."'Tli-	IV
Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo.
latiS. .-it>
Jthaja zvečer viak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide „DOMOLJUB* dan poprej. Cena wm je 80 kr. ga celo leto. — Spiti in dopisi nuj te poiiljajo: uredništvu ,DO ~ *LJUBAU, Ljubljana, v eemeniikih ulicah H. 2. Naročnina m tnserati pa opraomitvu rDOMOLJUBA" Vodnikove uliae t.. i. — Naznanila se vtprejemajo in planejo po dogovor*

itet. e.
V Ljubljani, 18. marca. 1897.
Leteibl.
Po volitvah.
Volilna borba na km«tih je minila. S ponosom se smete ozirati nanjo. Pokazali ste, da le je stara poštena možatost prva čednost slovenskih mol. Nasprotniki so bili rasni, P* vsi lokavi in svijačni, a vkljub temu zmaga je bil* lepa sijajna. Slava takim moiem, ki se ne dajo upftppJ ne obetom, ne grožnjam, ^.neprodajo svojega prepričanja »a par novcev, ki ne obračajo plašča po veitgp, ampak ki stoje trdno, neomajno, s kremenito odlo^M^tjo, za resnico in pravico; ki volijo, kakor jim ii sleipjs vest, sveta vera pradedov in slovenska narodnost, a ne kakor bi hoteli nekateri, ki jih ni skrb ne za vero, ne za narodnost, ampak edino le sa svojo čast io slavo. Slovenski narod, bodi vedno zvest sveti veri in svoji narodnosti, in voli) bol vedno najboljše može za glasnike in branivce svojih pravici
Zmaga je naSa v vseh kmečkih občinah in v peti skupini.
Gospod proiesor dr. Janea Ev. Krek, vas kandidat v peti skupini je dobil 730 glasov, oba nasprotnika skupaj komaj 200. Izvolili ste torej učenega in srčnega moža. Če treba braniti pravico, se ne boji nikogar, ampak pov6 vsakemu naravnost v obraz, kar mu gre. Zato je tak mož gotovo najboljši zagovornik vaSih pravic. Vrhu tega najbolje pozna pota, po katerih se pride do boljših časov, in se ne straši truda, ki ga čaka pri tem narodnem delu.
Tudi v kmečkih občinah ste pokazali, da znate lo/Siti svoje pr«ve prijatelje od navideznih. Gospoda Povie in Pfeifer stara prepkuSem. in zaslužna poslanca sta zopet izvoljena, kar jima bode nov nagib, da bodeta vse svoje moči s podvojeno gorečnostjo porabila za vas.
Gospod dr. Ivan Šusteriič je bil sicer ie malo tednov na Du*eju, vendar je v tem krafkem čaqu pokata), da je mož ne pravem mestu. Zdaj ko bo imel poleg sebe starih skuSenih parlamentarcev in novih, čilih
4 i	'i ' JI t' i '
delavnih močij, imamo mi pričakovati od njega lepih vspehov.
Izmed novih poslancev je g. dr. I(. Žitnik po vaej deželi znan po svojem delovanju v deželnem zboru, enako pridnost in vsestransko delavnost bode razvijal tudi v državnem zboru.
Gospod Jos. Pogačnik je izobražen in nevstra-sen mož; lotil se bode s vso vnemo svojega novega opravka in smemo se zanalati, da bode Gorenjcem
ji 1 > .	■ '
delal čast.
Bodite torej ponosni na svoje poslance in podpirajte jih vedno na Dunaju na primeren način. Zraven pa nikar ne pozabite, da Ie ako Bog da svoj blagoslov, smemo pričakovati dobrih Vspehov od avojih državnih poslancev.
Tu naj slede natančna brzojavna poročila z rasnih voliSč, ki nam dokazujejo naSo sijajno zmago po vsi deželi.
Ljubljana: (Ljubljanska in vrhniška okolica.) Dr. Ivan SusterSič 113, Martin Peruzzi 6, KoSak 1 glas.
—	Odsotnih je bilo 9 volilcev. — Ribnica, 15. marca. Dr. Ivan SusterSič je dobil vseh 52 glasov. — Litija, 15. marca. Dr. Ivan SusterSič 59, Svetec 18, Kprdelič 5, Kardelič 3, Kerdelič 3. — V volilnem okraju Ljubljana-Ribaica Litija je bilo oddanih 260 glasov ter je izvoljen državnim poslancem dr. Ivan Šuaterlifi z 224 glasovi.
—	Slava zavednim volilcem I
Kranj, 15. marca. Pogačnik 50, Zupan 49 glasov.
—	R a d o 1 j i c a, 15. marca. Pogačnik 37, Zupan 26 glasov. - Kamnik, 15. marca: Pogačnik 69, Zupan 29 glasov. — Oddanih je bilo torej 260 glasov, od katerih je dobil kandidat katoliško • narodne stranke Joaip Pomnik 156 glasov.	^ . .
Pos t o j n a, 15. marca. NaSa amaga I Dr. Žitnik je dobil 60 glasov, Garzairolli 41 glasov. — L o ga t e d, 15. marca. Dr. Žitnik 55 glasov, Garzarolli 17. — Od-
dalo se je iS*	<# teh je «W»I naš kandida
dr. Žitni* 106, ^»rzaroBi pa 58 glasov.
NV&Jfrto, 15. marca. Pfeifer 46 glasov, Rohrman#n«Wjayna 2. -Krško, 15 marca P e.-fer 55 gla*w. fct volilen odsotnih. - Črnomelj, 15 marca. Vitfem Pfeifer dobil vseh 64 glasov. -Od 168 veljavnih glasov jih je dobil naS kandidat Pfeifer 165, ki je sijajno izvoljen.
Kočevje, 45 *** potW d' V1 80V	ebnie, 15. -r«.
n i	Radeče, 15. marca. P*vše|
- Jtef
slovenski zmagi!
Razgled po svetu.
Volitve po Avstriji se bližajo svojemu koncu. 27. t. m. le stopijo novofzvotfeni poslanci vkup, da bodo začeQTda|i peljali državni voz. Volilci pete skupine so si že iivolH« svoj« poslance in tudi nekaj kmečkih občin, mest in trgovinskih zbornic je volilo svoje može. Natančno uspeha dosedanjih volitev 8e ne moremo presoditi, le nekaj lahko omenimo. V nojepa državnem zboru pokazala se bo najbolj pristrižena ifberalna stranka; na njen račun obogateli ste krščansko socijalna in socijalna demokratična stranka. Seveda socijalni demokrati niso toliko do^jti, kakor so želeli, zlasti po planinskih deželah ne. Večji' uspth pa so imeli ti rudeči prekucuhi na Češkem, Moravskem in Slezkem, koder je javno katoliško življenje še preveč v povojih. Zlasti slavna pa je zmaga krščansko socijalne stranke na Dunaju. Socijalni demokrati napeli so vse sile, da bi bili prodrli s svojimi peterimi kandidati- Vkljub največji surovosti, kakoršno znajo le ti ljudje prodajati, vkljub silni agitaciji, ni šlo, pa ni šlo. Propadli so. Vseh volilcev za peto skupino bilo je na Dunaju 277.918, volit jih je prišlo 216.809. Od teh so dobili krščansko-socljalni kandidati 117.102 glasova, socijalni demokrati pa 88.350. Dunaj je pokazal, da je krščansk. — Volitve se v obče vrše mirno, razun v Galiciji, koder ne manjka pobojev in tudi več mrtvih je že. V tej deželi hoče namreč po vsej sili plemenitaška stranka obdržati nadvlado, katero je imela sedaj, in ne pusti, da bi si kmečki stan kaj opomogel. Ker pa se kmetje precej zavedajo svojih pravic in se nočejo kar tako na milost ali nemilost prodati pleme-nitašem, zato plemenitaška stranka volitve »dela« po ogrskem receptu. Kako da so na Ogrskem lani volili, znano je dovolj.
Nemški cesar je precej ponosen. Z malo Grško, ki hoče braniti človeške pravice kristjanov na Kreti, dela kakor z deklo. Vse jedno mu je, naj imajo Turki ali Grki prav, ali Grkom vendar hoče nakopati vojsko na vrat. Prebivalstvo v nemškem cesarstvu pa je nejevoljno nad tšm ponosnim postopanjem cesarjevim. Zato mu poslanci nočejo privolili v njegove zahteve. Cesatju se namreč njegovo ladijevje zdi že premajhno in zato zahteva v državnem zboru denarja za nova h-dlje. A poslanci Vidijo, da teb ni tre^a, in ne privplyo. Imajp tudi prav. čemu bi se pa nemški cesar postavljal s ladjami, katere je napravil z ljudskim denarjem ? Naj
8i jih sam kupi, če hoče. - Kakor* dragih bralcev znano, imeli so v letih 18,0 de 1871 Nemci » Francozi veliko vojsko, v kater. »<**>rv* x»* ca li in so morali ti zadnji platati velikansko vojno od škodnino. Po ti zmagi zras.l je Nemcem greben m začeli so preganjanje zoper katoličane. Škofe in duhovn.ke so vrgli v ječe, razne i^dovnike in redovnice pa zapodili iz dežele. Med temi so bili tudi jezuiti. Ti so v vojsk, prav usmiljeno in požrtvovalno stregU ranjencem in nekateri so dobili celo od vladarja priznanje in Urabrosint križec. Ravno te jezuite pa so sedaj Nemci prignali in naredili postavo, da se jezuiti na večtae čaft ne smejo več povrniti nazaj. To je hvaležnost! Katoličani so dobili polagoma zopet svoje pravice in večkrat so prosili, naj dovoli vlada jezutom, da se vrnejo. Zastonj! Protestantska vlada se jc ravno teh najbolj bala. Pa namesto »črnih« jezuitov so prišli »rudeči« socijalni demokralje in so sedaj že prav mogočni. Teh pa vlada ni zapodila. To početje se je maščevalo: Socijalni demokratje »asli so vladi čez glavo in sedaj bi se jih rada znebila, pa ne gre. V teh razmerah so katoliški poslanci letos zopet predlagali, naj dovoli država jezuitom bivanje v Nemčiji. Gotovo bi bilo to pravično in bi več izdalo proti socijal-nim demokratom kakor pa vse kazni, i katerimi jih cesar kaznuje. Upajmo, da se zaslužni redovniki kmalu zopet naselijo v Nemčiji.
Lepe reči se gode na Francoskem. V tej deželi imajo vlado v rokah framasoni. Zato ai čudno, da velja tudi tam (kakor na Ogrskem) poroka pred županom. Ali na Francoskem se dva zaročenca še ložje ločita ko na Ogrskem: njih postave so za take, ki se fevoje žene hitro naveličajo, prav ugodne, kar brž sta ločena. Leta 1886 proBilo je 3190 ljudij za ločitev, 1. 1894 pa že 86.731! In to se ne godi samo mej gospodo, ampak tudi mej nižjim ljudstvom, mej delavci in kmeti. Povprek sodniki na vsakih 100 prošenj za ločitev 86 prošenj uslišijo. Sedaj si pa le sami nekoliko natikajte, kaj je potem z otroci, kaj s premoženjem, kaj i vero. D* ne ravno najboljše, to si lahko mislite. A vendar bodo tudi naši brati Hrvati kmalu tako srečni, da bodo na tak način ženili in možlll. Hrvaški ban dtfa na vso moč, da bi le v zbornici hrvaški ta pestava fKttla v veljavo. Pravijo tudi, da bode pri prihodnjih volHvah riasti na to vplival, da bodo voljeni le poslanci po njegovi volji,
ki bodo ž njim ista misli in želje gledo poroke pred županom. Dobro ae obeta Hrvatom, da bi se le krepko postavili v bran! ,
V	Belgiji je umri vrli ministerski predsednik, ki se je mnogo trudil za to, da se mladina versko vzgaja. Sovražili so ga liberalci, ljubili in spoštovali pa katoličani, katere je z njegovo smrtjo zadela občutna izguba.
V	Gudoslavi (republiki) Švici bodo kmalu žene popolnoma nase spravile vso oblast, če bo Slo tako naprej. Tam vam je že vse polno ženskih doktorjev, profesorjev, advokatov itd. Zdaj pa ženske tudi že zahtevajo mesto v deželnem in okrajnem Šolskem svčtu. In vlada se kar nič ne brani tem zahtevam, ampak jim bo ustregla. Nazadnje bodo ženske Se moškim potisnile ku-havnico v roko in jih posadile k ognjišču, same pa bodo Sle v pisarno. Vse kar je prav.
Na Turškem bo vojaka, če se v par dneh razmere no spremene. Turki in Grki se pripravljajo prav skrbno nanjo. Celi vlaki turških vojakov se vsak dan odvažajo iz Carigrada na grSko in albansko mejo. Pa, oj beračija! Turki niti enkrat Se niso plačali vo2nine, ampak vse gre na upanje — Židom, ki imajo železnice v rokah. Turk nima denarja. Sultan ga ima sicer dosti, pa je zvit in ga ne d& od sebe. Misli si: če me spodč iz Carigrada bom Imel ssj s čem živeti. Kajti nekateri njegovih podložnih so prav malo zadovoljni z njegovim^vtadanjem in ga hočejo spraviti ob prestol. Vise drugače pa je pri
Grkih! Dasi jih je malo, se pa vendar prav nič ne bojo topov, ki molž iz ladij tujih držav. Te tuje države, ki se talco rade imenujejo »krščanske«, te drŽave jčmljfejo TurSko v svoje varstvo, a Grkom se grQz6, da jim bodo zaprli pristanišča, da ne bodo mogli dobili živeža. Grški državi izdale so tuje pretilno pismo: Se Gr&ka v šestih dnčh ne odpokliče svoje vojske s Krete, potem se bo Grkom slabo godilo. Grki pa so čakali Sest dhij, th potem je kralj odgovoril, da ljudstvo samo hoče, da se pomaga Krečanom, ljudstvu se pa ne more ustavljati. Grškemu kralju toraj srce ni utflo v opanke, kakor so tfi tuje države mislile, marveč odločno se je .postavil v bran. Tuje države so se sedaj tudi med seboj sprle, ker Laska in Angleška se potegujeta za Grke, druge pa -za Turke. — Grki so spravili vso vojsko po koncu in jo poslali na turško mejo. Prihodnji dnevi prinesejo nam ali mir, ali pa vojsko. Bog odvrni vojsko od naSe države!
S Španskega se sliSi vedno stara .peačm : VstaSi se bodo zdaj zdaj vdali, nimajo več streliva in živeža, in vsprejeti hočejo preoHtfove, ki jih predlaga Španska vlada. Drugi dan pa zopet slišimo: VstaSi so Se vedno dovolj močni, da se Se.par mescev vzdrže, imajo vsega dosti in o miru nočejo ničesar slišati. Zdaj pa kdo vedi, kaj je res. Spanci menda cel svet za nos vodijo s svojimi poročili. Zato pa tudi ^Domoljub« ne more nič gotovega povedati.
Lis
Vse pride na dan.
(Povest. Napisal PivCan.)
(Konec.)
XI.
Pri KalMtroVih se prvi dan niso mnogo zmenili zalo, da ni gospodarja takoj domov. Menili so, da se je ustavil pri bratu v Štorjab, kar je mnogokrat storil, če je Sel na Kras v semenj, če se je oglasil tam, niso mu pustili naprej. Najmanj jeden dan je Inortd Ostati pri njem. No, mnogo se po navadi ni branil tega, kajti kraški teran, to je nekaj, kar se m dobi na Pivki vsak dan.
A mino prvi, mine drugi, mino tretji dan, KaliStra le ni od nikoder. To začno domače skrbeti, in tako brzejavijo v Storje, kako jn kaj. A kako jih Bele ostraSi odgovor, da gospodarja ni bilo tam, temveč le na semnju sta govorila i bratom. Ta ga je silil, naj gre nekoliko ž njim na dom, a KaliSter, češ, da se mu mudi, in da je odšiel takoj na vlak, da bi se odpeljal domov.
»Kam. je aeki prešel ?. V treh dnčh bi že moral biti dom«. Da bi se mu le nič hudega ne pripetilo! Denar j« ime) .pri sebi. Kaj, ko bi ga kedo ... I O, Bog, ne pripusti tega«, tarnala je žena.
»Počakajmo do jutri. Mogoče, da pridejo po noči z meSancem. Danes je uže prepozno, da bi jih sli iskat.
tek.
1 '
Jutri se pa odpravimo kaki trije pitali 'SieZ&ni in tičkdtfko jih naprosimo^ da preiščejo vso tiikajSno okolico, ztftsti ob postaji.«
Tako nasveluje starejši sin Jančz, ki ip pflSel lansko jesen od vojakov.
Kar prisopiha ves prepaden v tfao Bežhik. Slišal je zadnje Janezove besede.
»Ne bo treba hoditi nikamor. Uže vemo zanj.«
»Za naSega očeta? O, ven z besedo! Kaka novica? fo^la?« — Bežnik odmaje z glavo.
»0, Bežnik, ti veš nekaj groznega. Vidi se, da se bojiš povedati. O Bog, saj sem slutila ■,.«
»Prosim vas, ljubi moji, udajte se v voljo boljo«, začne Bežnik. »Danes popoldne sva Sla s hlapcem proti Dobju sonožet trebit. Kakor vsako loto, nalovila sva kamenje, d račje, listje in kar je bilo, vso na voziček in peljala k podmoli. Uprav hočeva prevrniti vos, da bi stresla noter, kar oagledava — o groaal — vašega očeta ležati v globini.
Sinova kar odrvenita in žena se sosede strahu in žalosti na tla:	«
»Tedaj po to si sel v semenj — po smrt! O Bog, kaj sem dočakala. Zakaj me nisi ubogal, ko som te tolikrat svarila, da ne hodi domov po noči l O Jote, moj Jože, tedaj ubit I., .* naphtče žeaa, in jok jej ustavi daljne besede.
T»di Jon »topijo »ob« t ofi, zhati ko udi mam Uko ihteti. Vendar ae toliko premaguj«, da reče
Bežaikn:
.Treba bo Hi ponje.«
.Se skrbi za to. Ko sem jat odlel k t.b, dob.l je trte hlapec ljudij, da bi nesrečneža potegnili venkaj.
Menim, da morajo biti kmalu tukaj.«
Komaj to »reče, prineso ttiije molje Kaliitra na noeOih m ga polole na posteljo. V dveh krajih je imel prebito črepinjo. Videlo se je, da je uže par dnij ležal v podmo«, kajU na mnogih krajih so bili dedov« ntis-njenrga kamenja, na katero je bil prilete«, in obraz je bil od krvi toliko apačen, da so ga komaj spozna«.
Koliko je bilo plakanje domaČih pri tem pogledu!
Drugi dan je pri Sla rz trga preiskovalna komiaija in ae izrazila, da je bil nesrečnež ubit in vrten v podmol. Da se ni ponesrečil sam, je pričalo tudi to, ker je bila globina zagrnjena s trnom.
XII.
,Naj se kaka reč le tako akrbno akrije, poprej ali potlej jo gotovo aolnce obsije.1 Tako ae glasi n&rodni pregovor in po vri pravici. Volkadin je doprinslal že preje dolgo vrato let raznovrstne hudobije. Skoro ga ni bilo kraja v okolici, kjer bi ne posegla njegova roka po (njem blagu. — Kri umorjenega KaliMra je vpila k nebu in zahtevala zadostila, a zločinec je bil neznan in ostal bi bQ svetu skrit znabiti le dalje, da ga ni izdala njegova lastna hčerka.
V Sent Pavlu so obhajali konec lolskega leta. Otroci so prilli vsi pražnje oblečeni; no — saj je zanje ta dan res nekak praznik. Mej dekliči je imela najlepše krilo Volkadinova Ančika.
.Kako to, da si tako zslo napravljena?« začudi se učitelj. .Kakor sa birmo I Bila si gotovo v Trstu pri teti. No, lepo darilo za god.«
.Da, za god. Na sv. Ane dan sem je dobila, a ne od tete, ampak doma so mi je napravili.«
.Doma? In tako dragoceno!« .0 pri nas imamo le dosti tacega. Cele kose so mi mati 'pokuaU. in vse *> prine* oče in brata, Uko
so dajali.«
.A samo te vrste blsgo?«
.Tudi druge stvari. Prtenine vse polno, irhastih hlač, kamiiol in ne vem, kaj le vse.« .In vae novo?«
.Nekaj je tudi že ponoleoega.« ,In kje ao dobili oče vse to?« .Tega pa mati niso povedali.« Učitelj, kateremu se je Volkadinova družina že preje sumljiva zdels, je vedel dovolj. Ta in nihče drugi ne more biti«, dejal je sam pri sebi.
Popoldne se takoj nspoti k sodniji naznanit, ksj
je zvedel v Soli.
Se tisti dan pridejo orožniki k Volkadinovim in preiščejo vse. V jami najdejo cel kup obleke — nakradene, suho meso od treh praličev, dva velika nova kotla in več drobnjave; v skrinji pa Kaliltrovo listnico
s tristo goldinarji.
Vse skupaj naložC na voz in odpeljejo v trg. Volkadina in oba sinova vklenejo in jih ien6 pred reboj. Tudi gospodinja in hčerka mcrata ž njimi.
Pričela se je preiskava. Zlobneži niso mogli dosti tajiti, ker je jasno pričalo zoper nje najdeno blago in densrji. Mlajši sin je celo Boštjanih pujsov omenil in tako razjasnil gospodarju nerazrešljivo uganjko gledč začarane bolezni. — Ljudje ao dobili avoje blago nazaj, listnico s tristo goldinarji so izročili ženi ubitega KaliStra. Italijana, o katerem so menili, da je tat, izpustili so takoj.
Pri obsodbi je dobil Volkadin kot tat in ubijalec dvsjset let ječe, sinova kot njegova pomagalca vsak tri leta. Tudi ženo, ki je saj deloma sodelovala in pomagala skrivati, so priprli za dve leti Zemljišče so dali v najem, ia hčerko je vzela sa ta čas tata k sebi v Trst.
Dopisi.
Iz Črnomlja 4. marca. V sredo smo pokopali naloga le tako mladega čast. gosp. župnika Fr. Munda. Visoki nemški viteški red ga je poslal komaj pred 16 meseci na avojo faro T Črnomelj. Veliko dela ga je čakalo. A kakor se čitatelji Se gotovo spominjajo, je on cerkev zopet lepo vredil. Zal, da v popravljeni cerkvi ni nikdar maSeval, kar je Uko srčno želel. V kratkem bivanju tu si je pridobil srca vseh in zlasti ob dolgotrajnem bolehanju so župljani vedno kazali, kako ga ljubijo, ker so vedno povpraševali po njegovem zdravju. To so pa tudi pokazali ob smrti. Ker je ležalo truplo pokojnega ravno na pustni dan na odru, ko je bila popoludne pobožnost sv. ReSnjega Telesa, je prišlo neizmerno veliko ljudstva kropit. Ravno tako se je tudi v sredo zbralo veliko župljanov, da počastč Se zadnjikrat
svojega duhovnega pastirja. Pri pogrebu so bili posebno veličastni duhovniki nemškega reda v svoji redovni obleki. Ko so mrliča prinesli v cerkev, je ljudstvo tako jokalo, da ni bilo slišati prav nič petja duhovnikov. Vedel je pokojni, da ga ima ljudstvo rado, *ato je tako želel, da bi bil pokopan vsaj med svojimi. Pred leetimi tedni je šel namreč v Kandijo, da bi sadobil sdravje. Ker pa ni bilo več upanja in je bilo pričakovati vsaki čas smrti, so ga prepeljali Sest dni pred smrtjo nazaj domu, kjer je umrl 1. marca dopoludne. Ia tako počiva tedaj v Beli Krajini sin zelene Štajerske. Rodil se je pokojni 23. nov. L 1859 pri sv. Bolfenku ni Štajerskem. N. v m. p.!
Iz Sent Jerneja. Občni zbor nate slov. posojilnice * je vršil dtč 18. febr. t. I. v Šolskem poaiopjn. flo*
glasno ja bil zopet izvoljep stari odbor: načelnikom preč. g. dekan Anton Fettih-Frankheim, kateremu Be je izrekla za vzgledno in požrtvovalno delovanje iskrena >s hvala. Prometa je bilo v pretočenem letu 36.51,0 gld. 20 kr. Čistega dohodka je 90 gld. 86 kr. Od tega dobi po predlogu gosp. načelnika naSa revna Šolska mladina 30 gld., družba sv. Cirila in Metoda 5 gld. Obresti so znižali na 6'/, odst., hranilne uloge se bodo obrestovale po 4'/, odst. Najmanj se zanimajo za našo posojilnico naSi bogatini. Ni čuda!	—a —
Iz Polzele na Štajarskem 6. marca. Dn6 18. febr. smo imeli volitev volilnih mož. Prišlo je na volišče do 70 mo2. Izvoljeni so bili z voliko večino glasov narodno-katolftki možje. Med krneli je vladala lepa edinost, katere nI mogla ruiiti tolpa zaslepljenih delavcev, dasi se je močno trudila in vsakega silila naj ž njimi voli soci-jalne demokrate. Ko so propadli, so do noči okoli razsajali, da se jim je jeza nekoliko ohladila. Tudi sicer se pri nas oglaSajo sociajlni demokrati, ki vabijo zdaj enega zdaj dtusega na svojo stran. Toda kmetje držimo skupaj ker vemo, da nam ti ljudje ne morejo pomagati. Da nas tudi v prihodnje ne -premotijo, zatirajmo, kjerkoli moremo njihove liste: »Delavca«, »Svobodo« in celjsko »Loč« I
Kmetovalec.
Iz Turjaka 6. marca. (Nagla smrt.) Dn6 26. febr. je umrl nagioma 23 letni Anton Ahec, posestnika in gostilničarja sin it Turjaka pri napravljaaji nastila. Vsedel se je na tla na da bi bil kaj potožil in ai več vstal, akoravno so bili njegov oče, brat in aestra zraven. Ni ga bilo mogoče več obuditi. Mladenič je imel najlapSe lastnosti bil je pravi katoličan, do vsacega človeka prijazen in vsem znancem priljubljen. Njegov sprevod na pokopališče je bil veličasten. Turjak že tacaga dolgo ni videl. Sveti mu večna luči
Podforje pri Kamniku 7. marca. Dn6 20. feb. se je vršila pri nas volitev volilnih mož za peto kurijo. Na volišče je prišlo 84 volilcev. Molje J. stranke so dobili po 36 glasov, vk|jub temu, da so njeni volilci sami sebi glasove dali. Volilni imenik je bil jako pomanjkljiv. Veliko gospodarjev ni bilo vpisanih — ali pa so imeli popačene priimke, med njimi celo neki občinski odbornik. Ncvolja aad takim neredom je bila sploSns. Agitacija na J. stranki je bila hoda. J. je strastno agitiral za svojo osebo. Toda vkljub agitaciji ga volilci niso hoteli volili, ker je nam nasprotnega mišljenja. Naj možu v prihodnje njegovi svetovalci v »fraku« pomorejo do zmage.
Kmet.
S Krke 10. marca. Na neznan način je nastal danes popoldne ob 4. ogenj v KrSkivasi in brž je bila jedna hiša vsa v ognju. Sosedna hiša je tudi že gorela, in v veliki nevarnosti je bila vsa va«. Sreča, da je šele lansko jesen ustanovljeno gasilno društvo brž prihitelo z dvema brizgalnioatna in drugo hiSo pogasilo. Prve ni bilo več mogoče rešiti. Gospodarja ni bilo doma; zgorela mn ja krava in vse žito in orodje, Pred 13 leti ga je že zadela ravno taka nesreča. Čudno je pa bilo, da so nalli na pogorišču v hlevu jednega starega in več
mladih zajčkov še žive, zarili so se v luknjo. Mnogi so poprej mislili, da je gasilno društvo nepotrebno, sedaj so pa drugih mislij.
Z iežice. Od tukaj so nahajajo v časopisih jako redki dopisi. Nimamo pa tudi ne zanimiv novin. katere bi med svet pošiljali. Čitamo pa precej radi, kako se nekateri sedaj ob času volitve, ki hočejo imeti zmagft na avoji strani, za prazen nič prepirajo. Pri nas pa živimo mirno drug poleg druzega in delujemo vsak po svojem poklicu in po svoji moči za korist in napredek občine. — Kako prijetno je bivati, kjer ni zavisti in prepirov, v6 le oni, kateri to dobroto uživa! Imamo pa tudi v občini vrle može, posebno one, ki so občinski zastopniki in njim na čelu občespoštovani župan, gospod Ivan Pečnik, po domače Urbanček. Gospod župan je zelo vnet za občinske korist, in ve isto, akoravno je še le komaj dobro leto na županskem stolu, pospeševati. Marsikatero dobro reč je že v tem kratkem času na pravi tir spravil. Ume pa tudi družiti koristno s prijetnim. Zato je priredil vsem svojim svetovalcem in občinskim odbornikom ter njihovim ženam s svojo vrlo gospo soprogo dn6 1. marcija zvečer predpustno veselico, na katero je povabil tudi nekaj ljubljanskih gospodov. Učili smo se tudi pri tej priliki govorništva, kajti vsakdo je znal za kratek čas napravili napitnico. Tudi domači pevski zbor, ki je bil povabljen k tej veselici, razvese-loval nas je s krasnimi slovenskimi pesmi. Zabava je bila izborna, jed in pijača izvrstna. Le prehitro je potekel čas, ko je bilo treba se raziti. Gotovo pa ostano dan veselice vsakemu, ki se je je udeležil, v trajnem in veselem spominu.
Z Bleda, 8. marca. Nocojšnjo noč je bil strahovit požar v Koritnem v grajski župniji na Bledu. Okoli polnoči je začelo goreti in v hitrici je končal ogenj prav vsa poslopja štirim gospodarjem Blažu Žomva po dom. Pretnarju, kjer je pričelo goreti, Jožefu Janša, Petrovcu, Antonu Smitu Silarju in Matevžu Odar, Jakcu. Petemu gospodarju Lovr. Vidicu, Ribčnjaku je vpopelil ogenj gospodarsko poslopje. Pogorelci so bili za male svote zavarovani, Ikoda je zelo velika. Pretnarju, Blažu Žemva je pogorelo prav vse; kar nič niso mogli rfšiti. Lo pri živini mu je škode do 1000 gld., pogorela sta mu dva konja, pet volicih goved in toliko prašičev. S težavo so si reSili življenje, obleka je ostala vsa v ognju. Pomoči so pogorelci jako potrebni.
Iz Celovca 10. marca. Koroški deželni zbor je zaključil svoje zasedanje v sredo 10. t. m. Se v zadnjih sejah so nemskonacijonalci dognali par stvarij, ki močno diše po starem židovskem — liberalizmu. Odklonili »o, kakor sem vam že sporočil, po dolgi debati vladno predlogo o upeljavi veronauka na celovški realki. V danaSnji seji se je vulil nov deželni odbor. Izvoljeni so za odbornike: bar. Aichlburg-Labia, dr. Jo*. Lomiš, Hcek, pl. H llingor. Za namestnike: bar. Sternek, dr. Metnfc, Honlinger, dr. Prettner. »Sildmarki« in »Schulverein-u« se je dovolilo podpore po 100 gld. Prejšnji abor teh podpor ni dovolil. Gotovo zelo značilno pa je, da je nemškonacuonalna večina dovolila podporo Židov-
skemu schutoereinu!! Ugovarjala sta odločno gospoda E i n s p i e 1 e r in Grafenaner. Dalje se je odklonil Grafenauerjev predlog, naj »e v dežel. bolnišnici uvedejo usmiljene ae«tre. Z običajutari nagovor. se je zaključilo zasedanje. SploSno se je opazilo, da g. č*l<A. predsednik ob sklepu ni črhnil niti besedice. * Drugikrat je vselej tudi govoril. Nj. ekscelencija je pač z mladimi telo nezadovoljna, ker so kratkomalo odklonili
več vladnih predlog, in zato jim ni privoli« --besede
v slovo!	...... ,
Umrla Dnč 1. marca i® v Višajigon umrl č. gospod
gupnik Jakob Raspotnik, star 74 let. Pogreba M je vdc-
ležilo 23 gg. duhovnikov. - V Ljubljani j« umri 13. t.
m. č. g. Matej Tavčar star 70 let. Pokojnik je bil mnogo
let župnik v Komendi. Pogreb je bil dnč 15. mar«. Naj
pridna delavca v vinograda Gospodovem mirno počivata!
Razgled po Slovenskem.
Državnoiborske volitve po Slovenskem. Ker o volitvah na Kranjskem na prvem mestu obširno poročamo, naj slede tukaj poročila iz ostalih slovenskih dežel. — Najbolj nas je razveselili novica iz Koroškega: Stolni kanonik L&mbert Einspieler je izvoljen. Koroški Slovenci imeli bodo tedaj po tolikih bojih prvega zagovornika narodnih pravic v državnem »baru. — K težko pridobljeni zmagi jim srčno čestitamo. Naj bi Bog delovanje prvega koroškega 8'ore/iea v državnem zbora obilno blagoslovil! - Ni Slovenskem S t a j a r j u je pri volitvah za peto skupino častno zmagal č. gospod Žičkar, deželni poslanec in žapnik v Vitanji s 484 glasovi. Njegovi nasprotniki so dobili: socijalni demokrat Ropaš 08, Hribar 41, Wissenjak 23 glasov. — Včeraj, 15. mstca so volile kmetske občine 3 poslance; kandidati so bili gg.: ir. Gregerec, pl. Berka, prof. Rabič. — Na GoriSkem je r peti skupini po hudem bojo zmagal dr. Anton Gregorčič nad Italijanom. — V Istri j« v 5. kuriji za per glasov propadel slovenski kandidat M. Leg i • j a. Lahonski kandidat je zmagal le vsled ne-čuveaih krivic, ki so se zatiranim ieterskim Slovanom godile pri prvotnih voKtrah. — Ako se vse volitve za Slovenec srečno izvrito — imeti bomo 20 poslancev na Danaju.
Betoni tfcor kranjski j« dnč 6. marca končal letošnje »roje zasedovamje; imel j« šestnajst sej, v katerih je tešil mnogo važnih stvarij tli pa sprožil vpraianj, ki bo bodo polagoma refiila. Taka sa bode ustanovilo kmetijske peskuševeKSče v Ljubljani; za pospeševanje vi-narsNa na Kranjskem se je za tekoče leto dovolilo 24.300 gotd., ter dež. odboru naročilo, da najomi za brezobrestna posojila Se lOOOO gold.; dež. odboru se je naročilo, da vse' potrebno poizve in pripravi za mirovna sodilča; dalj« se je načelno sklenilo zavarovanje za življenje, ki bode jako koristno za revnejše ljudi, kateri si za starost ne morejo drugače ničesa prihraniti, na primer, delavci, posli, kmetje, mali obrtniki. Mnogo se je govorilo tudi o železnici iz Tržiča do gorenjske železnice. Jedni so se potegovali za železnico od Tržiča do Breznrae ali Lesec, drugi do Kranja ; konečno bode odločila vlada. Za RaifTeisenove posojilnice je dež. zbor dovolil aa letos 1200 gold. podpore, za drugo leto bode gotovo dovolH tudi primerno avoto za posojila proti nizkim obreetim. Dalje je dež. zbor sklenil zakon, po katerem bodo v večjih občinah, ki Štejejo na«i 6000 dus,
nastavljeni zapriseženi nadzorniki, ki bodo zasledovali ponarejena živila po prodajalnicah. Sklenila se je proSnja na vlado, da bi se v vsakem sodnem okraji po ceni prodajala živinska sol; istotako druga prošnja, da se država pri znižanju zemljiškega davka kolikor mogoče ozira na revno kranjsko dežolo. Veliko krika je bilo v zadnji seji proti predlogu poslanoa Žitnika, naj bi se po deželi ne vrivala nemSčina na onih ljudskih šo'ah, kjer je popolnem odvefi in le potrata časa. Sicer pa so bile soje Se precej mirne in stvarne, ker alovenski liberalci so vsled zveze z Nemci jako poparjeni in ne kličejo toliko na korajžo. Sklenilo se je mnogo cest, vodnjakov in vodovodov, ki se bodo delali v rasnih krajih. Le to je hudo, da kmečki poslanci ne morejo vsem prošnjam takoj ustreči, ker deželi vedno denarja primanjkuje.
Zmaaa v Ljubljani. Pri volitvah volilnih mož je bilo v Ljubljani s veliko večino 900 glasov voljenih oaih 59 mož krščansko - socijalae stranke, ki so dne 5. t m. soglasne volili dr. J. Ev. Kreka. Borba je Ula huda. V treh okrajih smo morali dvakrat voliti, da smo etch »Narodovo" liberalno in socijaino-demokratičao stranko, zato je pa tudi nepopisno veselje vladalo pretekli tedea po mestu. Vse, kar krščansko čati, je volilo pri proste pa poštene delavce za volilne može. Dr. Tav&ar, katerega radi njegove zveze z nemškimi liberalci že ae imenujejo po Ljubljani drugače nego „grabije", je sijajno propadel. Cele u volilnega moža ga pošteni LjaMjančatoje M m&* rajo več. Kam je prišla nekdanja tako mego&aa liberalna gospoda ?
t Simon Robi*. Iz Oerkeij se porota, da je dne 7.
t. m. umrl na Senturški Gori tamošnji i. gosp. upravitelj Simon R o b i č, prejemši svete zakramenta. Pokojnik je slul daleč na okoli, tudi iz?an dežele, kot izvrsten pri-rodostovec, posebno so ga čislati kot botanika. V teku let si je nabral krasne zbirke, katere so občudovali strokovnjaki.
V Gorenjem Tuhinji se snuje hranilnica m posojilnica, registravana zadruga s neomejeno aavezo. V odbor so (voljeni: Josip Smolnikar, aačelnikom; Vid Kadunc, V. Hribar, J. Baloh, P. Hribar odborniki.
Faro Vavta vas je dobil č. g. I. Zakrajšek, kapelan v Smariji pod Ljubljano.
Iz Krasa, 5. sušca. Hud udarec je zadel dne 3. t. m- ljubljenega novega škofa krškega ta njegovo spoštovano rodbino, kajti istega dne je umrl njegov na dom«
komaj &1/* tat* poročen brat Franca Mahnič v 44. letu starosti, ves v vsi jo božjo udan in večkrat previden s sv. zakramenti umirajočih. Pogreb se je vršil 5. t. m. v spremstvu petih dnhovnov iz bližine.
Stolnim dekanom pri cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani je cesar imenoval velezaslužnega prelata kanonika dr. Andreja Cebašek-a v Ljubljani. Na mnogaja leta 1
Vojaške novince bodo letos izbirali po slovenskih krajih: V Smohoru dne 3. aprila (število poklic. 200), v Velikeveu dne 5., 6. in 7. aprila (590), v Pliberku 9. in 10. aprila (360), v Železni Kapli dne 12. aprila (165), St. Pavlu dne 23. in 24. aprila (310), v Celovcu dne 26., 27. in 28. aprila (600), v Borovljah dne 3. maja (200), v St. Vida dne 10., 11. in 12. maja (576), v Trbižu dne 14. in 15. maja (397), v Beljaku dne 17., 18., 19., 20. in 21. maja (998), v Celovcu (za mesto) dne 31. maja.
Razglas riblCo«. Bibič, ki bi se rad natančno izučil v ribarstvn sploh ter e izvalitvi zaroda, v odreji mladih ribic in gojitvi prirodne ribje brane posebej, se sprejme v trimesečen uk, L j. od 1. dne meseca aprila pa do zadnjega dne me»e<a junija L I., na ribarskem uvodu samostojnega ribarokega odseka c. kr. kmetijske družbe na Studencu pri Ljubljeni. Bibiči, ki želš udeležiti se tega uka, naj svojim prošnjam, v katerih izkažejo, da se pečajo z ribarstvom, in navedejo svoje starost, prilože potrdilo žepanstva ali lastnika, oziroma najemnika ribarekega okraja ter naj jih do 2 0. dne meseca m a r c i j a 1 8 9 7. leta pošljejo glavnemu odboru e. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Bbič, ki bo sprejet v ta pouk, dobi odškodnino sa pot, tukaj pa brezplačno stano-
vanje in hrano ter nekoliko gotovine na roko, v skupni vrednosti 2 gld. na, mesec; zato se bo pa moral udeleževati vseh del v ribarskem zavodu ni Studencu.
Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu febrapariju 1897 je 93 strank vložilo 21.027 gld. 84 kr., 28 strank vzdignilo 6191 gld. 54 kr., 26 strankam se je izplačalo posojil 8023 gld., stanje vlog (509) 164.445 gld. 10 kr., denarni promet 65.458 gld. 92 kr.
Z Vipavskega dne 10. marca. Sporoča se, da imsjo Vipavci še precej vina. Ako se bo po notranjskih gostilnah še nadalje točilo dalmatinsko viao, morajo cene Vi-paveu snatno pasti.
V kopelj v Gradeži. Kakor v preteklih letih bo deželni odbor tudi letos nekaterim skrofuioznim otrokom podelil podpore po 50 gld. iz dež. zsklada, da jim bode mogoče iti v morsko kopelj v Gradeži. Dotične prošnje naj se pošljejo do konea meseca aprila t, 1. deželnemu odboru, morajo pa biti podprte s krstnim listom, s zdravniškim in ubožnim spričevalom.
Birma v celoviki škofiji in škofova vizitadja bode letos: Meseca maja: dne 2. v St. Lipšu, 3. t Si Urbu nad Mostičem, 4. v St. Ožboltu, 5. v Hiittanhergu, 6. v v Silberegu, 7. v Gunzenbergu, 9. v Hohenfoldu, 10. v St. Jakobu ob Krki, 11. v Svinici, 12. v Zemelshergu, 13. v Dijbriču, 15. v Badvegu, 16. v Satendorfu, 17. v Dobrijsb, 18. v Liseregu, 19. v Ljubnem, 20. v Lesu, 22. v Bublandu, 23. pri St. Duhu nad Beljakom, 29. v St. Jsnžu v Božu, 30. v Ljubelju (St. Lenartu), 31. Za-■vrhom. — Meseca junija: dne 1. v St. Jakobu v Božu, 2. v Pečnici, 3. v Logiveai, 20. v St. Pavlu v labudski dolini.
Raznoterosti.
(Porotne sodbe v Ljubljani.) Do« 1. t m. se je zagovarjal 21 letni Janez Mihelič is Gorenje Zadobrove radi uboja. Zitožeai je v noči od 14.—15. febr. t I. zaklal V. Csjhena. Sodišče mu je prisodilo 4 leta težke ječe s trdim ležiščem vsako leto due 15. febr. — Poppludne je bila obravnava soper Josipa Kosca .Urhovega" iz Djrnc, okraj kranjski. Tožen je bil radi ropa in tatvine. — Porotniki so ga satožbe ropa oprostili, pač pa je radi tatvine dobil 3 mesece težke ječe.
(del nad Vipavo) 10. marca. 35 let Brno se trudili za novo cerkev. Lansko jesen se je naša želja itpolni)*, ko so mjl. stolni prošt dr. L. Klofutar blagoslovili lepo hišo božjo, ponos eolske župnije. —■ Hvaležni farani si štejemo v svojo prijetno doUnoet, da čast. gosp. župniku, K. Teketen-ju tem potom sa ves trud in požrtvovalnost, izrazimo, presečno zahvalo. Vsi smo tudi prepričanj, da se imsmo sa Bogom v prvi vrsti le njemu zahvaliti as prelepo biio božjo.	Hvaležni farani.
(Onefašženjc sv. raapela.) Jeseni leta 1863 pride privrženec laškega brezbožnega Gasibaldija v kraj Sisajri in si najine v gostilni stanovanje. Ko stopi v določeup sobo, tapasi na steni poleg postelje sv. Razpelo. Začne
grozno preklinjati,^zgrabi podobo Križanega, jo odtrga od Btene in s zobmi zdrobi, kosce pa pomoče v ogenj. Kazen mu je za petami. Preden solnce zatone, hudobnež izdihne. Mrtvo truplo silno oteče in postane črno kot oglje, oči pa so odprte, izbunjene in krvavo rudeče. Res strašen prizor!
(Ubogi sultan.) Časopisi poročajo o življenju sedanjega sultana sledeče: Abdul HamJd ima najmanj 50 pisarniških kabinetov. Nihče ne zna, kje misli prebiti dan ali večer. Večkrat gre iz poslopja pri zadnjih vratih, ko misli straža pri glavnem vhodu, da je sultan že v poslopju. Toda nsj se mudi kjer koli, vedno puijo straže nanj noč in dan. Med glavnim vhodom vsake palače in onimi prostori, ka^re rabi sultan za stanovanje, je 5 vrat. Pri vsakih vratih stoji albanska telesna straža; nihče ne sme vstopiti, ako ga ne spremlja komornik ali sultanov pobočaik, Pa Še te osebe morajo imeti posebno dovoljenje, da dovedejo dotičnika do sultana — Živa duša ne ve, kje prenoči sultan. Zakaj on ima preko 50 spalnic in v vsaki spalnici pvojo	V»Mw	*eI«zua
vrste, ki sp zaprla z jako umetno ključavnico. Pa to ša ni dovolj. Pred vrati ono sobe, kjer prenočuje *yltan, le-
žita dva velika psa. Sultan dobro ve, da eo tno psi bolj tvesti, nego Turki. — Kdaj bodo pač sultana dali v pokoj, da bo prost svojih skrbi)?
(It Aleksandrlje,) dne 15. februvarij«. [Itv. dopis.] .Slovansko društvo Sloga' ta Egipet sklenilo je v raznih sejah meseca januvarija sledeče: Imenovalo je svojim poverjenikom gosp. Ivana Semca, da vzame v društvenem imenu veliko stanovanje v Aleksandriji, — Drevesna uliea
—	rue de I' arbre sekka el-Šegira — v namen, da se otvori tam t a t e t i š C e (azil) za slovenske služkinje v Egipta, ponajveč Primorke in Kranjice, v manjšem številu Stijerke in Korošice. — Slovenske služkinje v Egiptu delale so domačim občinam dotdaj velike stroške, posebne so imele plačevati nekatere občine visoke svote ia egiptovske bolnišnice. Slovansko društvo ne pomaga samo služkinjam, temveč tudi domačim ubogim občinam, ki so dotdaj hndo trpele; ono pomaga pa tudi očetom ii» materam, ki imajo hčere v Egiptu Djtdaj se je skoro polovica vseh slov. služkinj v Ejiptu poizgubila po svetovnih mestih, kakor so Aleksandrija, Kahira in Port Said ter se strašno spridila. — Delale so te nesrečnice smrlno sramoto ne samo slovanski naselbini v Egiptu, temveč slovanskemu imenu sploh, Še večjo sramoto pa domaČi očetovi hiši v domovini. V svojo lastno korist prosijo se očetje in matere, ki imajo hčerlie v Egiptu, da ^nam nemudoma naznanijo imena svojih hčera ter kraj, kjer služijo, istotako, da jih od doma ^ailijo, pristopiti k društvu. Društvo je pripravljeno takoj odgovoriti ter dajati taželjena pojasnila. Vse občine in župnijski uradi, ki imajo služkinje v Egiptu, naprošeni so v svojo korist, ker jim društvo odviame hudo breme plačil ta egipt-ske bolnišnice, da nam nemudoma pošljejo natančni imenik jvseh domačink v Egiptu. Društvo bode vrnilo nsto občinam in župnijskim uradom imenik onih, ki so vpisane v društvo ter poštene. — C. gg. župnike v župnijah, kjer je itseljevanje v Egipt na dnevnem redu, kakor n. pr. v Prvatini, B.ljah, Djrnbergu itd. bi prosili, da razglase to objavo v kolikor mogoče raz prižnice.
—	Nadalje prosimo, da se prisili vsaka, ki hoče odpotovali, vpisati ter prijaviti se društvu. — Vse taprošeno naj se pošlje na naslov gosp. dr. Rarol Pečnika, m. zdravnika v Aleksandriji, ali pa na naslov č. gosp slovanskega duhovnika o. Huberta B a n t a 0. S. F. samostan sv. Katarine v Aleksandriji. — Nadalje prosfmo oneblagosrčne rodoljube, ki imajo usmiljenje t našimi ubogimi deklicami v daljni tuji deželi, za pošiljatev knjig in časopisov ta knjižnic j in čitalnico v „Sloginem" zavetišču. — Odbor slov. društva »Sloga" za Egipt: Gen. advokat dr. Lujo Zaja, t. č. predsednik. Mestni tdravnlk dr. Karol Pdčnik, t. Č. podpredsednik. O. Hubert Rant, duhovnik slov. naselbine. Veletržec Ivo Cibilid, t. č. tajnik. Pomorski kapitan Lindi, pomor. kap. Car, Vrgnljan, F^rncis, Krčelič, Šjmec itd. t. č. odborniki. — (Slovenski časopisi, osobito pa kranjski in primorski prosijo se v imenu dobre stvari za ponatis.)
(Socijalnih demokratov surovost.) Usmiljena sestra Frančiška je pretekli petek stregla neki bolni ženi v Stajru. Mož bolnice je bil delavec v ondotni tovarni.
Pred par dnevi se mu je mešalo in oe je umoril. Zato j« Ženi stregla usmiljena sestra. Zvečer gre domov. Pot j0 je peljala mimo tovarn. To priložnost bo porabili nekateri socijalni demokratje, ki so šli ii tovarn, da so pokazali svojo oliko. Ki gre mimo njih, so jo t uničljivim srn«, hom vsprejeli in nahujskali psa vanjo. Pes je skočil proti nji in jo t blatom oškropil. Druge škode sicer ni naredil, le ostrašil jo je. Toda, kaj je naredila ponižna sestra „osrečevateljem človeštva* ? Menim, da bo tako surovost nasproti usmiljenki, ki ta božje plačilo streže bolnikom in revežem, vsakdo obsodil.
(Daleko — razgled) »Iz svojega stanovanja imam 148,670000 km obsegajoč razgled, po noči pa tudi okoli 400.000 km daleč vidim.« — »8aj to ni mogoče!« — »Glej ga no, po dnevi vidim gori do solnca, po noči pa do lune.«
(Sovražnica možkih.) V spodnji Avstriji nekje j< umrla pred kratkem žena, ki je zapustila Sestero nje čakinjam veliko premoženja. Pa «avezati se je morala: vsaka, da vsprejme v rejo mačko, psa in lest tetinih ptičev. Nadaljni pogoj je bil, da morajo ostati njefia-kinje samica. Če se katera omoži, pripade njen delet ostalim petim. — Ena je precej odstopila od svojega deleža.
(V Braziliji beračije), kakor poročajo, ne le pel marveč tudi jahaje na kon;u ali oalu. Francoski poto-valec pripoveduje tak slučaj. V Ro de Janeiro gs nagovori mož ležeč v nosilnici, kojo sta nosila dvs zamorca (sužnja). Mož prosi potovalca milotčine. Potovslec odgovori: .Prodaj sužnja!« Nato mu berač prevzetno odgovori: »Senor (gospod) denarja sem vas prosil, ne dobiih svetov.
(Postava nad vse.) Ob volitvi komisar županu: „Y vašem volilniku je več zapisanih, ki so že davno umrli". — Zupan: „8aj je bil volilnik po postavi osem dni rat-postavljen, pa se ni noben oglasil, da ga več ni."
(Splačal ga je) Profesor Lukan stanuje v otki ulici nasproti krojaču Suši, velikemu prijatelju ptic pevk. Pred njegovimi okni visi nad dvajset tičnikov, polnih šči«-kovcev, čižkov, škerjancev, škorcev in dragih eličnih pevcev. Djbro veste kak močen tbor je to, ki prepeva in žvrgoli od ranega jutra pa do poznega večera. Zato se ne čudimo, da je slednjič ubogemu Likanu zmanjkalo potrpežljivosti, pa prosi vljudno 8ušo, naj .to .bando" preseli v svoje notranje prostore. Ali zastonj. Krojač pusti ptičke na prejšnjem mestu, češ, kaj bi jim kratil tdravtga in svežega vtduha na prostem. Profesor si misli Bvoje. Brto si kupi mladega kotla, mu da napraviti primeren gajbi podoben kurnik, pa hajdi ž njim med okno. Skoro se ratlegs glasni »me ke ke-ke" po otki oliei, kajti bradati kotel se kar ne more navaditi vtvišenega stališča nad spodaj bodečimi ljudmi. To tasliši tudi aaš Saša; Pogleda skoti okno. Njegov sosed na profesorjevem oknu je snani sovražnik krojačev — „mek mek" —. Spodaj na ulici pa j« tolpa porednih paglavcev, postopačev in nagajiveev, ki se na glas krohotajo in norčujejo is ubogega krojača. B«»' jarjen divja Suša po sobi, kliče ženo in hčer in ugiblje, kako prili it te zagate. Slednjič ugane. Odpre osno, in
tiinik st tičnikom jemlje ▼ sobo — profesor je refien neprestane godbe. Ravno tako hitro izgine is .nasprotnega okna češierohogt rogati psvec. Ldkan je dosegel, kar je ielel; v soseščini je »vladal mir.
(29 železnice M je skašal) sin nekega ogerskega kmeta, MUru Popa se je podal na pot v Agrad na „vph-cet". Od domače vasi Teregovs do tja je bilo dve uri, če bi pa šel skoti predor (tunel), bi si pot zelo prikrajšal. Popa se vleie nt ftetesni tir. poslaša, in ker ne sliši niti ntjmtnjšega ropota, nastopi pognmno pot skoti predor. Gre Inkih deset minnt, ko tasliši bobnenje vlaka. Butanje in ropot prihaja vedno bliže in Popt misli, dt m a je telesni konj te ta petami. Spusti se v tek, a ko se otre, ugleda, da je vlak vedno bližje. Tekel je, kar so ga pete
nesle, a rsako sekundo ,so je krčila razdalj med njim in
vldkem. V startnem strah« napis le vse moči, in padci
je itven tnnela na tla ravno, ko jje železnica mimo njega drknila. Jedno celo uro je ležal tam, in še le potem šel v Agrad. Ko pride na Ženitovanje, ga tutnci, ki so ga vender potnali, niso mogli spoznat1. Lasje so mu vsled smrtnega straha popolnoma osiveli. Bil je podoben 70 letnemu starčka.
(Nedeljski Ievee) po končanem lova: „8am zlomek ti ga vedi I Bašem kakor dragi, merim kakor dragi, stre-lim kakor dragi, pa ne ustrelim nikdar kakor drogi 1"
(Prosjak) sreča imenitnega gospoda: .Oprostite gospod ! niste li izgubili svoje denarnice ?* — Gospod seže v žep: .Nisem je isgsbill" — ,Oj to je sreča! Ali bi vas ne smel prositi ta mtlo podporo ?!"
Narodno gospodarstvo.
» t lA ' V ■ ' t- H *	i I	v
Za vinogradnike .' Koleka proste so vsled pojasnila finančnega miniaterstva vsa taka vloge, a katerimi se prosi zemljaknjisoi odpis jodne parcele pd zemlje-kajižne celote, oziroma pripis kake parcele iz tega namena, da more slutiti nova zemljeknjižoa celota kot hipoteka pri posojilih iz državnih ali deželnih sredstev v svrho nove nasaditve uničenih vinogradov. Ta olajšava se opica na člen III. safcoaa z dae 3. oktobra 1401 drž. z. št. 160.	t>
Kedo naj bo čebelar?
Kranjc. glej tvoja zemlja je zdrava V	Za pridne nje lega najprava.
Polje, vinograd, gora morje
Ruda, kuptija tebe rad*
Res redč te, dragi kmetovalec, polje ia vinograd, tudi ruda in kupčija dajeta zaslužka, sli s kolikim potom in znojem, to tudi dobro včš. Postani vendar tudi ti je-denkrat nekoliko bolj gosposki, naj del&jo jedenkrat tudi drugi mesto tebe, kakor mora*. Bjgu bodi potoaeno, v sedanjem narobe svetu ti delati v korist bogatim lenuhom. »Tega pa vendar ne,« mi morda odvrne pošten poljedelec ali rokodelec na deželi, »moja delavna desnica je najina gibati se od zore do mraka; drugI naj delajo mesto mene? ali sem morda sluga kakih židovskih so-cijalnodemokratskih kolovodij in ne zaveden, pošten Slovenec ?«
Ne boj se, dragi moj, tvoje misli so moje misli. Svetujem ti pa prav srčno prijateljsko: Napravi v bližini svoje pridne družine še bolj pridno družino bučelic. V6m, da imaS pripravljenih poln rokav ugovorov in težav, ki ti branijo poprijeti se tega kratkočasnega posla. Oglejva si jih nekoliko, koliko veljajo in odgovor nato nama tudi odgovori na naslovno vprašanje?
1. Marsikdo si misli: »Pridna bučela in njena korist mi ugaja; toda z drugimi stvarmi sem že tako preobložen, za muho tedaj ni Saša in priložnosti.«
Tem odgovarjamo. Nikakor nimamo v mislih če-belarenja v velikem (100 in več panjev), ki bi poleg vsakdanjih opravil zahtevalo res preveč časa in skrbi. Gojiti pa po razmerah 2 do 6, ali 10 do 20 ali 30 panjev to more vsak brez najmanjšega zanemarjanja stanovskih dolžnost', to je mogoče in lahko slasti rokodelcem in obftnikoan, ki se bojj doma dtte, kakor so; vrtnarji, mizarji, kovači, črevljarji, krojači, kolarji, tkalci itd. Zlasti pa bi morali dobro uravnano čebelarstvo
gojiti vsi manjši in srednji petMstniki. Na kmetov poklic je bučela isto tako navezana kakor njegova domača živina. Obema daje hrano ista trata, le s tem razločkom, da prizadeva skrb za živino obilo truda, gleštanje bučel pa numerno kaj malo. Toda o tem se nam je ravno prepričati!
Pričnimo s pomladjo. Glej! Milejši vetrec pihlja, sneg je proč in Jatfo solnoe je oživilo premrte bučele. Veselo zapuščajo zimsko stanje in v kratkem imajo prirojene svojo živahnost. Bučelarju ni treba drugega nego nekoliko pngladiti panje, očediti dn6 nabrane nesnage, kar pa močen panj sam lahiko opravi. Poznate treba pač včasih pogledati, da li ne trpi kak panj lakote, ter mu priskočiti na pomoč z mrvico medu, ali če je prišel ob matico, da ga združimo s dragim. To se opravi vse mimogrede proti večeru.
Ziati majnik je tu, zlati čas čebelarjev! Zdaj dragi kmetovalec, treba je pač nekoliko pozornosti na roje. Toda ne boj se, da bi bilo treba z njimi zgubiti cel majnik, junij in morda Se pol julija. Iz znamenj rojitve lahko precej natanko sklepaš na čas rojev, poleg tega pridejo prveci navadno krog poludne, ko si doma.
Tudi pri roji lahko ne uidejo. Niti treba radi njih presedati osle dni pred Čebelnjakom; tvoji otroci in posli, pa t«4i prijasni sosedje ne bodo s lepa prfcirli roja. Ogrebanje rojev je prijetno delo in ko imaS v tem nekoliko izurjenosti, gre prav urno izpod rok. Kar se pa drujcev in poznejših rojev tiče, se ne smemo pridružiti onim, ki vrednost čebelarstva cenijo po številu panjev, dočim resnično vrednost določuje njih kakovost in moč ljudstva. Skušajmo torej zabraniti vse rbje, kar jih je več od drujcev in tretijakov, bodisi do take majhne ro-jičke družimo mej seboj, odstranivši odvečne matice in poškropi vsi jih z (roje) medeno ali drago diSedo vodo ali pa jim zvečamo prostor v panji ter odvzamemo medu. Kot prvo pravilo čebelarstva naj ti velja: »Bolje imeti jeden močen panj, nego pet slabih!
Ka.minejo roji, greš lahko mirno po svojih opravkih, k večjemu, da se včasih ozres po pridnih svojih delavkah, veseleč se njih pridnosti, ki je le $ebi v korist. Ako jim hoče primanjkovati prostora, das jim naklad« ali 8f bolj* ako imaš metilnio, izmečeš med iz Bitovjn in prmdo zopet postaviš npzaj, da se ti v kratkem znova napolni. Pri tem vsaj v malem občutiš veselje evangelj-
ter postaviti nove prostornejše.
(Dalje prihodnji«.)
N. N»jvilje povelje NJ. c. in kr. aporfoUkeg.
XXXI. državna loterija
...	a a__J^la« ■■■•HA
v J40 do-
sa elvllao-dabrodala«
7816 dobitkov v gotovini, r
Zahv ala.
Volilcem kmetskega volilnega okraja ljub-
Jjana-Vrhnika-Litila-Zatičlna-Ribnlca -Velike Lašče, ki so mi pri volitvi dne 15. t. m. « tako veličastno vešmo — v mojem rojstvenem kraju, v Ribnici, S« celo J e d n o-.'8 lasno -r- izrekli svoja zaupanje, »rekam tem potom
svojo najpriarfinejo zahvalo. Trudil se bodem po svojih ^000,1 ■^^.jHsST fdJStok"po 1600 gld. 1600, 1 do mofeh, o Častno zaupanje opravili, mili Bog pa daj * g^gj/JJ f^sdoMki po 10& gld Ao. i dobitki pc zaželjenih uspehov v blagor slovensk, domovini!	S.g4 dobitki j* 300rfd.M&^ftftfljJg
V LJubljani, dnč 16. marca 1897.
Dr. Ivan Šusteršič, 1. r.
državni poslanec
166 1
			
■ar Prihodnja številka „DOMOLJUBA"			izide dat
1. aprila 1897 zvečer.			
LotMNUak«			
BaaaJ, 6. marca:	80 21, 73,	9	20.
Grade«, 6. marca:	41, 5« 14,	89.	87.
Line, 13. marca:	40 69 8.	26	73.
Trat, 13. marca:	69, 12 68,	»4,	33,
bTtkov78884 pred"do"bitki in »SM podob^i V .ku^-
po
g JfArc!Wd£^f7JZ 4620, 4400 dob. po 6 gl. 26.400.
Žrebanj* vril napraklloljlvo 10. junija 18»7. »re*ka atan«2 Kld avit T«1J. - Srečke ae dobi pn oddelku za državno loterijo na Dunaj! l Riemergasse 7, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafika«, pri daač.ib, poSlnih. briojavn.hurad.h v menjalnicah itd. Igralni načrti za kupovalce zastonj, Srafik« M razpošiljajo poštnine proste. Od c. kr. lot. ravnateljstva,
160 6-1	oddelek rm d rt loteHjd.
♦ ♦
Pri nizki ceni
v
Za
argi
>g
Najbolja izbera za krojače in iivilja, itd., tukaj dobivajo se vedno noye redi in po nizki oeni.
Ljubljana, sv. Petra cesta štev. 8.
Raznovrstne vozove, Štajerske vagerle, • na pol pokrite kočije, 3_! landaverje, tovorne vozove itd.
iideluje in ima tudi v zalogi
Peter Kerdič
IztoltvalM vtzsv
v Spod. Sliki pri Ljubljani.
♦ ♦
t ♦
♦ ♦ ♦ ♦
164 1
3-1 190
Služba organista - cerkvenika
v Preski 168 i-1 se odda o sv. Ju.rji.
živinska soi Kolarski učenec
po znižani ceni dob; se	8tar oko|| w ,et
vedno v vsaki množim pn	i„hko nastop: pri Francu
Frabo Fischer - Ju v	Jent<> v Pungrtu st. 8
Vamniiiii	v SorSki fari, poŠta Med*
Kamniku. 1023-^1 vode. i68 1-1
Liniment. Capsici eompos.
144 4 tz lekarn« Biahtar-java v Pragi
priznano izvrstno bolečin« olajšajo«* mazilo je dobiti posodica po 40 kr.. 7» kr. in 1 gld v vseh lekarnah. Zahteva naj ae to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 46 2? 10
Richter-jev liniment s .sidrom'
ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „gjdrou kot pristna.
Riohter jeva lekarna
pri zlatem leva v Pragi.
hkaJi0m ln na}ČUte'lši Primeseh,
149 ,?5-3
Čestite gospodinje! Zahtevajte in kupujte to kav«!
Prodaja ie y i*e5ih zavitkih z belini trakom ali pa v ikaty^
fcalMrn* pii JEaaljl Parna«*) t AJaNjanl.
JfclT Novo urejen«	141 (5)
lekarna „pft Mariji Pomagal«
M. Leusteka, ttesrjtiva cesta it. I
poleg Murskega Motrfk r Lj.blj.ni
priporoča gospodarjem in kmetovalcem - Uvino-rejcem
livntni rodflni prah m. živimo
kanje, gavedo In praitSo
jeden av^ek » rab. n»Todam 30 kr., pnkm Mike 80 kr.
Viflika zaloga vseh preizkušenih, izborim AdnJočih domačih idr**»I, kateri* te p» Satirikih br otorietir priporočajo kot izvrstna sredstva proti ranim botoznint: — Išoopolttla w vsak dan dvakrat a pošto.
I Resljeva usta. it. l po!«H + ____
J Usejam si prečastiti duhovMini, slavnemo-ab&nBtrn in € !!ieal**(?T«nirr- odjemalcem uljudno naznaniti, da nem j dnem 0. februarja t. L preselil avojo
trgovino
a klobuki, tepleaiiri In krsnasnaklml iodelki
iz prejgnje prodajalnice t gosp. Kirbtta biii na Kongresnem trgu t novo arejene
prodaJatnMne prostore
v Wolfovl (preje gledallUnl) nliei H. i
da se mroSaRkom ^KT^^tiJSSJ^^te^TifbT.IS-naklonjenost al. občinstva.	B
VelespoStovanjem
u» 6—a
-Ki
Anton Krej«L

apneno-železni sirup
n. _______u______v., . VOJiiii-• '.'/."» > Iv
Ta 29let i največjim nspehom rabljeni "rri~ "lokOraTs_ kstag. nama
obliki, j« jako koristno forno-aposn« soli,
—slmpraatanlla
j* ptt * ijMinrt . SanrljMjo im —<ilMi)a% tejb r ^ ' oinipi f - Ifthko it vriiTijsjuii WVanjo krvi,
------,---it njem, pa
Otrootb pospešujejo OAr^JenJe koat
Cena steklenici je 1 gld.25 kr., po peMSikr.nf 118 8	»TlJanJe.	608 20-1?
fg^^gg® StaHlo!
§ pojav^aio pod je* ||| nuni ima ti, e so in
f-i n** v S-' J,
Mrtavi 1* nvdjem
polnoma raziiSne od astfi
i i ■ mi Mlin i. i nalnega 86 let Hann^NV^eTSESfr fosforuato
--	' ■ .rt.■»:■■■-K- '
te torej vselej iartšao H»rbabny-JeT
ss&ftBt&a&r^ srsaBKS,,^"'- *
fcttplll kaka ponataAba F
Zaloga tW afer* w vnk lekanu*.
Dni
je arthelovo krmilno apno, koje prepAiuje lizavoat in glodale le-aovl% omeh&aloat kostU/VkaL-ian]t pospeške prebavljene,pr$: vzro#, da ima lival več mleka, ponAži delavno moli, di trdno, zdrafb meao itd. „ J ™ko livaT nepogrešljiv. — OpiaSse posije na leljo zastonj. 6 kft za poakuinjo gld. L — od Dunf*-
tebornir mfr zalogo
F-'-'-
B.
k * i t i h i r k efa pj
f i O
* H
Jiino in topoino izdelanih priporoča pročaat. duhovščini in si. obMnstvu
* J. Demšar
JMv^e Tereiiie ce«ta štJB v Liuliljani.
NanijUla lavrluJ*Jo w tuč<io po. m i nizki eenf. m M
Matel
■ ......
r
J	klepar na YrbMW
N se priporoča za raEnOrrstna klopnrakn dela „
H drugih stavbah, kakor: pokrinaie rsortikor
»d , imlris^ MIh	^_
R vejSem načinu in poi nizki ceni itd. Modgobrojna pofevnMa N M ajKifieva)* od cerkvenih predstojaiSteT in drugih so na raz- M
xxi||x * ** * m mm J
V mHM
činstva pred aičvrad-nimi ptaarejanji »«■ alm ad tedaj nadalje to le aMaatveao ragi-atravaaa varstvene zaaaika.
Jedino pravi
Balsai
Ima aatraa)a ia nnaaja
steklenica a srebrno kapioo
(Tinetnra balsamica)
Is lekarne pri varkn" ia tovarna farma-oevtidnlh preparatov
A. Thierry-ja » N««
pri Rogatee-Slatini.
Praikuiaa Ia patrian ai zdravstvenih aklaatev.
VaJstasaJe, najprtotaaj* najreolneje ia Ijndako domaČe zdravilo, ki utaii praaa ia plučae Wa*l kri v ialadcu itd. ter Ja »»m prt* vsaka [ena moja
V znak pristnosti je up steK.en.ea . -reutu»	v katoroja vtisnj<
tvrdka lil"Tklorrv, lekarna pri „anf olja Ta riku^.^akl.aliani, k. ne nosi zgoraj stojeie zeleao ti skaae varstvene znamk., naj .. odkloni kotim cenejo tem ai& vrednejo ponaredbo. Pazi aaj ae Uraj vedna aatančno aa seleno varstveno	k,ll9r
zgoraj! Poaarejalca ia paanamsvalea svajega edina pravega balzama, kakar tudi prakapca aifi vradalh pave-tbilaatvo varajačlh dragih balzamov, zasledujem Mjatraija aadaijaklai patom na padlagl zakana • varstvenih znamkah Kjer ae na nahaja zalaga majaaa balzama, aaj aa nareii diraktaa ia naalevi: Ia naselja varka lekarno A. Thlerryja ▼ Pregradi pri Rogateo-BlatinL 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko v«ake avstro-ogerske poitne po-maj« 4 krona, v Bm» ia Hereegevino it malih ali 6 dvojnik steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpoka. Raz-poiilja m samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju.
Pasi naj ae vedno natančno na sgorajiao seleno vantvemo znamko, katero mora nositi ▼ snak pristnosti vsaka steklenloa.
Adolf Thierry, lekarnar
139 20-4 v Pregradi pri Begatoc-SlaUal. 19 20-9
Pege
154 10—2 odpravi v 7 dneh popolnoma
dr. Christoff-a Ubomi, neškodljivi
Ambra-creme
jedino gotovo nSinkujoee sredstvo proti pegam in za olep-šanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 nove. ima na prodaj
J os. Hajr-ja lekarna v Ljubljani.
Miki izbiri lepih, pcrabnih daril n Božič In nm lito I Najboljše ure po najnižji ceni
o
in
Poprav i 1 a izvriuje kar motno natančno pod jamstvom.
i« popravljanje koleg za vozarenje (bieiklov) po nizki ceni.	101 n
verižice, uhane, prstane itd.
ima v zalogi
Fr. Čuden, urar « Ljubljani na Mestnem trgu namprotl rotovžu
T« domača zdravila dobijo ae aajeeseje p« p^.
S! vedno .vete m priznano, fouebno ao
Kapi ice za Želodec
krepčujoče, aliz raztvarjajoče, od-penjajoče, čiatujoče in slait Vibu-jajoče.
1 steklenica 30 kr., 6 steklenic 1 gld., 8 tmeat* 4 fU. 60 kr.
Dr. pt. Tmkde«y-a
ifajila« (čistita«) kri|ljici.
1 ikaUjica 21 kr., 1 zavitek l gld. ~ZL 6 kr.,
Najboljle dietično sred-atvo za Želodec!
Marija-Lurški grenčec za žeodec
Steklenica M kr., « ateklesfe 2 gld. 60 kr.
Priporoča ae najtoplejle kot kemično čisti, l>ygije-nični,dieti£ni ioiodečm liker.
Ta dobri grenčec za želodec je med vsemi grenčifi, oživljajo&m. soki itd. nsj-priporočljivejii. Oživlja in okrepčiije želodec, vzbuja slaat do jedi, a kratka, j« najboljli, z mnogimi zahvalnimi pismi pripofočes grendea » talodec Vse te, kakor VBa druga zdravila razpolilja na vie kraje vsak dan po polti
lekarna Trnk6cijr
zraven rotovža Ljubljana, Kranjsko. 67 (12-9) Svarilo! Ta liker pristen j« le tedaj, »ko je na vsaki steklenici od lekarne uradno zahranjena varnostna znamki .Marija- Lurika v jami."
Mlhnol ProHtonjak, v Dra Št. Vid nad Ljubljano, krovec z ikrilahsl
inozemskimi, prevzame
ravljah h. plaičami,
St. 60. polta domačimi ia
j kritje in popravo raznih poslopij,
♦ ♦
:
priporoča se tudi častiti duhovščini za popravo ln kritje eerkav In oerkvenlk zvonikov solidno in po ceni.	155 2-3
4 zlate, 18 srebrnik kalaja, 30 iaataih hi prizaataih dlplam.
aa
koaje,
Kwizde
kornenbnrlkl
redilni prašek.
Žlvlsozdr. diet. aredstvo govedo Ia ovee. Rabi se l« teko« 41 let po največ hlevih ako žival neče j«s ti, slabe srefcavlja, v zbali-iaaja mleka in da daja Žlvlaa ve« mlaka.
Cena: ikat|j. 70 kr, pol »katlj. M Pristen ja le, ako ima poleg naUinjeno varstveno znamko. Dobiva se v vsen ie kar n ah ia drogvarijah.
Olavna saloffa:
Frane I*. Kwlwl»
c. in k. avatr. -ogarikl in rno««^' 117 dvorni z1" ' H"3
Tlaka .SjHeiiaaa Tmrnn*.'