, kot je treba, v neki svoji pridigi v Varšavi. Kardinal očita režimu, da je pismo na naslov nemških škofov kar na desetih mestih potvoril, da bi tako dal vsaj nekaj navidezne podlage za svoje očitke. Kardinal dalje očita režimu, da ne da poljskim katoličanom nobene svobode tiska, da jih pa zato na drugi strani preganja s Kardinal Wyszynski zopet v boju s poljskimi komunisti VARŠAVA, Polj. —"Poljski škofje so, kot je znano, povabili pismeno nemške škofe na praznovanje 1000-letnice pokristjanjenja Poljakov. Poljski komu- svojimi cenzorji. Predvsem pa naj se komunisti odvadijo, da bi držali kardinalu predavanje o patrijotizmu, naj raj še v tem pogledu pometajo pred lastnim pragom. Ravno isto nedeljo so brali po vseh poljskih cerkvah izjavo poljskih škofov, ki v njej odloč- no odbijajo od sebe obtožbe, da so na Vatikanskem koncilu II. “delali politiko” in da niso bili lojalni do svoje poljske domovine. — Ontario in Quebec sta glavna producenta kožuhovine v Kanadi. Moški dobijo delo Nosač in dostavljač i Zanesljiv, star 40 do 50 let : dobi stalno, prijetno zaposlitev. • Obrnite se na: Mr. Jordan, 3917 ; Mayfield Rd. pri Noble Rd., od 10. dop. do 6. zv., EV 1-7400. (246) DETE - KRALJ Tako si revno in ubogo si tako, Ti malo Detece ... Glej, vse je Oče ustvaril, vse zate je pripravil, pa ni prostora vrednega, kjer bi se Ti rodilo. Tako si revno ... Ah, da se je tako zgodilo ... Mar nisi Kralj? Kako naj verujem v to revščino, v uboštvo? ' .... Tako si revno in ubogo si tako, Ti malo Detece ... Pa angeli Ti slavo pojejo, pastirji vdano molijo in kralji se Ti, Kralju, klanjajo. ... Tako si revno in uboga in jaz verujem, Ti malo Dete-Kralj, jaz verujem! JOŽA VOVK (Bogoljub, 1952, 5) MALI OGLASI V najem 5 sob, zgoraj, na novo deko-rirane, porč, garaža, na 1390 E. 188 St. Kličite KE 1-0758 za sestanek. —(244) Radi bi kupili Zidan bungalow v Euclid, Ohio, za eno družino. Naslov se pusti v uredništvu lista. HE 1-0628. (246 Išče sobe Iščem sobo in kuhinjo, oprem-ijeno ali pa ne, v bližini Sv. Vida. Kličite 944-1089. (245) V najem Opremljeno stanovanje, 3 sobe in kopalnico, oddamo. Vse udobnosti vključene. Kličite UT 1-4330. —(247) Lastnik prodaja Lastnik prodaja hišo, primerno za dohodek v Lakewoodu. Kličite LA 1-8077. — (pon., sred,, pet.) Rudy Ufcic Cows+ruction Izvršujemo vse predelave in modernizacije v hiši: kuhinje-kopalnice-razv. sobe-verande in pritikline.-GRADIMO NOVE HIŠE! 16115 Parkgrove Ave. 531-4664 Clev. 10, Ohio SLOVENSKA PRISTAVA ŽELI SVOJIM ČLANOM, PRIJATELJEM, OBISKOVALCEM IN VSEM SLOVENSKIM ROJAKOM po Združenih Ameriških Državah, po Kanadi in drugod po svetu VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! ... rX,v , J Vsako najfinejše, po vsej deželi znano $20 trajno kodranje iz naše velike, sveže zaloge . . . Izvršeno spretno in stilistično po naših strokovnjakih, ki imajo dolgoletno skušnjo . . . Vaši lasje bodo lepši kot kdajkol', lažje si jih boste uredili — (tudi če so fini, suhi, sivi, beljeni alli barvani). To je zajamčeno. Govorimo slovensko! Sporočamo cenjenim odjemalcem, da imamo na zalogi po zelo zmernih cenah sledeča vina, ki so zeio primerno darilo ob času praznikov ali obletnic: © IZ SLOVENIJE • Štajerska: Rizling, Šipon, Traminec, Beli Pinot, Silvanec. • Kraška: Teran, Cabernet. • Dolenjska: Cviček. IZ DALMACIJE: Burgundec (otok Vis) in Dingač (Pelješac). O Pa tudi importirana nemška, italijanska in francoska. Vedro imamo v zalogi “Stock” vermut, mineralni vodi “Rogaško” in “Radensko” slatino ter importirana piva: Loevenbrau, Dortmunder, Heineken. Priporoča se domača gostilna Ersie's SLOVENE VILLAGE 6802 St. Clair Ave. Tel: 361-9373 C______________________________ ^ . .________ ____^ ft ft VOŠČILA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto ft ft ft ft I I ! MS. PAULINE SIAHPFEL 1161 Norwood Rd. Cleveland, Ohio 44103 GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 17002 Lake Shore Blvd. 1053 East 62nd Street KEnmore 1-6300 HEnderson 1-2088 Grdina trgovina s pohištvom — 15.301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers BOEMB ,mii i ii—aaa—— Delničarska seja SLOVENSKEGA DELAVSKEGA D8MA 15335 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio ¥ nedelje 10, Jamsarja uh 1:30 pspekks Vsakega delničarja veže dolžnost, da se te seje gotovo udeleži. D1REKTORIJ "uMUiftlltiUMnUU(i!i'ijlim!fi:iUimMmU!I!ll!IIMIHIIHi;i!lilUlUUEini!Ulfl!MH!lt!r DRUŠTVENI IMENIK Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic. BARAGOV DOM IN DRUŽABNI KLUB priredita v nedeljo, 28. decembra Veselo Štefanovanje VEČERJA: svinjska pečenka s krompirjem in kislim zeljem ali golaž s testeninami. Deliti začnemo ob štirih popoldne. GODBA ‘VESELI SLOVENCE začne ob petih popoldne. PRISRČNO VABLJENI VSI ROJAKI! 6304 St. Clair Ave., Tel.; EN 1-5926 ENRICA HANDEL - MAZZETTI: Jese in Marija “Slabo leži,” je dejal stari mož, “tako mrzlo je tu.” Lahka odeja krije dolgega človeka samo za silo ledij do gležnjev. Stari jezuit je vzel svoj redovni plašč in ga skrbno razgrnil po spečem, nato je tiho odšel iz ječe s svečo v roki. Štirje vojaki stoje na straži, njih številno orožje se grozotno sveti v svitu sveče. Ječar zapre vrata z zapahom in obesi nato še eno ključavnico nanje, kajti človek, ki leži v ječi, je zapisan smrti... ■ V Jutro po strašnem dnevu je stalo več sto ljudi pred gradom v temi in snegu. Že skoraj dve uri stoje tu, doma pa čaka delo. Stoje tu in ne gredo, dasi so izlakoteni in premraženi. Hočejo vedeti, kako se godi hudo bolnemu gospodu opatu. Lekar je odšel po petih v grad in se še m vrnil. Tako dolgo že stojijo ljudje tu. V temi se svetijo oei. Temne besede se oglašajo od ust do ust. Za dvema oknoma v pročelju grada se svetlika bleda luč. Tam leži ranjeni duhovnik v svojih bolečinah. Če bi vedel, kako stoji spodaj polovica mesta v vetru in snežnem metežu, kako čaka dve sto oči in več na sla, ki bi prinesel veselo novico, bi moralo vendar hitreje biti srce gospodu Mateju, ki se sicer ne meni ne za ljubezen, gosposkih ne preprostih ljudi, marveč misli le na to, da bi delal po božji volji... Proti sedmim se končno odpre grajska vrata, prikaže se lekar, v njegovih rokah megleno brli svetilka, bel menih je z njim, mu poda roko in mož stopi zdaj np most. Tedaj se mogočno prebudi v ljudeh: “Mayer, kaj je? Kako mu gre, povej nam, moramo vedeti.” Skoraj preplašeno pogleda mali, suhi Mayer okoli sebe: “Jezes, toliko ljudil” S svojim drobnim glasom, ki bi. bil lahko dekliški, odgovori na vprašanje, ki ga je slišati obenem iz sto grl: “Rešen je!” vendar tako draga, ni bil tako potrt. Tako je prijahal na Župnijski trg, ki je kakor pometen; orgle bučijo, zvonovi pojo. Tam pridrži konja, po vsem telesu ga stresa strah: rekviem ..., Stara ženica, katero vpraša s pojemajočim glasom, mu pove, da je v cerkvi zahvalna maša, • ker je milostni gospod ušel smrti. Tedaj si mož tresoč se oddahne. Svetel žarek, žarek upanja za. ubogo dete... Ah,, ubogo, ubogo dete! Pride v grad. Noben sluga ga ne pozdravi. Kuharski pomagači se nesramno smejejo: “Ta je pa njegov brat. Kako ponosno hodi!” Prosi za sprejem pri komi- sarjih. Dolgo mora prositi ter poslušati pisarje in kreature, ko mu govorijo reči, ki bi mogle vzburkati njegovo potrpežljivo naravo. Nazadnje ga peljejo, — ne v pisarno, ne na hodnik, ne, v cesarsko dvorano, kjer je zagrešil njegov brat zločin. Tukaj, spričo strašnega razdejanja, spričo krvi, ki strahotno pokriva svetla tla, mora stati pred komisarji, tukaj mu je prositi mogočnjake, ki so bili neizprosni že tedaj, ko Jese še ni zavratno napadel... Njegov motni pogled bega od moža do moža... z Windhagove rabeljske krinke do bledih trdih obličij lilienfeld-skih doktorjev. Nikjer ne sence sočutja ... Ubogi mož upre nazadnje pogled na razbitega Kristusa, ki leži poleg polomljenega križa na mizi, ki je s tinto polita, in začne govoriti s tresočim se glasom: “Gospodje, slišal sem, kaj je naredil moj brat, zato sem prišel in prosim namesto njega in zanj odpuščanja z žalostnim in ubitim srcem ... Dejanje je res grozovito, toda prisežem vam, gospodje, pri svoji plemiški krvi, pri svoji veri in poštenosti,' da se to ni zgodilo z njegovo voljo, marveč da je storil dejanje v blaznosti. Če se otrok igra z netivom, zažge včasih ves dvor; ali je zato dete požigalec? O gospodje, on je mlad in hudo nagel. Tu se moram sam sebe obdolžiti. Jaz sem ga kot njegov varuh in skrbnik razvajal, ne pa vzgajal. Pustil sem, da so1 rastli njegovi nagoni, nikoli ga nisem učil, kako se premagovati.” “Ga bomo že mi ukrotili,” je rekel Windhag. “Le nič se ne bojte.” In zasmejal se je glasno in jeka v dvorani je ponovila njegov smeh. “Prosim vendar,” je dejal Janez Adam jecljaje od strahu, “naj se to zgodi brez grozovitosti ... Gospodje naj ne pozabijo, da so nam evanglejskim nasproti privilegirani zastopniki katoliške cerkve... Saj cerkev uči ljubezen, ne pa sovraštva ... Gospodje!” je zaklical iskreno, “kaj mislijo gospodje! Če bi bil živel moj ubogi brat pred tisoč šest sto leti in bi bil v svoji blazneti ranil našega gospoda Kristusa: kaj bi bil neki Kristus napravil z njim?” (Dalje prihodnjič) I f, t ; .v;.,;--.*;-. Ker je več naših zavarovancev izrazilo zaskrbljenost, kako bo njihovim podaljšanjem zavarovanja, ko bo Medicare stopil v veljavo, 1. gotovilo; julija, se nam zdi potrebno, da ponovimo sledeče za- Blue Cross bo omogočil posebno po nizki ceni zavarovanje za starejše, ki bo skupaj z Medicare enako, kot je sedaj Blue Cross zavarovanje. Zavarovanje za starejše je planirano z ozirom na trditve vladnih predstavnikov, ki zatrjujejo, da bodo privatna zavarovanja krila stroške za zdravljenje, ki jih Medicare ne bo kril. Naše zadovoljstvo je, da imamo zopet priliko ustreči našim 170,000 starejšim državljanom, ki so že pri nas zavarovani in še vsem drugim državljanom Northeast Ohio, ki bodo prišli pod Medicare. Ta besedica, izgovorjena v visokem glasu, razveže vihar veselja na trgu. Iz vseh prsi kipi mogočno: “Hvala Bogu, hvala Bogu!” Nato se ljudje hitro odkrijejo in roke se sklepajo — in slišati je mrmrajočo molitev čez trg: Ave Maria! Mogočno mrmranje, kakor voda, ki prihaja z gora. “To so vendar dobri ljudje,” je rekel pater Rosenthal, stoječ na vratih. Gori, kjer leži bolnik, se je zgibal zastor. Posluhnil je za šumom pod okni rektor, ki zdaj straži pri bolnem. Vesela novica se širi po mestu. Vsi zvonovi začno zvoniti kakor na veliko soboto, ko se razglasi, da je vstal Zveličar ... Ob osmih je v župni cerkvi slovesna zahvalna maša, orgle se glasijo grmeče iz vseh registrov, kdor gre čez Župnijski trg, čuti, da se tla tresejo pod njim ... Medtem ko bučijo orgle in pojo zvonovi, je prihajal pri Linških vratih v mesto Janez Adam, brat nesrečnega Jeseja. Videti je mož kot utelešena nadloga; sklonjeno sedi v sedlu, klobuk je potisnil nizko na oči, plašč mu je zamazan, na poti ga je svojat sramotila, kopači in kočarji; obmetavali so ga z blatom, pljuvali nanj; on ni mogel paziti na to, srce mu je prepolno bridkosti in žalosti... zaradi brata, zaradi ljubega... Ko mu je umrla žena, ki mu je bila Osnovno zavarovanje za starejše ne bo samo za starejše zavarovance Blue Cross-a, stare nad 65 let. Zavaroval se bo lahko vsakdo, ki bo užival Medicare in ni upravičen do skupinskega zavarovanja stanujočih v Northeast Ohio. Ker bo večino stroškov za zdravljenje starejših državljanov v bolnici kril Medicare, se ti pri Blue Cross lahko zavarujejo po zelo zmerni ceni, vendar bo Blue Cross zmožen kriti stroške ne da bi bil potreben prispevek iz sklada, ki ga ustvarjajo mlajši zavarovanci. Točni prispevki za to zavarovanje še ne bodo določeni, dokler ne bodo točno znana pravila za Medicare. Seznam stroškov, ki jih Medicare ne bo kril in so vključeni v Blue Cross zavarovanje za starejše: Prvih $40.00 za plačilo bolnice. Dnevni prispevek $10.00 od 61. do 90. dneva, ko preneha Medicare skrbstvo za zdravljenje v bolnici. Popolno oskrbo od 91. do 120. dneva bolezni. Prvo pomoč, ki jo boste prejeli v bolnici in nadaljno zdravljenje kot zunanji pacient. Različne druge ugodnosti, ki jih omogoča sedaj 120-dnevno osnovno zavarovanje pri Blue Cross-u in jih ne bo kril Medicare. Še za večje ugodnosti bo poskrbljeno za državljane stare 65 let in več, ki so sedaj zavarovani za več kot 120-dnevno osnovno zavarovanje. PET PRAVIL ZA ONE, KI SO , STARI (5 LET IN VEČ 1. Obdržite sedanje zdravstveno zavarovanje, dokler ne bo stopil v veljavo Medicare 1. julija 1966. 2. Če ste stari 65 let (ali boste stari 65 let do 31. decembra) in vas Social Security še ni poklicala, da bi se priglasili za Medicare, pojdite na vaš urad za Social Security najkasneje do 31. marca 1966. 3. Priporočamo vam, da se prijavite za tisti del Medicare zaščite, ki bo pomagal kriti stroške za določene zdravniške usluge. (Nasprotno ugodnosti zdravljenja v bolnici bo zdravniško-kirur-ška zaščita stala $3.00 za osebo, enak delež bo pa prispevala zvezna vlada.) Mislimo, da bo zgoraj omenjeno zavarovanje, ki ga vam priporočamo, za vas najbolj ugodno. 4. Ce ste že sedaj zavarovani pri Blue Cross, dobro zasledujte kdaj bodo objavljena pravila za zavarovanje starejših pri Blue Cross-u. Ta pravila bodo objavljena takoj v začetku prihodnjega leta. Takrat bo čas, da se priglasite in obdržite sedanjo stopnjo zaščite. 5. Vse osebe, ki niso sedaj zavarovane pri Blue Cross-u in niso upravičene do skupinske zaščite, bodo imele priliko, da se priglasijo za Osnovno zavarovanje za starejše. Priglasili se boste lahko spomladi prihodnjega leta. Pazite kdaj bo objavljeno, da je čas za to priglasitev. BLUE CROSS OF NORTHEAST OHIO • !