GrosuPlJe (centrala) sP 908 NflŠ KRAJ 1999
352(497.4 Dobrepolje)
S
119990 IBS,9
s krai
letnik V, št. 9
Ogledali smo si Kraljeve umetnine v primorskih cerkvah
9. oktobra se je obetal prelep jesenski dan. Do zadnjega sedeža napolnjen avtobus je popeljal Dobre-poljce in druge ljubitelje Kraljeve umetnosti proti Primorski. Cilj potovanja je bil ogled cerkva, katerih notranjščino je poslikal umetnik Tone Kralj. Pobudo za ekskurzijo, za katero je vladalo izjemno zanimanje, je dal Jože Kralj iz Zagorice. Ob soorganiza-ciji Turističnega društva Dobrepolje je pripravil izlet, ki bo udeležencem ostal v nepozabnem spominu. Program ogledov in vodenje po cerkvah je prevzel mag. Igor Kranjc, odličen strokovnjak in poznavalec umetnosti bratov Kralj.
Stran 8
oktober 1999
Ob koncu misijona še blagoslovitev mladinskega centra in mrliške vežice na
Vidmu
Sklep misijona, v nedeljo, 3. oktobra, je bil povezan še z dvema prazničnima dogodkoma - blagoslovitvijo novega župnijskega mladinskega doma in mrliške vežice.
Stran 5
Iz vsebine:
Župan: Koga moti delo? Pričelo se je delo na projektu CRPOV Pavle Novak iz Argentine Blagoslovitev orgel pri Sv Antonu Extempore Dobrepolje'99 Koncert Mavrice
Terezija Škantefl je bila stara 94 let •» Novo iz zdravstvenega doma
Naslednja številka Našega kraja bo izšla konec novembra. Prispevke sprejemamo do 12. v mesecu
119990186,9
Naš krai
Zupanova stran
9/1999
Koga moti delo?
V naši občini se ne moremo pohvaliti s popolno zaposlitvijo, saj nam statistike pokažejo, da imamo približno 9 odstotkov brezposelnih. Ta odstotek niti ni tako velik, kot v nekaterih drugih območjih v Sloveniji, pa vendar tolikšen, da se ne moremo požvižgati na vsako delovno mesto, ki se v občini zapre, ampak moramo biti vsakega novega delovnega mesta izredno veseli, pa naj si bo to v večjem podjetju ali v majhni privatni delavnici. Od približno 1500 dela zmožnih ljudi je v občini zaposlenih 587 oseb, od tega je v podjetjih in ustanovah zaposlenih 377 oseb, v svojih samostojnih obratih je zaposlenih 69 oseb, pri teh samostojnih podjetnikih pa je zaposlenih 70 oseb, kot kmetov pa je prijavljenih samo še 71 oseb, brezposelnih pa je po statistiki 134 oseb. Iz teh podatkov se da sklepati, da velika večina občanov dela izven občine in so vezani na dnevni prevoz v druge kraje. Iz tega se da tudi zaključiti, da so v občini potrebna nova delovna mesta. Vsaka delavnica, privatna obrt ali podjetje je dobrodošlo, pa četudi posamezna oseba zaposli samo sebe. Veseli smo lahko tudi, da se precej naših občanov odloča za samostojno dejavnost. Dejavnosti pa so različne, ena potrebuje manj prostora druga več, ena več pisarniškega prostora, druga več skladišč, tretja veliko delavnico itd. Občina se po svoji funkciji in z denarjem, ki ga ima na voljo, ne more neposredno angažirati kot investitor neke dejavnosti, lahko pa po svojih močeh pomaga in usmerja in vzpodbuja. Občina je zaradi tega skupaj z občinama Grosuplje in Ivančno Gorico ustanovila skupen sklad za spodbujanje drobnega gospodarstva s sedežem v Ivančni Gorici, ki nudi ugodne kredite interesentom. Prav sedaj se tudi vključuje v ustanovitev Podjetniškega centra s sedežem v Ribnici, ki bo imel namen pomagati podjetnikom pri njihovem razvoju. Te centre spodbuja tudi država. Kako bodo delovali, bomo še videli.
V občini se kaže tudi pomanjkanje primernega prostora za gradnjo gospodarskih objektov, zato smo že nekaj let načrtovali neko primerno obrtno cono. Ta prostor je sedaj s sprejetjem zazidalnega načrta za obrtno cono opredeljen, potrebno pa bo še precej sredstev in energije, da bo ta prostor resnično zaživel. Zadeva je dolgoročna in oživitev tega prostora je odvisna od, v prvi vrsti, bodočih investitorjev, kakor tudi od sedanjih lastnikov zemljišč in od razpoložljivega denarja na občini ter od splošne gos-
podarske situacije ter od tega, kolikšen posluh bo imela država za takšne projekte. Trenutno je v razmeroma kratkem času še možno graditi tudi pri Stolarni, med tem pa se bo zadeva toliko uredila, da bo možno graditi tudi v obrtni coni. Zmotno pa si je predstavljati, da se v vseh ostalih delih občine ne bo dovolila tudi še izgradnja kakšne delavnice ali posodobitev že obstoječih proizvodnih kapacitet. Ob zgornji zaposlitveni sliki si namreč ne moremo privoščiti, da bi zaprli en sam objekt, kjer se nekaj proizvaja oziroma, kjer so ljudje zaposleni. V zadnjem času se namreč pojavlja nek čuden strah in nasprotovanje vsaki dejavnosti, ki bi se nekje začela odvijati. Nekatere moti vse. Povsod vidijo prevelik hrup, smrad, preveč ropota s kamioni, luč, ki preveč sveti itd. Najraje bi videli, da zapremo vse delavnice, ali da ne pustimo nobenemu zgraditi nove, zato da ne bo hrupa, praha pa nočnega dela itd. Da nas ja ne bo kdo zbudil že ob šestih zjutraj. Izgleda, da nekatere moti že to, da nekdo sploh še hoče delati ali da hoče celo malo več in bolj intenzivno delati. Če pa prav dobro premislim, pa je tega hrupa in delovnega nemira vse premalo. Premalo delavnic, premalo podjetij, premalo ekonomsko dovolj močnih kmetij, ki so spo-
sobne preživeti enega, kaj šele dva delavca, premalo voženj s tovornjaki, premalo tistih, ki bi bili pripravljeni v dobrobit razvoja prijeti za delo tudi izven delovnega časa. Vsi ti našteti in takšni sicer povzročajo hrup, prah, smrad in še kaj drugega, toda veseli bodimo, da je še kaj takšnih. Ne razumem tako zgrešenih stališč, po drugi strani pa kritiziranje, kako ni vse skupaj nič, kako ni dela ne denarja. Nihče namreč ne more iz nič začeti z gradnjo podjetja v obrtni coni. Najprej bo delal v garaži ali pod napuščem in ko bo kaj zaslužil, bo razmišljal o novogradnji. Prav kratkovidne in nezrele se mi zdijo izjave, češ kaj me briga, samo mir mi naj da, da bom lahko v miru spal ali pa gledal televizijo. Ne morem se znebiti vtisa, da gre v mnogih primerih tudi za neko nam vsem znano dobrepoljsko nevoščljivost. Vsak, ki seje kdaj poskušal s kakršno koli dejavnostjo, ve, da od spanja in gledanja televizije ni zrasla še nobena delavnica ali podjetje, pač pa od garaškega dela, naprezanja in brc/, omejenega delavnika na sedem ali osem ur. Človek, ki se v to spusti, mora imeti neomajno voljo, znanje in smisel za podjetništvo. Naloga nas vseh pa je, da ga podpiramo in mu poskušamo pri tem pomagati, ne pa nagajati.
Da ne bo pomote, vsi se strinjamo, da mora vsaka dejavnost delati v okviru predpisov in v nobenem primeru ne bomo pod-
SPREMEMBA PROSTORSKEGA PLANA
V začetku leta 2000 bo občina Dobrepolje začela s pripravo novega plana občine. Občina že sprejema vloge za spremembo plana, na kateri naj bo opis željenega posega s parcelno številko in k.o. in lastništvom parcele, ter vsi podatki o vlagatelju. Poleg vloge naj stranka predloži mapno kopijo, ki jo dobi na Geodetski upravi v Grosupljem z označeno parcelo, na kateri želi graditi. Točnejši datum za oddajo vlog bo javljen pravočasno, vendar naprošamo, da z oddajo vlog ne čakate do zadnjega dneva, ki bo objavljen, ampak jih oddajte še v letošnjem letu. Vse dodatne informacije glede sprememb prostorskega plana so mogoče tudi na tel. št. 787-926, 787- 817 pri Mojci Lovšin, d.i.a. oziroma na Občini Dobrepolje.
Sam obisk občine največkrat ni dovolj, da bo stranka dobila pravo in kvalitetno informacijo. Dejstvo, da je Občina Dobrepolje prostorsko majhna in so informacije tako rekoč na dosegu ro-
ke, bi želeli, da ob obisku Urada za prostor stranke prinesejo s seboj:
- mapno kopijo iz katere bo razvidna lega parcele in katastrska občina (k.o.), lahko tudi starejšega datuma
- lahko le številko parcele in k.o., ki si jo izpišete iz mapne kopije ali posestnega lista, saj bo tako olajšano iskanje parcel in dajanje informacij, hkrati pa se strankam ne bo potrebno večkrat vračati na občino.
Pregled dela Občinske uprave, ki se nanaša na prostorske zadeve je v dobri polovici leta 1999, odkar je občina Dobrepolje začela z delom na tem področju razmeroma dober. Veliko prebivalcev in zainteresiranih je že prišlo v tem času po informacije, ki se nanašajo na prostor, kar je vzpodbudno za samo poselitev v občini in za zmanjševanje nedovoljenih gradenj, kar govori, da prebivalcem občine ni vseeno, v kakšni občini in konkretneje v kakšnem naselju živijo.
Z lepimi pozdravi Občinske uprave
Naš kraj
Delo OS in OU
9/1999
pirali brezvestnega in nezakonitega ravnanja ali docela neurejene okolice, še naprej bomo dosledno zahtevali ureditev in izpolnjevanje minimalnih pogojev za delo, vendar pretiran dlakocepski odnos do vsakega, ki s svojim delom povzroči določeno, morda včasih tudi nekoliko moteče dejanje, ne vodi v napredek in ljudem, ki hočejo delati, jemlje voljo do razvoja in ustvarjalnosti.
Urejena zunanjost nekega podjetja in odnos do okolice ter prizadevanja za minimalno ogrožanje okolja seveda ni samo stvar zakonodaje, ampak je to v mnogočem
Na deseti redni seji OS, 21. 9. 1999, je bilo v obravnavi kar osem različnih odlokov, ki so bili v fazi osnutkov ali predlogov.
Eden pomembnejših jc odlok o občinskih cestah, ki je bil po številnih pripombah na tokratni seji sprejet z dodatnima dvema amandmajema. Nanašala sta se na čiščenje pločnikov in kategorizacijo cest. Celoten odlok bomo objavili v našem glasilu skupaj z odlokom o kategorizaciji občinskih cest, kakor hitro bo ta sprejet. Na tokratni obravnavi ga svetniki še niso potrdili, ker sta svetnika Jože Klun in Slave Palčar menila, da so /. njim posameznim lastnikom pri kategorizaciji njihovih poti v občinske ceste kršene pravice. Menila sta, da ni bilo pri tem ustreznega dogovarjanja. Pri tem sta dala za primer stanje v Podgori.V nasprotju z njima so župan, podžupanja in tajnik občine dokazovali, da je priprava odloka in dogovarjanje z vaškimi skupnostmi trajalo eno leto in pol in da ni bilo do zdaj ničesar spornega. Kljub temu so na predlog nekaterih drugih svetnikov sprejeli sklep, da bo tajnik občine še enkrat vprašal lastnike. Cc se s kategorizacijo ne bodo strinjali, njihove poti ne bodo kategorizirane. Pri tem jc bilo poudarjeno, da se s kategorizacijo lastništvo ne spremeni.
Z enim dodatnim amandmajem pa je bil po dokončnih soglasjih in usklajevanjih sprejet odlok o zazidalnem načrtu obrtne cone v Predstrugah, ki ga je izdelala fakulteta za arhitekturo. Na seji pa ga je predstavila Mojca Lovšin.
odvisno od človeka samega, eden ima smisel za red, drugi ga nima. Tudi v naši občini si lahko ogledamo zelo urejene obrtne delavnice ali podjetja z urejeno okolico, da skoraj ne veš, da tam je, ali pa tudi take z razno raznim razmetanim materialom in v celoti neurejene. Morda bi bilo v nadaljnjih aktivnostih turističnega društva smotrno v naslednjih letih razpisati tudi ocenjevanje najbolj urejene okolice delavnice ali podjetja.
Poskusimo vsi skupaj z malo več dobre volje in razumevanja!
Vaš župan Anton Jakopič
Zelo veliko pripomb in široko razpravo pa jc povzročil odlok o določitvi pomožnih objektov, kar je razumljivo, saj je odlok zelo pomemben za ohranitev našega prostora. Čeprav je bil že v fazi predloga, so svetniki še zmeraj v njem odkrivali sporne rešitve, zato so ga vrnili v fazo osnutka. Postavili so 14-dncvni rok za oddajo pisnih predlogov svetnikov.
Člani sveta so po hitrem postopku sprejeli odlok o občinskih upravnih taksah, saj v njem ni posebnih sprememb za občane v primerjavi z odlokom, ki jc bil sprejet že v prejšnji sestavi.
V pivi obravnavi sta bila osnutek odloka o denarni pomoči in osnutek odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave.
V statutarno pravno komisijo so svetniki imenovali Kristino El Shawish, imenovali pa so tudi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Dobrcpolje. V Svet so imenovani: Jože Miklič, Dušica Hočevar, Kristina Gregorič, Marjan Vlašič, Franc Škantelj, Stane Kogovšek in Anton Rus.
VPRAŠANJA, PREDLOGI
JANEZ PAVLIN jc izpostavil problem zdravstva in zobozdravstva v občini. Na njegovo pobudo jc bil sprejet sklep, da se na naslednjo sejo OS povabi direktorja Zdravstvenega doma Grosuplje dr. Merviča.
FRANCI ŽNIDARŠIČ je dal pobudo za ureditev železniškega prehoda v Predstrugah. Izpostavil je tudi potrebo po asfaltiranju ceste proti Žvirčam. Cesta je v repub-
liških planih za izgradnjo, vendar se še ne ve, kdaj bo asfaltirana, je povedal župan.
STANE JAKIĆ je vprašal, kako je kvalificirana cesta Mala vas - Laze, ker je nihče ne vzdržuje. Župan je odgovoril, da je gozdna pot, zato so jo po zakonu dolžni urejati lastniki zemljišč.
JOŽE PUGELJ je vprašal, kako je z zamenjavo "komunšne" zemlje za razširitev ceste. Točnega odgovora ni dobil, ker razen dogovora, da bo do zamenjave prišlo, še ni nič znanega.
Vprašal je tudi, kdaj se bo uredilo obzidje pokopališča v Strugah. Pojasnjeno je bilo, da bodo to naredili gasilci. Isti svetnik je tudi opozoril, da se maši ponikalnica na pokopališču.
JOŽE KLUN je zaprosil še za en kontejner za Podgoro. To po tajnikovi izjavi ne bo problem, ker so že naročeni.
ALOJZA ERČULJA je zanimalo, kdaj bo asfalt v Podgorici. Tajnik občine je zagotovil, da bodo dela končana v enem tednu. Župan je dodal, da so se dela zavlekla tudi zato, ker jc bilo veliko usklajevanja in dogovarjanja za stranske poti.
Slišali smo tudi dva predloga, kako zmanjšati nevarnost na križišču proti vasi Cesta, kjer se je zgodilo že nekaj hudih nesreč. STANE JAKIČ je predlagal, da bi se cesta speljala v neke vrste polkrožni ovinek, s čimer bi se umiril promet. IVAN (iRANDOVEC pa jc predlagal postavitev ležečih policajev.
Za drugo črno točko, ki je v neposredni bližini, gre za prehod čez železniško progo, pa je STANE JAKIČ dal pobudo za postavitev signalnih luči.
Precej vprašanj je v pisni obliki postavil SLAVC PALČAR. Na vsa pričakuje pisni odgovor. Nekatera od teh vprašanj so bila na tej ali na prejšnjih sejah že postavljena. Med drugim ga je zanimalo, ali je bilo za začasno smetišče na dvorišču Stolarne s strani občinskih ali inšpekcijskih organov izdano kakšno soglasje, kakšni so okvirni časovni roki uporabe začasne deponije kosovnih odpadkov na dvorišču Stolarne in če je bila sklenjena med Stolarno in občino kakšna pogodba o uporabi dvorišča za začasno deponijo. V zvezi s tem je dobil kratek odgovor že na sami seji. Soglasje ni bilo izdano, sklenjena pa jc bila pogodba med Stolarno in občino. Ponovno je izpostavil problem pločnika v Predstrugah in vprašal, kako poteka sanacija kamnoloma. V povezavi s kamnolomom ga je zanimalo, v kateri fazi je izdelava obvoznice mimo Ponikev in kdaj jc predvideno odprtje.
M. Steklasa
DESETA SEJA OBČINSKEGA SVETA
Na zadnji seji so obravnavali osem odlokov
Novo iz zdravstvenega doma
Po navadi pišem o kaki bolezni, kako jo preprečujemo ali zdravimo ali o tem, kako bi ostali zdravi. Tako pisanje me veseli, pa še koristno je. Danes bo govora o zdravstveni politiki in novih problemih v zvezi s tem. To sicer ni moje področje, je pa potrebno o tem spregovoriti, da bi tako bilo manj hudih besed pri zdravniku ali pri sestri.
Vsi dobro veste, da vam zdravstvene storitve plačuje zavarovalnica, ki nam zato tudi kroji velik del zdravstvene politike. To že veste, da ste dolžni hoditi le k svojemu izbranemu zdravniku, samo v hudih primerih vam bo pomagal kateri koli zdravnik. Če bo vaš zdravnik odsoten tri ali več dni, ga bo nadomeščal drugi zdravnik, če pa bo vaš izbrani zdravnik odsoten samo dan ali dva, ne bo imel nadomestila, zato bo potrebno počakati, da se bo vrnil.
Novo je tudi to, da vam zdravnik ne sme napisati ponovno recepta za zdravilo, ki ga stalno jemljete, preden niste vsaj teoretično porabili zdravila, ki ste ga že prejeli na recept. Naj vam to razložim praktično. Vzemimo srčnega zdravnika, ki jemlje zdravilo lanitop za srce. Prvega septembra mu je zdravnik predpisal dve škatlici tega zdravila. V vsaki škatlici je po 50 tablet, torej je bolnik prejel 100 tablet tega zdravila. V tem primeru je bolnik upravičen, da bo dobil ponovno recept za to zdravilo šele čez tri mesece, če poje eno tableto na dan. Če pa mora pojesti dve tableti na dan, bo upravičen do novega recepta po petdesetih dnevih. Ali drug primer. Mati prejme stekleničko antibiotika za bolnega otroka. Po nerodnosti ji pade ta steklenička iz rok in se razbije. To se namreč pogosto dogaja. V tem primeru bo mati sicer dobila nov recept, vendar bo morala novo stekleničko zdravila plačati.
Novo je tudi na področju zdravstvenih uslug. Zdravniki pogosto opravljamo nekatere usluge, ki jih zavarovalnica ne prizna za zdravstvene. Na primer pisanje vsakršnih potrdil. Potrdila za odložitev vojaških vaj, potrdila za bone, predlogi za pridobitev dodatka za pomoč in postrežbo, ponovni invalidski postopki. Vse to je do nedavnega bilo zastonj, po novem bo vse to potrebno plačati. Grosupeljski zdravstveni dom je eden zadnjih v Sloveniji, ki je sprejel cenik teh storitev na podlagi Navodil za izvajanje zdravniške tarife, ki jih je izdala Zdravniška zbornica. Tisti, ki hodite k zdravniku, ste morda že opazili, da vise ceniki po oglasnih deskah, menim pa, da ne bo odveč, če nekaj cen teh nezdravstvenih storitev objavim v občinskem glasilu.
Razna potrdila za zavarovalniške
zadeve.......................................................4.800 SIT
Razna opravičila......................................4.800 SIT
Pisanje predloga za dodatek za pomoč
in postrežbo..........................................10.000 SIT
Isti predlog, v primeru, ko bo moral zdravnik na dom...................................16.000 SIT
Ponovno pisanje obrazca št. 3 za upokojitev ali ocenitev invalidnosti.....................21.500 SIT
Zdravniško spričevalo.........................20.000 SIT
Dežurstvo zdravnika na kakršni koli prireditvi bo stalo na uro......................8.000 SIT
Če boste želeli na prireditvi zdravnika z reševalnim vozilom, bo stala ura..............18.000 SIT
Pa še ena novost v zvezi z obiski zdravnika na domu pacienta. Zdravnika lahko pokličete na dom le v nujnih primerih. Vendar NIKAKOR NI NUJEN PRIMER, ČE BI VI SICER BOLNIKA LAHKO PRIPELJALI V ZDRAVSTVENI DOM, PA NIMATE PREVOZA. V takem primeru zdravnik lahko obišče bolnika na domu, vendar boste morali plačati 12.000 SIT, če se zdravnik ne bo zadržal pri bolniku več kot pol ure. Če se bo zdravnik, ki je prišel k bolniku na dom, ker ta ni imel prevoza, zadržal pri njem več kot pol ure, bo za to treba odšteti
nekaj več.
Naj povem, da je ta cenik sprejel Svet javnega zavoda Zdravstveni dom Grosuplje na svoji redni seji, dne 23.9.1999 in je že v veljavi od 10. 10. 1999 dalje. Da ne bi koga preveč skrbelo, kam bo šel tako pridobljeni denar, vedite, da nikakor ne v žep zdravnika, pač pa bo vknjižen kot izredni dohodek Zdravstvenega doma in bo porabljen za njegove potrebe.
Ko smo že pri cenah, morda še to, kar eni že veste, da vam lekarna izda račun tudi za zdravila na recept, in to samo zato, da veste, koliko bi morali plačati, če ne bi imeli zdravstvenega zavarovanja. Niso redki pacienti, ki so spoznali, da ne bi bila zadosti za zdravila vsa njihova pokojnina, če bi jih morali v celoti plačati.
Za konec še nekaj važnega. Pogosto nas, zdravnike, opozarjajo, da nismo in niti ne smemo biti samopostrežna trgovina, kjer je vse zastonj. Kaj to pomeni? Pomeni, da pogosto prihajate v ambulanto in želite to zdravilo, ono zdravilo, ta pripomoček, zdravniki pa se gremo dobre vile in vam napišemo vse. V prihodnje bo le tisto na račun zavarovalnice, kar vam bo predpisal zdravnik v prepričanju, da to res nujno potrebujete. Ker se največkrat dogaja, da želite vedeti vrednosti vašega holesterola, mimogrede, holesterol je postal sinonim za krvne maščobe, ki jih pri nas določamo 4 vrste, smo uvedli možnost, da greste v laboratorij, brez da bi poprej čakali pri zdravniku na napotnico. Ugotovitev vašega holesterola (pomeni celokupni holesterol, visoko topni in nizko topni holesterol ter trigliceridi) vas bo stala 1.200 SIT. Če si boste poleg holesterola kontrolirali še krvni sladkor, bo to stalo skupaj
ZAHVALA
PGD Ponikve se zahvaljuje gasilcem, mladim, krajanom in obrtnikom za nesebično sodelovanje pri obnovi objekta in dograditvi prostorov za krajane in mladino v gasilskem domu. Na te ljudi se bomo lahko zanesli tudi tedaj, ko bo potrebno pomagati sočloveku v nesreči. Lahko smo ponosni nanje.
Gasilska zveza Dobrepolje
v mesecu požarne varnosti organizira dan odprtih vrat v soboto, 30. 10. 1999, v gasilskem domu na Vidmu. Med
drugim bomo predstavili tudi novo gasilsko vozilo. Od 13. ure dalje bo organiziran servis in polnitev gasilnih aparatov, na katerem boste lahko nabavili tudi nov aparat.
VLJUDNO VABLJENI!
1.400 SIT. Menim, da cena ni tako visoka, da si tega ne bi mogli privoščiti enkrat ali dvakrat letno. Seveda se boste po kontroli vaših maščob lahko posvetovali z zdravnikom, ki vas bo poučil, kako ravnati, da bo vaš lipidni (maščobni) status v redu.
Dragi moji, preden se razjezite in pričnete godrnjati, se raje vprašajte, če ste godrnjali, ko se je podražila elektrika pa benzin. Še vedno se vozite naprej. Boste videli, da boste vseeno preživeli. Pa še lep pozdrav.
Janez Mervič, dr. med.
Ob koncu misijona blagoslovitev mladinskega centra in mrliške vežice
«...
Spet smo bogatejši za dva nova objekta. Mladinci so dobili nov prostor, v katerem bodo poleg mladinskega verouka in številnih drugih dejavnosti, ob katerih se bodo zbirali mladi, lahko potekale tudi druge župnijske dejavnosti za vse farane. Iz več virov in s skupno pomočjo faranov je bil zgrajen v razmeroma kratkem času, v zadovoljstvo vseh - mladih in starejših.
Po samoprispevkih še v prejšnji občini, ki niso dosegli svojega namena, in po dolgotrajnih ter mučnih razpravah ter deljenih mnenjih, ali jo potrebujemo ali ne, je končno tu tudi mrliška vežica. Občina je prisluh-
nila večinskemu mnenju, ki je bilo naklonjeno izgradnji, in rezultat tega je lep objekt s prav tako lepo urejeno okolico.
Slovesnost odprtja in blagoslovitve mladinskega centra in mrliške vežice je bila v
nedeljo, 3. oktobra, po končanem misijo-nu v župniji. Oba objekta je blagoslovil pomožni škof Alojz Uran ob prisotnosti duhovnikov - rojakov in drugih gostov.
V krajšem in lepem programu so sodelovali recitatorji, Godba Dobrepolje in Moški pevski zbor Rafko Fabiani. Gospoda škofa, duhovnike in ostale goste je pozdravil župan Anton Jakopič. Zahvalil se je arhitektu Gorazdu Cibicu, izvajalcem del, med katerimi je bil glavno podjetje Gramiz iz Kočevja, in dobavitelju opreme Marku Prijatlju. Posebej je pozdravil akademskega kiparja Staneta Jarma, ki je zgradbo obogatil z lepim kipom križanega Kristusa. Zahvalil se je tudi župniku Francu Škulju, ki je z razumevanjem prodal del cerkvenega zemljišča, da je bila mrliška vežica zgrajena na lepem in primernem prostoru.
V govoru, v katerem je bilo na eni strani izraženo zadovoljstvo nad uspešno izgradnjo, je bilo istočasno čutiti tudi nelagodje ob predaji objekta svojemu namenu.
"Lahko bi na dolgo in široko govoril o še enem delovnem uspehu, o opravljenih delih, o zneskih računov, o usklajevanju del itd", je dejal župan in nadaljeval: "Toda če pomislim, da odpiramo objekt, v katerem sc bodo od tega sveta poslavljali naši dragi pokojni: oče, mati, sestra, brat, in - zgrozim se ob misli - tudi sin in hči, se mi zdi govorjenje o gradnji prazno in nepotrebno. Moral bi torej reči nekaj več. Srečujemo se torej s smrtjo, o kateri ni lahko govoriti, pa vendar je vsak dan med nami."
Kakorkoli že, mrliška vežica je pomembna pridobitev za kraj. Je lep objekt za dostojno slovo od pokojnih, saj je zasnovana tako, da skuša ponuditi dostojanstvo, domačnost in toplino.
M. Steklasa
6
Naš krai
Prebrali smo za vas
9/1999
Slovenske marginalije
Nadaljujemo z objavo odlomkov iz eseja Slovenske marginalije, ki ga je napisal Drago Jančar v posebni številki Nove revije z naslovom Sproščena Slovenija.
Morali bodo priti drugi, morda že v demokraciji rojeni ljudje, ki bodo vzpostavili kontinuiteto z disidentsko, uporno, kulturno in ustvarjalno formacijo v Sloveniji, tisto, ki je s spremembo mislila resno in je bila že zdavnaj zanjo pripravljena tudi kaj tvegati. Ki si je ob tem tudi ves čas postavljala najvišje ustvarjalne kriterije na področju umetnosti, znanosti in odgovorno držo v območju svojega javnega delovanja. In bodo to razumeli kot normalno opravilo in držo ustvarjalnega intelektualca, da je namreč kritičen, odgovoren in pogumen. Družbeno protestantstvo, ne pa oportuni-zem in lizunstvo, bo spet moralo postati vrednota. Ne more biti več normalno, da nekdo, neki sociolog danes hladnokrvno zapiše, da je Pučnik boljševik, drugi reče, da je Veljko Rus nekaj takega kot Jacck Kuron na Poljskem. Pučnik pa nekaj takega kot Se-šelj v Srbiji. Lahko si mislimo, da ta človek nič ne ve ali pa je neskončen manipulator, toda nekje mora biti prostor in odločnost za to, da se takšna nevednost in manipulators-tvo anulirata z besedo dejstev, znanja in analize. Priti bodo morali ljudje z novo energijo in znanjem, ki si nc bodo več pustili soliti pameti od včerajšnjih, današnjih in sploh nobenih ideologov in medijskih ma-nipulantov. Ko se bo znova razmahnila kritična misel, ne bo mogel več nastajati humus za rast neskončnih manipulacij, totalnega zamegljevanja, popolnoma zavestne politične manipulacije.
Uporništvo, drugačna misel, pogumno upiranje, govorjenje resnice, to pri nas nikakor ni vrednota, to je nevarno, vsaj zoprno. Vsak povzpetnež se ti bo spravil na človeka, ki ima za seboj mnoga dela in je v življenju tudi kaj tvegal. Angleška tradicija - o Angležih ne mislim vse dobro, ampak njihova izkušnja je važna - angleška tradicija ima ta pojem vgrajen v svojo zavest kot visoko vrednoto. Disident jc bil neprijeten človek, pravi Maurois v Zgodovini Anglije, ampak lahko smo hvaležni tej tradiciji, ki nam je dala vzor človeka z visokimi principi v zasebnem in javnem življenju. Edino takšne osebnosti zmorejo prinašati spremembe in so nam lahko nekakšno zagotovilo, da ne bomo potonili v močvirju brezbrižnosti, nedejavnosti, bednega kompromisarstva, ki jc
pripravljeno živeti v laži za ceno sodelovanja pri oblasti.
Skratka, uporniški, disidentski formaciji zaenkrat ni uspelo v družbi uveljaviti lastnih zamisli, ni ji uspelo veljavno vzpostavi-
pi. Namesto da bi torej rekli: Slovenci tiskamo vsako leto 4000 knjižnih naslovov, Ukrajinci naj mi oprostijo, ki jih je 60 milijonov, pa v svojem jeziku kakšnih 100. Preživeli smo in postali nekaj več od svoje številčne majhnosti zaradi upornega, protestantskega duha, predvsem pa zaradi ustvarjalnosti.
Dežela je tako majhna ali velika, kot so majhni ali veliki ljudje, ki v njej živijo in ustvarjajo.
ti načel kritičnosti, resnicoljubnosti in samostojnega mišljenja. To bomo šc dolgo in drago plačevali. Če ne drugače tako, da bomo živeli v nezdravem, hlapčevskem ozračju z začetka stoletja, kot ga označuje Cankarjeva sveta jeza, vsakršna satira in ironija. Jaz verjamem, da se bodo sčasoma stvari postavile na svoje mesto, toda ne znam odgovoriti, kako dolgo bo do takrat trajalo? Ko pa se bo to zgodilo bo med drugim tudi manj jeremijad nad našo majhnostjo, nad slovenskim liliputom ki ti ga danes vrže v obraz vsak resnični liliputanec. Moja prevajalka, ki seje udeležila nekaj seminarjev slovenskega jezika na filozofski fakulteti, mi je nekoč začudeno rekla: Zakaj se vendar vsak slavnostni nagovor ob začetku te sicer odlično organizirane prireditve začne s stavkom Slovenci smo eden najmanjših narodov in slovenski jezik je eden najmanjših v Evropi? Ob tem pa imate, pravi prevajalka, eno najzanimivejših literartur v Evro-
OBVESTILO
Obveščamo vas, da bo JANEZ JANŠA, poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije, za Vaša vprašanja in pobude na voljo v poslanski pisarni v Dobrepolju v
ponedeljek,
25. oktobra, 1999
ponedeljek,
22. novembra, 1999
ponedeljek,
20. decembra, 1999
V poslanski pisarni ga lahko obiščete v prostorih Občine Dobrepolje, Videm 35 od 15.45 do 17. ure.
Vljudno vabljeni!
Turistično društvo Dobrepolje
vabi na
ODPRTJE RAZSTAVE FOTOGRAFIJ
UREJENA DOMAČIJA »99
v nedeljo, 21. novembra 1999, ob 8.00 v občinski stavbi na Vidmu
Uradna razglasitev rezultatov bo 27. novembra, 1 999, ob 19. uri, na koncertu narodnozabavnega ansambla
IGOR IN ZLATI ZVOKI (dobitnikov zlate kasete in zmagovalcev festivala Slovenski valček '98)
VABLJENI!
Naš krai
Celostni razvoj podeželja
9/1999
PRIČELO SE JE DELO NA PROJEKTU CRPOV
Kot je bilo že večkrat v tem glasilu objavljeno, se je občina Dobre-polje odločila, da pristopi k pripravi projekta CRPOV. Ta projekt financira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, z namenom spodbujati razvoj na podeželju. V projekt se lahko vključujejo dela javnega pomena in projekti posameznih nosilcev (kmetov, obrtnikov, gostilničarjev ...). Za izvajalca projekta je bilo z razpisom izbrano podjetje ZOP MC iz Ljubljane, ki je delom že pričelo. Povzetek prvega sestanka predstavnikov izvajalca in članov projektnega sveta objavljamo v nadaljevanju.
Vse občane zato pozivamo, da razmislite o tem, kako in s kakšnim načrtom bi se lahko vključili v omenjeni projekt.
župan Anton Jakopič
POVZETEK PRVEGA SESTANKA PROJEKTNEGA SVETA CRPOV -DOBREPOLJE 15.10.1999
Sestanek je potekal v prostorih občine Dobrepolje, 15. oktobra 1999. Na sestanku so bili prisotni: Anton Jakopič - župan občine, Marija Kramžar, Irena Oven, Jože Andolšek, Peter Pugelj, Kristina El Shawish ter predstavnika ZOP Management Consulting, d.o.o. Milan Hudnik in Majda Stopar. Mojca Lovšin se je predhodno opravičila.
2. Prostorski razvoj
2.1. Življenjski prostor
2.2. Naselitveni prostor
3. Kulturni in socialni razvoj
3.1. Kulturni prostor
3.2. Socialni prostor
VSEBINA RAZVOJNEGA PROGRAMA "CRPOV DOBREPOLJE"
1. Analiza stanja po področjih
2. Ugotavljanje problemov razvoja
3. Ugotavljanje razvojnih priložnosti in razvojnih potencialov
4. Določitev razvojnega motiva
5. Določitev razvojnih ciljev po posameznih področjih
6. Opredelitev nalog, ukrepov in rešitev za dosego zastavljenih ciljev
7. Izdelava konkretnih izvedbenih projektov
FAZE DELA NA RAZVOJNEM PROGRAMU "CRPOV DOBREPOLJE"
1. faza: Uvajanje razvojnega razmišljanja pri ljudeh - zapisniki
Sestanek je odprl župan občine Dobrepolje g. Anton Jakopič in pojasnil motive, zakaj se je občina Dobrepolje odločila za projekt celostnega razvoja podeželja in obnove vasi ter nakazal, kakšna so njihova pričakovanja. Kasneje je besedo predal g. Milanu Hudniku, ki je najprej čestital vsem tistim, ki so kakorkoli pripomogli pri tem, da je občina Dobrepolje dobila projekt celostnega razvoja podeželja in obnove vasi, nato je predstavil predstavnike in delo podjetja ZOP Management Consulting iz Ljubljane, razložil kakšno je delo in odgovornosti projektnega sveta ter podal vsebino nadaljnjega razgovora.
Vsebina razgovora:
1. Predstavitev metodologije dela
2. Razvojni potenciali in priložnosti v občini Dobrepolje
3. Dogovor in terminski plan o nadaljnjem delu
Predstavitev metodologije dela
Gospa Majda Stopar je na kratko predstavila pomen, namen in metodologijo dela projekta CRPOV.
Razčlenitev in pomen besede CRPOV - Celostni Razvoj Podeželja in Obnova Vasi
Celostni - pomeni celosten pogled na podeželje, pogled z več vidikov - z vidika gospodarstva, prostorskega vidika in z vidika so-ciale.
Razvoj - beseda razvoj pomeni, da se mora trenutno stanje spremeniti, seveda na boljše. Razvoj naj bi bil opredeljen vsaj za 15 - 20 let naprej.
Podeželja - razvoj bo potekal predvsem v podeželskem prostoru, kjer bodo zelo pomembni gozdarski in kmetijski programi ter programi, ki so vezani na podeželske naravne in grajene potenciale.
2. faza: Izdelava razvojnega programa CRPOV - elaborat
3. faza: Oblikovanje in izvedba konkretnih projektov - poslovni na
črti, projektna dokumentacija, prijave na razpise, ...
ORGANIZACIJA DELA NA RAZVOJNEM PROGRAMU "CRPOV DOBREPOLJE"
MKGP
Sektor za CRPOV
OBČINA
Projektni svet
_*_
IZVAJALEC
Delovna skupina
T
OBČANI		i	OBČANI		OBČANI
Interesne			Interesne		Interesne
skupine			skupine		skupine
	■i..... MMMMMI			*	
DOMAČI IN ZUNANJI STROKOVNI SODELAVCI					
Obnova - pri tem gre za metode dela, ki smo jih prinesli iz Bavarske. Obravnava se predvsem strnjene Vasi - vasi, kjer je potrebno pripraviti programe prenove, urejanja, olepševanja,revitalizacije, sanacije, ohranjanja dediščine, itd.
PODROČJA RAZVOJNEGA PROGRAMA
1. Gospodarski razvoj
1.1. Delovni prostor
VKLJUČENOST PREBIVALCEV V PROJEKT CRPOV
Prebivalci lahko sodelujejo v okviru projekta preko:
* sestankov
* lokalnega javnega razpisa za izvedbene projekte
* skupine za razvoj kraja
» nadaljevanje na str. 25
Ogledali smo si Kraljeve umetnine v primorskih cerkvah
9. oktobra se je obetal prelep jesenski dan. Do zadnjega sedeža napolnjen avtobus je popeljal Dobrepoljce in druge ljubitelje Kraljeve umetnosti proti Primorski. Cilj potovanja je bil ogled cerkva, katerih notranjščino je poslikal umetnik Tone Kralj. Pobudo za ekskurzijo, za katero je vladalo izjemno zanimanje, je dal Jože Kralj. Ob soorganizaciji Turističnega društva Dobrepolje je pripravil izlet, ki bo udeležencem ostal v nepozabnem spominu. Program ogledov in vodenje po cerkvah je prevzel mag. Igor Kranjc, odličen strokovnjak in poznavalec umetnosti bratov Kralj.
Tone Kralj je v dobi svojega ustvarjanja poslikal okrog 50 notranjščin cerkva, kar je skoraj neverjetna številka. Na naši poti smo jih obiskali pet. Vsaka od njih ima svojo zgodbo in vsaka od njih nas je prevzela na svoj poseben način. Ob občudovanju njihovih poslikav smo se prepustili umetniku, ki nas je vodil v bogat duhovni svet.
Ekspresionistični način izražanja, ki si je utiral pot v času po prvi svetovni vojni, značilnost posameznih umetnin in vsestransko umetniško osebnost nam je z izrednim občutkom za umetnost in njeno interpretacijo približal in z različnih zornih kotov predstavil mag. Igor Kranjc, tudi avtor odmevnih retrospektivnih razstav Franceta in Toneta Kralja v Moderni galeriji. Ob strokovni predstavitvi in vodenju po cerkvah smo imeli priložnost slediti umetniškemu zorenju rojaka - svetovljana, ki je prihajal v primorske vasice in tam s svojim umetniškim delovanjem pomagal ohranjati nacionalno in kulturno identiteto primorskega naroda.
Kot je znano, je Tone Kralj v dvajsetih letih, ko je poslikaval primorske cerkve, poslikal tudi župnijsko cerkev v Strugah. Žal so bile njegove freske leta 1958, ob beljenju, po vsej verjetnosti uničene. V tistem času je z bratom Francetom pripravil tudi načrt za poslikavo domače, videmske, cerkve. Žal, v domačem okolju ni našel toliko razumevanja za nov način umetniške izpovedi kot na Primorskem, kjer so ga župniki drug za drugim prosili za poslikavo tamkajšnjih cerkva.
"Ne le umetnik, Tone Kralj je velikanski teolog in mislec," je dejal župnik v Katinari, ko je pripovedoval, kako navdušeni so umetnostni zgodovinarji nad bogastvom slik, ki jih vidijo v njihovi župnijski cerkvi. O bogati izpovedi umetnika evropskega formata in o njegovem vsestranskem pomenu smo se prepričali tudi udeleženci izleta, čeprav smo videli le delček njegovega obsežnega življenjskega opusa.
Razveseljivo je vsekakor to, da je izlet s svojim programom zbudil toliko zanimanja med samimi Dobrepoljci. Zdi se, da šele toliko let po svoji smrti dobiva umetnik priznanje in pravo ceno tudi med rojaki.
M. Steklasa
Naš prvi postanek je bil v cerkvi v PREMU pri Ilirski Bistrici. To je cerkev, o kateri je nekoč Tone Kralj dejal: "Tako mije draga, da bi vse dal zanjo". In res je kot nekakšen duhovni svetilnik sredi primorske pokrajine, nekoliko dvignjena, s čudovitim razgledom na vse strani. Notranjost krasijo umetnikove poslikave, na katerih se vse prepleta, vse je v nekem gibanju, telesnost je v funkciji notranjega duhovnega dogajanja, kar vse je značilno za ekspresionističen način izražanja. Tone Kralj je cerkev poslikal leta 1921. Žal so znamenite umetnine, med katerimi je tudi impresivno "Oznanjenje ", že močno uničene in kličejo po čim prejšnjem restavriranju.
Detajl iz cerkve SLIVJE, kije bila poslikana med drugo svetovno vojno, torej v času divjanja fašizma na Primorskem, zato je aktualen zgodovinski čas vpleten tudi v posamezne kompozicije poslikav. Cerkev je lep primer celostne rešitve notranjščine. Dekorativna poslikava se harmonično vključuje v arhitekturo celotne cerkve.
Slika zgoraj: Smo pred vhodom v cerkev v AUBRU, ki jo je Kralj poslikal leta 1928. Eden najlepših motivov v njej je motiv puščavnika, v prezbiteriju pa je čudovita slika sv. Nikolaja, ob njem sta sv. Ciril in Metod, ki se v primorskih cerkvah pogosto pojavljata. Žal so Kraljeve umetnine v tej cerkvi skoraj povsem uničene.
V cerkvi v AUBRU smo se zadržali nekoliko dalj časa. Prisostvovali smo sv. maši, ki jo je daroval kaplan Igor Kranjc.
Slika levo:
Notranjost cerkve v LOKVI. Tudi tu se umetnine Toneta Kralja lepo vključujejo v arhitekturni ambient. Umetnine so odraz takratne realnosti. Zelo impresivna je slika Kristusa - sejalca dobrega in nasproti nje slika, ki prikazuje sejalca zla. Osrednji motiv v cerkvi pa je slika zadnje večerje, kije bila priljubljen motiv umetnika vzgodnješih letih njegovega ustvarjanja. Cerkev je bila poslikana leta 1927.
Slika zgoraj:
KATINARA je cerkev na italijanski strani. Poslikana je bila leta 1930. Značilno za to cerkev je, da je celotna notranjščina poslikana z monumentalnimi prizori križevega pota, na stropu pa so slike štirih evangelistov. Za razliko od nekaterih drugih, je ta cerkev v zelo dobrem stanju. Nekoč je bila ta župnija z izključno slovenskim prebivalstvom. V zadnjih letih pa se število Slovencev naglo zmanjšuje, saj je v zadnjih 14-ih letih tamkajšnji župnik krstil le 16 slovenskih otrok, medtem ko je v istem času umrlo kar 1000 Slovencev.
Slika levo:
Pogovor pred vhodom v eno od cerkva. Še topli sončni žarki in čudovite jesenske barve so razpoloženje udeležencev izleta še polepšali. Kot ga je polepšal tudi postanek v Lokvi ob kraškem pršutu. Tam sta nas pozdravila tudi predsednik upravnega odbora fundacijeToneta Kralja inž. Vladimir Mljač in direktor kulturnega doma v Sežani Aleksander Peršolja.
Z nami pa je bila ves čas tudi umetnikova hčerka gospa Tatjana Kralj.
KONCERT ŽENSKE VOKALNE SKUPINE MAVRICA
Pesmi in rože iz babičine skrinje
Ženska vokalna skupina Mavrica deluje pod tem imenom in pod vodstvom Vesne Fabjan že dobrih pet let. V tem času je pripravila v Jakličevem domu na Vidmu tri celovečerne koncerte. Zadnji, z naslovom Pesmi in rože iz babičine skrinje, je bil v soboto, 17. oktobra.
mm
Najnovejša sestava skupine Mavrica
Tisti, ki smo bili na prejšnjih dveh njihovih koncertih, smo vedeli, da nas bodo spet presenetile z novimi in svežimi idejami v scenariju. Že z impresivnim prihodom na oder so na samem začetku kar v največji meri pritegnile pozornost gledalcev, ki so napolnili dvorano do zadnjega kotička. Scena, ki so jo zaupali aranžerki Saši Pajk, se je čudovito skladala z vsebino in sporočilom koncerta, v katerem so tokrat posegli po narodnem blagu in ljudskih pesmih v različnih priredbah.
Tradicionalni in priljubljeni povezovalec programa Igor Ahačevčič si je za spremembo omislil pomoč - mlado napovedovalko,
v kateri smo prepoznali njegovo hčerko Evo. Spretno in usklajeno sta dopolnjevala pevske točke s kramljanjem o stvareh, ki sta jih našla v babičini skrinji, vmes pa povedala zgodbo ali recitirala pesem, ki se je vsebinsko navezovala na zapeto melodijo.
Skratka, scena z vsemi rekviziti, govorna besedila in pesmi skupine Mavrica so pričarali svet domačnosti in vsega lepega, kar je simbolično ponujala babičina skrinja na odru. Manjkala ni niti diatonična harmonika, na katero je zaigral Jože Vergo iz Kom-polj.
Osrednji gost večera pa je bil priljubljeni pevec Adi Smolar. Odlična glasba, življenj-
ska besedila, spremljajoči komentarji, povezani s humorjem posebne vrste. Resnici in humor obenem. To je bil Adi Smolar v živo. S svojim nastopom je dodobra razgibal poslušalec v dvorani.
Impresionira! je celoten koncert, /a njim je stala vrsta ljudi, ki so uspeli vse lo pripraviti. Poleg že omenjenih še skupina Koma 750, Slave Palčar in nenazadnje tudi vsi sponzorji, ki so koncert finančno podprli.
Ženska vokalna skupina Mavrica je znana po kvalitetnih nastopih. Od svojega zadnjega samostojnega nastopa je prišlo do precejšnjih zamenjav v njihovih vrstah, pa to ni v ničemer zmanjšalo kvalitete njihovega petja. Se naprej se lahko pohvalijo z velikim številom na novo naštucliianih pesmi - tudi na zadnjem nastopu so lo potrdile, Prav na tem koncertu pa smo lahko slišali, da nameravajo svojo dejavnost še razširiti na pelje podoknic. Glede na ugled, ki so si ga pridobile, povpraševanja po njihovem petju ne bo manjkalo.
M. Steklcisa
Koma 750 - tehnični sodelavci
Povezovalec programa Igor Ahačevčič s hčerko Evo
EX TEMPORE DOBREPOLJE '99_
Sodelovalo je 22 likovnih ustvarjalcev
Tradicionalnih ex tempor v Dobrepolju se je letos udeležilo 22 likovnih ustvarjalcev. Na razstavi, ki je bila odprta 18. septembra, je bilo razstavljenih 33 njihovih del. Prve nagrade žirija ni podelila, drugo nagrado sta dobila Ana Cajnko in Boris Štrukelj, tretja nagrada pa je šla v roke Cirili Gavrilov. Strokovna žirija se je letos odločila podeliti tudi odkupno nagrado. Prejel jo je Srečko Ferkulj iz Strug, ki se je pred nekaj leti predstavil s svojo samostojno razstavo v Strugah.
V programu ob odprtju razstave je sodelovala ženska vokalna skupina Mavrica, v imenu občine pa je nato spregovorila podžupanja Tina El Shavvish. Pozdravila je udeležence in izra-
zila zadovoljstvo, da se ta oblika kulturne dejavnosti vsako leto tako uspešno izvaja. Pri tem je organizatorjem zagotovila popolno podporo občine. Za celotno organizacijo v ok-
viru Kulturnega društva Dobre-poljc je tudi letos poskrbela Sandi Zalar, ki je bila obenem tudi avtorica ene od razstavljenih slik. V svojem govoru ob odprtju razstave je med drugim dejala, da jo nekateri sprašujejo, če so ex tempore, ki jih organizira, nadaljevanje nekdanjih zagoriških ex tempor. Dejala je, da temu ni tako in nadaljevala:
"Leta 1992 se je pri nas doma zbralo 17 diplomantov Pedagoške fakultete, naslednje leto
nas je bilo 6, razstavljali smo v gostilni Brdavs, leto za tem seje sodelovanju priključila vas Predstruge. Po tistem pa je občina prisluhnila našim željam in tako zadnja leta nimamo več posebnih težav z iskanjem razstavnega prostora, prav tako pa je občina ves čas tudi glavni pokrovitelj srečanja".
Letošnja razstava v veliki sejni sobi občine je zbudila veliko zanimanje, saj si jo je v naslednjih dneh ogledalo precejšnje število ljudi.
M. Steklasa
Mara Kralj praznovala 90-letnico
Podžupanja Tina El Shawish med pozdravnim govorom
Zagoriški fantje so ob 90. slikarki Mari Kralj.
Praznovanje je bilo v galeriji Commerce v Ljubljani, ki je tudi praznovala 20. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti je bila tudi likovna razstava, kjer so poleg slik in kipov Mare Kralj razstavljale tudi slikarke, ki so povezane v slikarskem klubu ARTI. Slikarke so amaterke, na njihovi poti jih vodi in oblikuje gospa Mara Kralj, ki je še vedno vitalna in je bila izredno vesela nastopa Zagoriških fantov. Poimenovala nas je kar "moji Za-goričani".
Povzel bi nekaj misli dr. Milčka Komelja, ko pravi:
rojstnem dnevu zapeli
"Dejavnost Mare Kralj je izrazito kompleksna. Sicer je težko reči, kaj je umetnica po primarnem talentu: risarka, slikarka in ilustratorka ali kiparka - oblikovalka lutk, ker je v likovnih prijemih in motiviki njeno delo medsebojno povezano in na vsej črti enakomerno izrazito usmerjeno v podobno poudarjene humane nagibe, saj je v celoti prežeto predvsem s toplino, prisrčno ljubeznivostjo in še posebej z velikim smislom za otroško."
Še na mnoga leta gospa Kraljeva.
Stane Skulj
Zanimanje za razstavljene slike je bilo v času razstave precejšnje
Mara Kralj z Zagonskimi fanti
PREDSTAVLJAMO VAM PAVLETA NOVAKA IZ ARGENTINE
Ohranili smo poštenost in delavnost
Pavle Novak se je rodil 25. januarja 1928. Otroška leta je preživel v Kompoljah. V začetku leta 1943 je odšel v Ljubljano, kjer se je pri salezijancih izučil krojaštva. Maja, leta 1945, ko je bil star 17 let, se je odločil, da zaradi novega sistema odide v Avstrijo. Od tam je bil poslan v Italijo, kjer je preživel tri leta. Leta 1948 se je preselil v Argentino, kjer si je ustvaril družino in tam živi še danes. Bogato ustvarjalno in kulturno življenje med argentinskimi Slovenci ga je ves čas povezovalo s Slovenijo.
Življenje v krščanskem duhu, v katerem je živel in vzgajal svojih pet otrok, pa ga je ohranilo vedrega in polnega upanja ter vere v resnico. Močna navezanost na Slovenijo in ljubezen do rodnega Dobrepolja je ostala in čutiti jo je bilo ves čas najinega pogovora.
Veliko je slišati o argentinskih Slovencih in njihovi bogati kulturni dejavnosti. Za kakšne vrste emigracijo pravzaprav gre?
- Mi, ki smo prišli v Argentino po 2. svetovni vojni, spadamo v tako imenovano politično emigracijo. Emigracija, ki je bila tam že pred drugo svetovno vojno, je bila ves čas organizirana v odboru Triglav in je bila ves čas v tesni povezavi s komunistično oblastjo v Sloveniji. Njihov dom, ki je zelo razkošen, še vedno stoji v Ruenos Airesu. Sčasoma, posebno po slovenski osamosvojitvi, so ostajali vedno bolj v manjšini. Medtem je prišlo tudi do zamenjave v njihovem vodstvu in na novo izvoljen odbor vse bolj sodeluje /. nami. Pravzaprav bi lahko rekli, da smo jih nekako asimilirali. Njihovo število je precej manjše od nas, pa tudi slovenščina pri njih počasi izumira, saj je to prejšnja generacija in med njimi ni več tistih, ki so bili rojeni v Sloveniji. So le še njihovi potomci, ki so bili rojeni in vzgojeni v Argentini.
Ali so bili to ekonomski emigranti z začetka tega stoletja?
- Ne. Ekonomskih emigrantov v Argentini skorajda ni bilo. Tudi predvojni emigranti so bili politični. Bežali so pred fašizmom oziroma so bili pregnani. Pričakovali so, da bodo komunisti osvobodili Primorsko, za-
to so jih podpirali. Večinoma so bili to dobri ljudje in zavedni Slovenci. Enega od njih sem dokaj dobro poznal, ker sem pri njem delal kot krojač, in moram priznati, da je bil izreden človek. Razlika med nami je bila le v različnih pogledih na komunizem. V začetku se je celo dogajalo, da so bili nam, ki smo bežali pred komunizmom, precej nenaklonjeni. Zato se nekaj časa z njimi nismo dosti družili. Kasneje se je ta odnos spremenil. Ko so postali bolj informirani o komunističnem sistemu v Jugoslaviji, so se nam začeli približevati. Posebno z vernimi smo se, in se še vedno, srečujemo pri maši. Zelo so gostoljubni in ob praznikih vedno pripravijo gostije za vse, ki pridemo k maši. Vendar neka ločitev je ostala. Tudi zastave smo imeli različne. Oni so imeli slovensko zastavo z rdečo zvezdo, naša zastava pa je bila brez zvezde, ker je bila zvezda simbol za komunizem, ki je naredil preveč hudega, da bi ga priznavali.
Kako je s financiranjem vaših dejavnosti v Argentini? Dobivate dotacije iz Slovenije?
- Dom Triglav je ves čas dobival dotacije in jih še vedno dobiva. To je razkošna stavba z velikimi prostori za športne dejavnosti, imajo tudi pokrit bazen itd. Matična država jih želi obdržati, zato jih podpira. Imajo vse pogoje za delovanje, vendar med njimi slovenščina počasi izumira, tudi kulturnikov ni med njimi. Medtem pa se povojna emigracija povsem sama financira. Nekaj dotacij dobi le Kulturna akcija, medtem ko šolanje otrok in ostalo vzdržujemo sami s svojimi prispevki.
Če se omejiva na vašo generacijo, torej na povojno politično emigracijo - kako ste organizirani?
- Življenje med argentinskimi Slovenci je treba doživeti. Tako bogato in polno je. Ze lo smo povezani med seboj in tudi dobro organizirani. V vsakem kraju imamo svoje zbirališče.
V Buenos Airesu imamo središče, ki ga imenujemo Slovenska hiša. Glavni pobudnik za njeno ustanovitev je bil Anton Ore-har. Tu imajo sedež razne organizacije in številne publikacije kot mesečnik Duhovno življenje s prilogo Božje stezice za otroke, tednik Oznanilo, tednik Svobodna Slovenija in druge. Svobodna Slovenija izhaja že 52. leto. Poleg tega imamo dve uri slovenskega programa na državnem radiu. Govorni del je sicer v španščini, vendar prinaša novice iz Slovenije.
V okolici Buenos Airesa in notranjosti Argentine je posejanih še deset slovenskih domov (v krajih San Justo, Ramos Mejia, Lanus, Moron, San Martin, Carapachav, Bc-rasategui, Mcndoza, Bariloche in Miramar).
To vse pomeni, da ste dobro obveščeni o dogajanju pri nas.
- Vsako soboto poročevalec iz Slovenije poda pregled tedenskega dogajanja v Slove niji. Tako smo na tekočem o vsem. Morda celo bolj kot marsikdo tukaj. Pa tudi vse v zvezi s Slovenijo nas zelo zanima. Obenem pa se tudi Argentinci seznanijo z novicami iz Slovenije.
To je lahko tudi promocija Slovenije v Argentini.
- Seveda. To je velika promocija Slovenije, saj je radio slišan ne le v Buenos Airesu, ampak daleč izven njega. Mislim, da je Argentina redka dežela na svetu, ki je prese nctljivo dobro informirana o Sloveniji. Mimogrede, sedanji predsednik Argentine je bil dober znanec mojega prijatelja. Kot zanimivost naj povem, da sta šla nekoč, ko še ni bil predsednik, skupaj na nogometno tekmo.
Kako pa tam na splošno gledajo na Slovence?
- Če Slovenec išče službo, ima vsaj 50 odstotkov več možnosti, da jo bo tudi dobil. Tam smo si pridobili sloves poštenih, pridnih in točnih ljudi, kar tam ni ravno pogosta vrlina. Vedno so nas obravnavali kot Slovence, nikoli kot Jugoslovane. Tudi mi nismo hoteli biti nič drugega kot Slovenci. Ves čas smo bili izredno zavedni in povezani med sabo.
Povezanost med vami je razumljiva, saj ste prehodili skupaj težko pot.
- To je res. Taborišča so nas združila. Pa ne samo to. Družijo nas tudi druge stvari. Slovenski narod je bil vedno pošten in pri-
dcn. Vsaj včasih je bil tak. Ali veste, da nismo uporabljali ključev? Ni jih bilo treba. Absolutno poštenje, ki je bilo značilno za Slovence, in se je zdaj že nekoliko pokvarilo, smo, mi, v Argentini obdržali. Tudi naši fantje, domobranci, ki so doživeli tako žalostno usodo, so bili poštenjaki. In idealisti! Če bi ostali živi, kaj vse bi ustvarili! Meni so ubili dva brata in tri bratrance. Moji Ženi so ubili dva brata, ki sta bila pri domobrancih. Ko je njihov oče zaslutil, kaj se jim Utegne zgoditi, ko sta odhajala na transport proti Italiji, kot so jim Angleži lažno obljubljali, jima je hotel odhod preprečiti. Eden od njih [xi mu je dejal: "Kamor gredo ostali, grem tudi jaz. Nič hudega ne more biti. Še nikoli v zgodovini se ni zgodilo, da bi po končani vojni pobili vso vojsko." Vendar seje zmotil, zgodila se je velika prevara in velik zločin. Ce do teh žalostnih dogodkov po vojni ne bi prišlo, bi se vse hudo, kar je prinesla s sabo vojna, počasi zgladilo.
Poleg tega, da Slovenci v Argentini gojite bogato kulturno dejavnost, pa posvečate veliko pozornost tudi izobraževanju. Kako imate organizirano šolstvo?
- Ves čas gojimo slovensko kulturo in skrbimo, da se kulturna zavest prenaša tudi na mlajše rodove. Vsako soboto 400 do 500 otrok obiskuje tečaj slovenskega jezika, kot dopolnilno dejavnost. Imamo pa tudi dopolnilno gimnazijo, ki jo mladi radi obiskujejo. Precejšnja motivacija zanje pa so maturantski izleti v Slovenijo. Med nami je veliko intelektualcev in priznanih kulturnikov. Boli pa nas, da nas imajo še vedno za nekakšno opozicijo in da smo še vedno zaznamovani, čeprav smo zvesti sinovi slovenskega naroda in to našo zavesi o slovenstvu prenašamo na naše otroke in vnuke.
Torej vaši otroci, čeprav so rojeni v Argentini, vsi govorijo slovensko?
Ne le naši otroci, tudi vnuke učimo slovensko. Naj povem samo en primer, ki se je zgodil v naši družini. Ko je prišel nekoč na obisk eden od sorodnikov, se je začel pogovarjati v španščini. Naenkrat se je oglasil moj 4-letni vnuk in dejal: "V naši hiši se govori slovensko."
Koliko pa je v Argentini Dobrepoljcev?
- Takoj po vojni nas je bilo 15 in bili smo zelo aktivni. V občini San Husto, kjer smo živeli, je bil celo bar z imenom Dobrepolje. Mislim, da nas je zdaj skupaj s Stružanci le še šest. Vsi smo zelo navezani na Slovenijo in svoj rodni kraj. Žal pa je že precej rojakov pomrlo. Med njimi tudi moj prijatelj Tone Škulj, doma iz Zagorice. Bil je velik človek - župnik in misijonar -, ki je s konjem obiskoval ljudi po deželi. Podobno kot Baraga. Bil ni le goreč kristjan, ampak tudi zelo delaven mož in odličen organizator. Postavil je kar štiri cerkve in veliko Marijinih kapelic po vsej deželi. O njem so celo pisali v enem od tamkajšnjih časopisov, ker je v rekordnem času postavil eno od cerkva. Eno šolo in cerkev, posvečena je Fatim-ski Mariji, pa sva zasnovala skupaj. Pod najinim organizacijskim vodstvom je nastala moderna, velika in lepa cerkev z versko šolo, ki sprejme čez 1500 otrok. To je ena najbolj vzornih župnij v tamkajšnjem okolju. Mislim, da je prav, da tudi Dobrcpoljci vedo, kako požrtvovalen in ustvarjalen človek je bil Tone Škulj in koliko je naredil v Argentini.
Kolikokrat ste do zdaj obiskali domači kraj in kaj mislite o življenju tukaj?
- Odkar sem v Argentini, sem Dobrepolje obiskal štirikrat. Nazadnje sem bil tukaj pred šestimi leti ob sinovi novi maši. V zadnjih šestih letih se je tu veliko spremenilo na bolje. Moram priznati, da ste ogromno napravili. Vsepovsod je asfalt, prenovljene
so cerkve in stavbe itd. Obnovljen je tudi cerkveni oziroma pokopališki zid, ki je zelo polepšal podobo Vidma. Včasih, pred vojno, smo bili Dobrepoljci vedno korak pred drugimi. Imeli smo za tiste čase moderen kulturni dom in vrsto drugih stvari, ki jih daleč naokrog še niso imeli. To je bila vedno napredna župnija. Po vojni pa smo bili zapostavljeni. Z ustanovitvijo svoje občine pa se napredek spet vrača. In tega sem zelo vesel.
Gospodu Pavletu Novaku se zahvaljujem za zanimiv pogovor in želim, da bi se še kdaj srečala ob njegovem obisku v domačem kraju.
Pogovarjala seje M. Steklasa
Dobrepoljci v Argentini (po spominu Pavleta Novaka, 18.9.1999)
Po končani drugi svetovni vojni smo se kot protikomunistični begunci po triletnem preživljanju po raznih taboriščih po Avstriji in Italiji, leta 1948, skupaj s približno 7000 drugimi Slovenci, naselili v Argentini tudi našteti Dobrepoljci:
Pavle Novak, pisec tega izvlečka, Kompo-Ije
+Franc in ga. +lvanka Žužek, Mala vas Ludve Hren, Pavliščev, Podgorica +Tone Škulj, duhovnik, Fovčev, Zagorica +Edo Škulj, šolnik, oče duhovnika in glasbenika, Ponikve +Jože Drobnič, trgovec, Cesta +Matija Kastelic, podjetnik, Zdenska vas +Franc Štrubelj, podjetnik, Zdenska vas +Franc Brodnik, Barben, gradbenik, Kom-polje
ing. Jože Brodnik, Barben, Kompolje, se je izselil v ZDA
Stane Mustar, Marinkcov, gradbenik, Kompolje
+Anton Novak, gradbenik, Mala vas Milan Pečjak, Kompolje (rojen v Hinjah), se je vrnil po osamosvojitvi
SVOBODNA SLOVENIJA
IZJAVA ZA JAVNOST Komentar g razltenostt
in Stružanci: +Stane Miklič, podjetnik +Jože Miklič, podjetnik Maksimiljan Nose, podjetnik +Anton Nose, trgovec, po osamosvojitvi se je vrnil domov in umrl v visoki starosti Olga Vrbinc, poročena Leber +Jože Pugelj
? Božič (ne spomnim še imena)
Umrli so označeni s križcem (+). Večina naštetih ima velike družine.
14
Naš kraj
Slovesnosti
9/1999
Blagoslov orgel pri Sv Antonu
V nedeljo,10.10.1999, smo se zbrali pri Sv. Antonu, v tej naši lepi romarski cerkvi, na zadnji romarski shod v letu. Sončen jesenski dan je privabil veliko število ljudi, ki tudi sicer vsi radi prihajamo k Sv.Antonu
Pogled na nov kor in kraljico glasbil
Nedeljska slovesnost je bila še bolj veličastna, ker smo pri tej maši blagoslovili orgle.
Za našo cerkev nove - čeprav stare orgle, ki smo jih vse poletje obnavljali, da bi lahko še nekaj desetletij mogočno pele slavo Bogu v tej cerkvi Sv. Antona, lepšale bogoslužje, nas pa duhovno bogatile. Blagoslov orgel je bil v začetku maše. Slovesnost je vodil in orgle tudi blagoslovil arhidiakon gospod Franc Vrhunc, ki je tudi vodil somaše-vanje skupaj s kaplanom Igorjem Krasna in rojakom iz Zdenske vasi Janezom Vodičar-jem. Na koru je poskrbel za bolj doživeto mašo naš mešani pevski zbor pod vodstvom župnika Franca Škulja.
Ko je nam spomladi župnik iz Loškega potoka ponudil stare orgle, smo ponudbo z veseljem sprejeli. Nismo pa si predstavljali, da bo to kar obsežen projekt za našo podružnico.
Za postavitev orgel je bilo potrebno povečati kor, kajti za obstoječ kor so bile prevelike.
Načrt za povečavo kora je izdelal arhitekt France Kvaternik, izvajalci so bili mojstri iz Zdenske vasi in Ceste, pomagali pa so tudi
ostali vaščani vsak po svojih močeh in potrebi.
Podrli smo ograjo starega kora, odstranili lesene dele, izdelali opaž in čez ves kor izdelali betonsko ploščo.
Sledila je izdelava opaža in betoniranje betonske ograje ter zidava ograje ob zidu. Zamenjali smo okna na koru, pobelili novi del kora in položili laminat. Tako je bil kor pripravljen za montažo orgel.
Orgle smo s pomočjo mojstrov sami razstavili v Loškem potoku in jih pripeljali k Sv. Antonu.
Ko so nekateri videli, koliko delov je in koliko prostora je to zavzelo v cerkvi, so nejeverno zmajevali, češ da tega ne bomo več sestavili skupaj. Pa kot smo videli in slišali, nam je to uspelo. Vse dele orgel je bilo potrebno temeljito očistiti in premazati z zaščitnimi sredstvi ter pobarvati lesene piščali. Nekatere dele je bilo potrebno izdelati na novo, za kar so poskrbeli mojstri.
Mojstra sta z montažo orgel ob pomoči vaščanov pričela po veliki maši in končala en teden pred papeževim obiskom. Potem smo orgle še prebarvali, napeljali elektriko in dokončati ograjo na koru. Okrasje orgel
je na novo pozlatil Anton Marolt iz Kranja, za kar se mu najlepše zahvaljujemo.
Orgle odlično pristajajo v našo cerkev. Barva je dobro prilagojena freskam.Tudi po starosti se ujemajo s freskami, saj je bila cerkev poslikana leta 1861, orgle pa so bile izdelane leta 1856, kot dokazuje podpis mojstra na notranji strani pokrova sapnic. Orgle je izdelal orglarski mojster Ferdinand Malahovskv iz Ljubljane. Nekako v istem obdobju so bile izdelane podobne orgle istega mojstra, ki so v cerkvi Sv. Florjana na Starem trgu v Ljubljani. Prav tako istega mojstra in iz istega obdobja so tudi orgle v Velikih Laščah.
Podrobno sta nam jih predstavila naša or-ganista Tone in Primož Šinkovec. V svoji predstavitvi sta napisala:
Od vseh instrumentov imajo orgle najstarejšo tradicijo in sloves. Zaradi čudovitih glasov nosijo časten naslov "kraljica instrumentov". Naše orgle imajo en manual in pedal. Imajo 12 registrov, in sicer 9 na manua-lu in 3 na pedalu.V svoji notranjosti skri vajo okrog 700 piščali, od največje, ki je velika cca 2,5 m, do najmanjše, ki je velika komaj nekaj centimetrov. Prednja stran orgel je izdelana iz posebno kvalitetne litine svinca cinka in kositra, ki jo mojstri imenujejo strokovno prospekt.
Zvok orgel je umirjen in usmerjen v nc-minljivost sveta, neskončnost. Delimo jih v posamezne skupine:
Družina principala najpogosteje sestavlja-
Arhidiakon gospod Franc Vrhunc blagoslavlja nove - prenovljene orgle
jo principal, oktava in superoktava.
* Principal jc oče v družini. Glas je jasen in prodoren. Dodan je tudi subas.
* Oktava je njegova žena. To je visok glas, svetel in bolj živ.
* Superoktava je njen otrok, ki zveni zelo razposajeno. Ponavadi jo slišimo v spremstvu svojih staršev.
Drugo družino sestavljajo flavte. Vsaka izmed njih je na nek način podobna glasu piščalke. Imamo dve, to sta 8 in 4 čeveljska flavta.
* Poleg flavte pa lahko zraven prištejemo ŠC burdon. Njegov glas je miren in teman.
* Glasu violine se pridružuje viola.
* Najbolj zoprna pa je mikstura. Narobe poje, razglašena in neužitna je. Lahko bi jo primerjali s poprom, čebulo in hrenom. Ko jo pa organist poveže z ostalimi glasovi, daje zvoku prazničen in slovesen ton.
Orgle so velika pridobitev za vso župnijo, še toliko bolj pa za našo podružnico.
Zato je bilo potrebno veliko dela in stroškov, čeprav tega mogoče na pogled ni videti
I ,o.ška župnija nam je stare orgle podarila, da bi še naprej služile svojemu namenu. Za njihov dar se njihovemu župniku in vsem faranom prisrčno zahvaljujemo. Naj jim Bog naklanja obilo milosti.
Kljub temu bo vseh stroškov skupaj za okrog dva milijona tolarjev. Velik del tega jc že plačano, še vedno pa bo nekaj dolga .
Ob tej priložnosti se moramo posebno zahvaliti mojstroma Stanku Berčiču iz Kra-
nja in Matevžu Osojniku iz Slovenj Gradca, ki sta strokovno razstavila orgle v Loškem potoku in jih sestavila pri Sv. Antonu. Občudovanja vredno je, da sta prevzela tako delo v že častitljivi starosti. Zahvala tudi obema prevoznikoma za brezplačen prevoz.
Zahvala tudi vsem posameznikom, ki so mojstroma praktično vseskozi pomagali, saj sama ne bi mogla vsega narediti, posebno Francu Maroltu iz Zdenske vasi, ki je poleg tega da je mojstroma vseskozi pomagal, nudil obema tudi hrano in prenočišče na svojem domu.
Hvala tudi Tonetu Šinkovcu in sinovoma, ki so veliko sodelovali zraven in na koncu tudi uglasili orgle.
Lepa hvala tudi g. Antonu Rusu za strokovne nasvete pri gradbenih delih.
Zahvaljujemo se mojstrom iz obeh vasi, ki so dobro opravili druga dela na koru: Jožetu Vidrihu za izdelavo oken na koru in lesenih delov ograje ter lesenih zaključkov, Tonetu Zupančiču za barvanje orgel in piš-čali, Srcču Perku za izdelavo opažev, Tonetu Klincu, za izdelavo opažev in polaganje laminata, Jožetu Strnadu za izdelavo kovinske ograje, Francu Godcu za barvanje ograje, Nacctu Zabukovcu za beljenje obnovljenih delov cerkve, Francu Klincu in Janezu Drobniču za napeljavo elektrike.
Veliko zahvalo čutimo do vseh vaščanov Zdenske vasi in Ceste, ki so kakor koli pomagali pri teh delih. Možem, ki so priskočili pri težjih delih, ter ženam in dekletom, ki so cerkev ob koncu del počistile. Poimen-
sko jih ne bomo naštevali, kajti bojimo se, da bi nehote koga pozabili. Prepričani pa smo, da bo sv.Anton vsakemu posebej poplačal za njihov prispevek, saj se v božjih očeh nobena dobrota ne pozabi.
Znova smo dokazali, da se da s skupnim delom in dobro voljo veliko narediti, če pa delamo v božjo čast, pa še toliko več.
Lepa hvala tudi organistoma in pevcem, ki so polepšali našo slovesnost.
Po maši smo se vsi še malo zadržali pred cerkvijo, kjer so nam mladi postregli z dobrotami naših gospodinj in kozarčkom osvežilne pijače.
Stane Kline
Vaščani obeh vasi čutimo ob tem pomembnem dogodku še posebno zahvalo našima ključarjema Jožetu Zrncu in Stanetu Klincu. Naj tudi njima za številne ure, ki sta jih podarila tej cerkvi na zden-ski rebri, Bog, po priprošnji svetega Antona, podeli obilo božjega blagoslova.
OrganistTone Šinkovec s sinovoma, ki tudi prodirata v skrivnostni svet orgel
MISLI
Kdor sklene, da bo delal dobro, ne sme pričakovati, da mu bodo ljudje spravljali kamne s poti; pripravljen mora biti na usodnost, da mu jih bodo metali pod noge.
Albert Schweitzer
Ljudje z ničemer ne označijo svojega značaja bolj kot s tem, kar se jim zdi smešno.
Goethe
Štirideseta leta so starost mladosti, petdeseta mladost starosti.
Victor Hugo
Kdo se neha učiti, je star. Naj jih ima dvajset ali osemdeset.
Henrj Ford
Staramo se, kadar nas začnejo veseliti spomini. Stari smo, ko nas bolijo.
Peter Sirius
Predstavitev strojnega krožka "Kmetovalec"
V nedeljo, 26. septembra 1999, smo se kmetijci in ostali obiskovalci zelo prijetno družili, tako po strokovni kot po družabni plati. Bilo je na prireditvenem prostoru strojnega krožka Kmetovalec, ki je letos že četrtič po vrsti organiziral prireditev pod naslovom pod naslovom: Predstavitev SK Kmetovalec.
V predstavitvenem programu so sodelovala zastopstva in predstavniki naslednjih firm: ILLI d.o.o. Tlake s traktorjem in odjemalcem silaže HURLIMANN, ZUPAN TRADE s POTINGERJEVO linijo za spravilo sena in drobilcem lesne mase, INO Brežice s svojim proizvodnim programom, brata KOSENINA iz Spodnje Senice s krmilnikom za doziranje moćne krme ter materialom za prekrivanje silaže, naš domači dvakratni nagrajenec za inovacijo "avtomatik" in "elektro-nik" na starejših tipih samonakladalk Uroš VOVK iz Spodnje Slivnice ter za zanimiv zaključek prireditve še g. FERLAN s strojem za siliranje koruze v plastični tunel na kmetiji Perme v Prapročah.
Največje pozornosti prisotnih so bili deležni stroji, s katerimi se je opravljal tudi praktični prikaz delovanja in med njimi je bil seveda tudi samohodni silokom-bajn, last Jožeta Novaka, ki je na bližnji njivi pripravil silirano maso za naše razmere v rekordnem času.
Da je prireditev stekla, kot se spodobi, so poskrbeli uvodničarji: gospod župan
občine Grosuplje, tajnik Zveze strojnih krožkov Slovenije g. Marjan Dolenšek, predsednik in pa član nadzornega odbora SK Kmetovalec, vsi pod taktirko mo-deratorke gospe Jane, ki je celotno prireditev povezovala. Za slovesen in povsem drugačen začetek prireditve so poskrbeli okoliški konjerejci s povorko in predstavitvijo posameznih živali pod vodstvom g. A. Klančarja. Zahvala za tovrstno popestritev pa gre naši mladenki Aniti, ki je žrtvovala svoj prosti čas in navdušila svoje "stanovske" kolege. Ko smo že pri pohvalah, ne smemo pozabiti na spoštovanja vredno razumevanje ter prizadevnost žena članov društva, ki so ne le aktivno sodelovale na prireditvi, pač pa tudi napekle peciva, ki je bil med najbolj ob-čudovanimi artikli na predstavitvi. Ves popoldne se je, na veliko veselje in zadovoljstvo udeležencev, s svojo vprego trudil tudi g. Bojan Šcrjak. Na koncu so bili utrujeni konji, on pa še vedno poln energije. Zasluge za, po besedah udeležencev, zelo dobro organizacijo prireditve pa pripadajo seveda članom upravnih organov
SK Kmetovalec.
In kaj je bilo na prireditvi povedane ga? Največ seveda o strojnih krožkih, čeprav nihče od prisotnih tudi ni preslišal spodbudnih besed g. župana.
SK Kmetovalec je eden od 44 strojnih krožkov, ki trenutno delujejo v Sloveniji. Ustanovljen je bil med prvimi v letu 1994, tako da letos praznuje že peto obletnico delovanja in trenutno šteje 100 članov, ki so občani Dobrepolja, Ivanč-ne Gorice in Grosuplja. Včlanjenih je tudi nekaj posameznikov iz sosednjih občin, na kar smo zelo ponosni, saj je to pokazatelj naše delavnosti. Največ storitev v okviru društva nudijo tisti člani, ki imajo posebne stroje, sicer pa tudi za nas velja, da približno 50 do 60 odstotkov članov SK predvsem najema storitve, 30 do 40 odstotkov nudi in najema storitve, nekako 10 odstotkov članov pa predvsem storitve nudi. Letno člani SK K me tovalec opravijo 2000 ur storitev, največ ob setvi in spravilu krme.
In kakšne so prednosti sodelovanja v strojnem krožku? Mislimo, da tako gospodarske kot socialne:
* zmanjšanje stroškov uporabe kmetijske in gozdarske tehnike
* večja delovna produktivnost in kakovost dela
* možnost za pridobivanje dodatnega dohodka z delom na drugih kmetijah
* vse skupaj pripomore k povečanju dohodka na kmetijah
* olajšanje stanja in pomoč pri boleznih ter nesrečah
* sodelovanje v delovnih konicah in med dopusti
* izboljšanje kakovosti življenja na kmetijah
To pa še ni vse. Člani strojnih krožkov so deležni izobraževanja tako teoretičnega kot praktičnega na področjih, na katerih največ delujejo. Krožek jih oskrbi z delovnimi oblačili, informacijami, in če je le možno, tudi z družabnim življenjem. Upam, da ne vedno delovnim, kot je ob takšnih prireditvah.
In za konec. Vabljeni v našo družbo -ne bo vam žal.
Pripravila: Ana Pavčič
Naš kraj
Na obisku pri najstarejših občanih
9/1999
17
Terezija Skantelj iz Podpeci je praznovala 94. rojstni dan
Terezijo Škantelj iz Podpeči sem obiskala nekaj dni po njenem 94. rojstnem dnevu. Na mizi je stal še svež šopek rož in zavitek z darilom, ki so ji ga prinesli predstavniki Društva upokojencev za njen visoki jubilej. Tako vesela je bila njihove pozornosti, da mi je o tem najprej povedala. "Stehova gospa in predsednik upokojencev sta me obiskala", je dejala in čez nekaj trenutkov dodala: "Menda sem med najstarejšimi v Dobrepolju. Samo za eno iz Ponikev vem, da ima že čez sto let."
Videti je bila še tako čila in zdrava, kot da bi štela vsaj deset let manj. Še vedno je duhovno bistra, živahna in - kar meje najbolj presenetilo - nasmejana in dobre volje. Povedala mi je, da se je zmeraj rada smejala. "Ko se nasmejim, vsi mislijo, kako sem zdrava in zadovoljna. Pa zmeraj nisem. V življenju pride tudi veliko hudega. Tudi bolezen." Ko je pred nekaj leti zbolela, je sin Janez poklical zdravnika. Mislila je, da ji bo predpisal le tablete in bo ozdravela, pa jo je na njeno veliko presenečenje poslal v bolnico, kjer je morala ostati kar precej časa. V mlajših letih pa seje najbolj pozdravila z delom. Vsaj zdelo se ji je tako.
Ko se je leta 1931 poročila v Podpeč, prej je živela v Podgori, sta z možem obdelovala kmetijo, ki sicer ni bila velika, vendar dela nikoli ni zmanjkalo. V zakonu so se jima rodili štirje otroci. Ker je bil mož tudi zaposlen, je večji del domačega dela in vzgoja otrok slonela na njenih ramenih. Mož ji je umrl preti dvanajstimi leti, ko je bila še precej pri močeh. Do svojega 90. leta je še red-
no hodila k maši na Videm. Zdaj ne more več. Lahko pa še hodi po hiši, s palico gre včasih tudi okrog hiše in še kaj malega postori, da čas hitreje mineva in da malo vidi, kaj se dogaja po vasi. "Nič hudega mi ni, le stara sem in za nič",
pravi z nasmehom. Že nasmeh pove, da to -zadnje - ni čisto res, saj še vedno v glavnem skrbi sama zase. Čeprav ji sin Janez in vnukinji vsak dan pomagajo, se je odločila, da bo tisto, kar bo še zmogla, naredila sama. Tako si še vedno sama pere perilo. Obesita in zlikata pa ga njeni dve vnukinji, o katerih govori z veliko naklonjenostjo in ljubeznijo. Vsak dan prideta k njej, ji skuhata in počistita. Če kdaj ne moreta, ji pride pomagat sin Janez, za katerega se pa tako in tako ve, da obvlada vsa tako imenovana ženska opravila.
Tako večino časa preživi v kuhinji, kjer najraje sede na stol ob štedilniku. Tam ji je najbolj udobno. Pogled ji pogosto uhaja skozi okno, na misel ji prihajajo ljudje, ki jih je poznala, a jih že dolgo ni več. Razmišlja, kako je bilo včasih v Podpeči in kako zelo se je vas spremenila do danes.
"Take spremembe ni nikjer drugje v Dobrepolju", je prepričana. In potem se zamisli: "Pol vasi je drugih ljudi. Ni več Špičko-vih, Antonovih, Petričevih, Pelnarjevih, Fr-kuljevih, Blažičevih ... Nekaj hiš je praznih, v nekaterih pa živijo čisto drugi ljudje..."
Res, koliko sprememb v obdobju enega samega človeškega življenja. Tudi prijateljic skoraj nima več. Odkar je umrla Blažičeva Helena, s katero sta bili veliko skupaj, nima več veliko obiskov. Tudi vsi starejši vaš-čani so vsi po vrsti mlajši od nje. Malo ji je res dolgčas, zato pa se toliko bolj veseli obiskov svojih otrok, vnukov in pravnukov.
Zahvaljujem se ji za pogovor in ji želim, da bi jo še dolgo razveseljevali obiski njenih najdražjih.
M. Steklasa
Društvo podeželskih žena Sončnica in Stanka Ahlin z Grosuplja čestita in obenem pozdravlja vse kmetice iz Dobrepolja ob izvolitvi nove predsednice DPŽ Dobrepolje gospe Marije Zrnec.
Spoštovana predsednica! Želim Vam veliko uspehov, skupnega sodelovanja, predvsem pa
strpnosti.
Seveda pa se moramo zahvaliti za dosedanje dejavnosti ustanoviteljici društva kmečkih žena Dobrepolje gospe Mariji Nučič. Tudi Sončnici je veliko pomagala, ne samo kot kmetica, veliko je pomagala tudi na kulturnem področju. Hvala ji! Tudi novemu vodstvu želim veliko uspeha, kajti s skupnimi močmi bomo dosegli veliko lepega.
Stanka Ahlin
18
Naš kraj
Iz CSD Grosuplje
9/1999
Predstavitev pravice do nadomestila preživnine in preživninskega sklada
Državni zbor je konec junija 1999 sprejel Zakon o spremembah zakona o jamstvenem skladu, ki navedeni sklad razširja še v preživninski sklad ter prinaša novo pravico -to je nadomestilo preživnine. S tem naj bi se zagotovila pomoć za preživljanje tistih otrok, za katere zavezanci preživnine ne plačujejo in se le te doslej ni dalo izterjati.
KDO LAHKO UVELJAVLJA TO PRAVICO?
Pravico do nadomestila preživnine lahko uveljavlja za otroka tisti od staršev oziroma tretja oseba, ki mu je bil otrok zaupan oziroma dodeljen v varstvo in oskrbo ter vzgojo oziroma tisti, pri katerem otrok živi. Ta oseba je torej tudi upravičenec do preživnine za otroka. Vendar pa je ta pravica omejena še z dodatnimi kriteriji in jo ima otrok:
- ki mu je s pravnomočno sodbo ali začasno odredbo sodišča oziroma z dogovorom pri Centru za socialno delo določena preživnina, ki je zavezanec ne plačuje;
- ki je državljan Republike Slovenije in ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji;
- ki je tujec in ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, če je tako določeno z meddržavnim sporazumom ali ob pogoju vzajemnosti;
- ki še ni star 18 let;
- ki živi v družini, v kateri dohodek na družinskega člana ne presega 55% povprečne plače v državi v preteklem letu, kar je 86.938 sit mesečno na družinskega člana.
TRAJANJE PRAVICE DO NADOMESTLA PREŽIVNINE
Pravica do izplačila nadomestila preživnine traja do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma 18. leta starosti, če ni v delovnem razmerju.
KAKO SE UGOTAVLJA OZIROMA DOKAZUJE DOHODEK DRUŽINE?
Dohodek na družinskega člana izražen v procentu povprečne plače v državi v preteklem letu se ugotavlja enako kot pri otroškem dodatku in se ga dokazuje z odločbo o otroškem dodatku za tekoče leto - to je z odločbo izdano v letošnjem letu. Če pa vlagatelj otroškega dodatka ni uveljavljal, mora zahtevi za nadomestilo preživnine priložiti izpolnjeno vlogo za otroški dodatek - obrazec DZS št. 8,41, vendar ne v celoti, ampak le rubrike II, III, IV, ki se nanašajo na dohodke družine. Na kratko bi lahko rekli, da vnesejo vse dohodke in prejemke vseh družinskih članov, ki so viri dohodnine, kakor tudi vsi prejemki, ki niso obdavčljivi, prejeti v obdobju od 1. 1. Do 31. 12. 1998. Vnesti je potrebno tudi dohodek iz kmetijske dejavnosti ter dohodek iz dejavnosti, če jo vlagatelj opravlja.
DOKAZOVANJE PREŽIVNINE IN NJENEGA NEPLAČEVANJA OZIROMA PREJEMANJA
Vlagatelji zahteve za to pravico morajo dokazovati, da je bila preživnina ne le določena s sodbo, odredbo sodišča ali dogovorom pri Centru za socialno delo, pač pa tudi, da se ta preživnina ne plačuje in jo je upravičenec skušal že izterjati s pomočjo izvršbe na sodišču po predpisih, ki urejajo izvršbo in je bil ta postopek neuspešno zaključen ali če postopek izvršbe traja več kot tri mesece. To se dokazuje z:
- dokumentom, s katerim je bila otroku določena preživnina
- obvestilom o zadnji uskladitvi preživnine (valorizaciji)
- predlogom za izvršbo s potrdilom sodišča o njegovi vložitvi
- sklepom o izvršbi
- dokazilom o neuspešnosti izvršbe kot n.pr. sklep o ustavitvi izvršbe iz razlogov, ki niso na strani upnika.
Če tisti, ki bi moral plačevati preživnino, živi v tujini, se zahtevek za izterjavo preživnine v tujini ureja s pomočjo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ali Ministrstva za pravosodje in ti dve ministrstvi potrjujeta s svojim potrdilom, da je v teku postopek izterjave.
VISINA NADOMESTILA PREŽIVNINE
Višina nadomestila znaša za otroka do 6. leta starosti 10.000 sit za otroka od 6. do 14. leta starosti 11.000 sit ter za otroka nad 14 let do 18 let 13.000 sit. Če je preživnina nižja od zneska iz prejšnjega stavka, je višina nadomestila preživnine enaka znesku preživnine, določene s sodbo, začasno odredbo ali dogovorom. Ne izplačuje pa se nadomestila preživnine, če je znesek tega nižji od 2.000 sit.
PRENEHANJE TE PRAVICE
Ta pravica preneha:
- na zahtevo otrokovega zakonitega zastopnika
- če so bile poravnane zapadle preživninske obveznosti
- če niso več izpolnjeni pogoji za pravico do nadomestila preživnine.
UVELJAVLJANJE NADOMESTILA PREŽIVNINE
Pravico nadomestila preživnine uveljavlja za otroka njegov zakoniti zastopnik z zahtevo za uveljavitev pravice do nadomestila preživnine -obrazec DZS, ki se ga lahko kupi v vseh prodajalnah, ki prodajajo obrazce. Vlogi so priložena tudi navodila za izpolnitev.
Zahtevo se naslovi in pošlje na naslov:
JAMSTVENI IN PREŽIVNINSKI SKLAD SLOVENIJE
Kotnikova 28, Ljubljana
Navedeni sklad bo odločal o pravici z odločbo, ki jo bo poslal vlagatelju. O pritožbah na te odločbe bo odločalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
Dodatne informacije o nadomestilu preživnine lahko dobite po telefonu 080 14 14 - Jamstveni in preživninski sklad ali tudi na Centru za socialno delo Grosuplje, Taborska 13, Grosuplje, telefon 761 111.
Jožica Matjašič za Center za socialno delo Grosuplje
Povabilo
Skoraj vse ima, kar potrebuje: ljubeče starše, obleko, obutev, riž in čaj. Ima znance po širnem svetu in hišo, tako da je zadovoljen. Morda ni imel kompasa srca, a tudi tega je dobil ...
Pozdravljeni! Dolgo že nismo bili skupaj, in ko se srečamo, nas sprašujete, kaj dogaja. Nič novega. Malo se hecamo. Pripravili smo srečanje z našimi DOBRIMI znanci. V soboto, 6. novembra 1999, ob 19.30 uri, smo v Jakličev dom povabili glasbeno skupino HIŠA, ki nam bo predstavila svoj izdelek z naslovom KOMPAS SRCA. To je zaenkrat vse, pa nasvidenje in dober tek!
HIŠA od leve proti desni:
Iztok Pepelnak: bobni, tolkala, vokal
Andrej Guček: akustična in električna kitara, klaviature, orglice, solo vokal
Martin Koncilja: akustična in električna kitara, vokal Vili Guček: bas kitara, vokal
Naš krai
Od dopisnikov
9/1999
19
Družinski kotiček vid?
November
Pokopališče polno krizantem. Za trenutek so na istem kraju skupaj mrtvi in živi. Iščejo se, mislijo drug na drugega, a ne morejo se doseči. Čutiš grozljivo nemoč, srhljivo nasprotje.
Nenadoma, malce boječe in tesnobno, pomislim na svojo smrt. Strah pred smrtjo in veselje do življenja sta si tako blizu. Smrt, ta brezobzirna razdiral-ka, zagreni vsako zadovoljstvo, načne vsako gotovost in uduši vso življenjsko radost. (ilede smrti ti nihče ne zna svetovati. Niti znanost ne. Eden raje molči, drugi pozabi. Ko je pogrebni sprevod mimo, se promet nemoteno nadaljuje.
Misli na smrt ne smem izriniti iz svojega mišljenja. To je no-jevsko početje. Kajti v bistvu gre za vprašanje: Ali pomeni smrt konec ali ne?
Če je smrt konec, je umiranje pravzaprav uničujoča izvršitev smrtne obsodbe. Če pa smrt ni konec, dobi umiranje novo, neskončno dimenzijo.
Ob smrti, v tem kritičnem trenutku svojega življenja, ki ga moram prestati čisto sam, se soočam z vprašanjem: "Vse ali nič, smisel ali nesmisel življenja, Bog ali neskončna praznina." Skrivnost življenja in smrti je povezana s skrivnostjo Boga. Dokler za moj lastni nezamenljivi Jaz ni zadovoljive razlage v fiziki, kemiji ali biologiji, mi naravoslovje ne more dati odgovora o Bogu. Ostaja mi samo eno, in to je upanje.
Do zadnjega diha mi bo upanje vlivalo veselje do življenja.
(iz knjige I'. Bosmansa, redovnika, ki v Antvverpnu od 1. 1958 vodi gibanje, ki ne pripada nobeni veroizpovedi, gibanje, ki človeku v stiski pomaga z razumom in fantazijo, z glavo in srcem).
Anica Štrubelj
OBVESTILO
Možnost letovanja v prostih kapacitetah ISKRE STIKALNI ELEMENTI d.d.
Obveščamo vas, da imamo še vedno nekaj prostih kapacitet v naši počitniški hiški v termalnem zdravilišču Čatež. Vse informacije dobite na številki 061 787 272 ali 787 211 int. 10.
Lep pozdrav.
ISKRA STIKALNI ELEMENTI d.d. Kadrovska služba
Iz Društva upokojencev
Konrad Piko
Na naši zadnji seji, sedmi po vrsti, smo razpravljali o več pomembnih stvareh. Med temi je bil tudi oktobrski izlet v Topolš-čico pri Šoštanju in na 400 let staro Kavčnikovo kmetijo. Žal vas nismo prej obvestili, ker smo ta izlet uvrstili v naš program kasneje in prvotno ni bil v planu.
Zadnji izlet v letošnjem letu bo nakupovalni v Italijo, in sicer v Vrtojbo in Gorico. Na željo nekaterih smo spremenili datum na 3. december zaradi trgovine Trpin, ki je ob sobotah zaprta. Tam prodajajo dele za kmetijsko mehanizacijo.
Dne 24. septembra smo obiskali Terezijo Škantelj v Podpeči, ki je praznovala 94. rojstni dan. Želimo ji mnogo zdravja in srečnih let. Na obisku smo se malo pogovorili, kaj več o njej pa lahko zveste v posebnem članku.
Martinovanje bomo imeli 13. novembra ob 7. uri zvečer v našem domu. Lepo vabljeni.
18. septembra smo imeli vsakoletno srečanje upokojencev. Prisostvovalo je 13 naših članov, ostali pa so bili iz Grosuplja, Šmarja Sap, Ivančne Gorice, Višnje Gore in Šentvida pri Stični. Vseh skupaj nas je bilo okrog sto, ker jih več ne morejo sprejeti zaradi prostora. Vsako leto povabimo na to srečanje člane našega upravnega odbora, ker tudi največ delajo. Letos je bilo malo nerodnosti, ker so najprej povabili le 10 članov našega društva. Šele pozneje so dovolili prihod še treh. Moram se zahvaliti našemu županu Antonu Jakopiču za pomoč občine. Od naših sta na srečanju nastopala Jože Zevnik, ki je zaigral in zapel pesem od Slapov Ne reci nikdar, in Tončka Kastelic, ki je recitirala Gregorčičevo pesem Srce človeško sveta stvar. Seveda so nastopala tudi druga društva, med njimi tudi grosupeljski ženski pevski zbor, ki je bil ustanovljen lani. V lanskem letu je bil z nami Frcnk Lenarčič, letos pa smo povabili Jožeta Zevni-ka. Naslednje leto nas bo spremljal Jože Vergo. Na ta način bomo predstavili vse svoje harmonikarje. Žal ne moremo predstaviti svojega pevskega zbora, ker ne dobimo voditelja. Toliko večja škoda je zato, ker imamo pri nas toliko dobrih pevcev. Čez dve leti bo taka prireditev pri nas.
23. septembra smo bili na trgatvi pri Reharju v Ložah pri Vipavi. 18 udeležencev je bilo iz Ljubljane, ostali smo bili mi. Trgatev je bila v redu, hrana in pijača tudi. Ni pa bilo najbolje, ker nismo bili sami Dobrcpoljci in tako se nismo mogli dogovoriti in uskladiti glede tega, koliko časa bomo delali v vinogradu. Gospodar in Ljubljančani so želeli, da se dela do večera. Mi pa smo se že pred tem odločili, da bomo delali do 17. ure, nato pa smo se nameravali še malo poveseliti. S sabo smo imeli tudi harmonikarja Jožeta Zevnika. Naj se mu ob tej priliki zahvalim za njegov trud, enako pa tudi vsem našim obiralcem.
24. oktobra je praznovala 101. rojstni dan Jožefa Tomšič iz Ponikev. V imenu Društva upokojencev ji iskreno čestitam in ji želim še veliko zdravja.
Vsi lepo pozdravljeni.
Iz PD Dobrepolje
Letošnje sedmo tradicionalno srečanje na Kamen vrhu je bilo v pravem planinskem vzdušju. S preizkusom nove strehe med občasnimi nalivi je narava prikazala, kaj te lahko doleti v planinah. Prisotnim vzdušja med postrežbo in plesom ob dobrem ansamblu ni pokvarilo, verjetno pa je občasen močan dež zmanjšal tradicionalno velik obisk.
In kako je potekala gradnja? V programu občnega zbora društva je bila med drugim tudi postavitev strehe. Zagotavljala naj bi boljše pogoje ob raznih srečanjih ter omogočala urejenost okolice. Z nabavo lesenih miz in klopi ter estetskega kurišča bo izgled v okolici še bolj v sožitju z naravo. Ni kaj, lepa pridobitev tako za PD kot celotno Do-
brepolje.
S takim navdušenjem članov kot je bila pri gradnji ploščadi, prevozov, izdelavi in postavitvi lesene konstrukcije s streho, urejanjem okolice in nenazadnje več akcij urejanja pristopne poti, je zagotovljena stabilnost društva. Dela na oddaljeni lokaciji brez samoumevnih pripomočkov, kot so v doli-
Del skupine z izleta
Postavljanje strehe na Kamen vrhu dne 7.8.1999
ni, je le zahtevnejše. Zahvala vsakemu posamezniku za resnično prizadevno in večinoma tudi naporno delo, hvala tudi vsem sponzorjem.
Tako slabega leta za pohode v gore kot letos, še ni bilo. Nekako nov tempo v življenju mnogih, zmožnosti in izjemno nestabilno vreme je zmanjšalo obiske za blizu 30odstotkov. K sreči je bil lep september, ki je vsaj nekaterim predstavil gorstva v vsej lepoti. Čakam, da se še kdo oglasi z vtisi z društvenega izleta na Grossglockncr.
PD Dobrepolje, Alojz Nučič
X. v
Zivzav pred začetkom sole
Ker so se počitnice bližale koncu, smo se na CSD Grosuplje odločili, da zadnji teden v avgustu popestrimo s tridnevnim živžav-om za osnovnošolce.
Pripravili smo program, poslali vabila in čakali na začetek. Večina povabljenih je sicer še čisto po počitniško manjkala, saj je pivi dan živžav-a prišlo le pet otrok, zato pa smo bili teh resnično veseli.
Lotili smo se ustvarjanja okrasnih platnic iz krep papirja. Ker tega še nihče nikdar ni počel, smo bili prostovoljci z našo socialno delavko Lili vred najprej kar malce v skrbeh, kako bomo začeto izpeljali, vendar smo na koncu postali vsi že pravi mojstri. Nastali so prav lepi izdelki, ki smo jih bili is-
kreno veseli. S skupnimi močmi smo pospravili in se poslovili do naslednjega dne.
Drugi dan je bil namenjen obisku radia Zeleni val v Spodnji Slivnici. Tam so nas zelo prijazno sprejeli ter celo pogostili s sokom in pecivom, nato pa so nam s kratko predstavitvijo približali delo na radiu in nam pokazali studio, kjer imajo kot kozolec oblikovano mizo. Vse je bilo še posebej novo in zanimivo, ker smo bili vsi prvič na radiu.
Zadnji dan živžav-a je večino udeležencev čakalo presenečenje. Vedeli smo sicer, da gremo na pohod na Kucclj, vendar nismo vedeli, da bomo pešpot začeli kar na brezpotju. Kljub temu smo pridno sledili vodičem. Ti so nas seveda uspešno pripeljali do poti in do vrha in nikomur ni bilo žal!
Na vrhu smo si malo oddahnili, vendar smo imeli še dovolj energije za kratke dirke od drevesa do drevesa ter seveda za vrnitev do vznožja Kuclja.
Živžav je bil pester in vsak dan smo se kaj novega naučili, se hkrati naužili zabave ter se drugače pripravili na l. september.
Ob tem bi se posebej zahvalili radiu Zeleni val za odprtost in gostoljubnost.
Prostovoljka Jana Ferjan
PA ŠE POVABILO!
Če razmišljamo, kako bi si lahko popestril/a prosti čas, si pridobil/a nove izkušnje in te zanima delo z otroki in mladostniki, si vabljen/a, da se pridružiš skupini prostovoljcev pri CSD Grosuplje. Na vsa vprašanja ti bomo poskušali odgovoriti, če pokličeš tel. številko 761-111 (Mateja, Lili).
Iskreno vabljen/a!
Naš kra
Šolska stran
9/1999
21
S sestanka Sveta staršev
Udeležba na sestanku Sveta staršev, 22. septembra, je bila precejšnja, od 27-ih članov jih je bilo prisotnih 18. Na dnevnem redu je bila izvolitev namestnika predsednika Sveta staršev, ki bo vodil sestanke v odsotnosti predsednice Darje Kline. Z javnim glasovanjem je bila izvoljena Anica Zgajnar iz Zdenske vasi. Ob njeni izvolitvi je bil sprejet še sklep, da se mandatno mesto namestnika predsednika zaključi istočasno s potekom mandata predsednika Sveta strašev.
Ker je Mariji Meglen s prejšnjim šolskim letom potekel mandat v svet zavoda kot predstavnici 3. in 4. razreda PŠ Kompolje, je bila do konca avgusta leta 2000 za članico izvoljena Marija Žnidaršič.
V obravnavi je bil ponovno poslovnik Sveta staršev. Člani sveta so v osnutku našli nekaj nejasnosti, zato so sklenili, da gre poslovnik v ponovno obravnavo. Pripombe bodo člani lahko oddali do konca oktobra.
Kot je zakonsko določeno, morajo biti člani Sveta staršev seznanjeni z letnim delovnim načrtom šole, dokončno pa ga nato potrdi še Svet šole. Ravnatelj je v njegovi predstavitvi opozoril na nekatere spremembe in posebnosti v letošnjem šolskem letu. Dva oddelka sta letos manj, in sicer v Ponikvah, najmočnejši kombinirani oddelek pa je v Strugah, kjer je v 3. in 4. razredu 21 učencev. Tudi na Vidmu je letos samo en prvi razred.
Starši so bili seznanjeni tudi s težavami pri pridobivanju kadra pri slovenskem in angleškem jeziku na šoli v Strugah. Letos bo šola namenjala večji poudarek računalništvu in opismenjevanju in izvajala vrsto zanimivih projektov, ki so vsi predstavljeni v posebni publikaciji, ki so jo učenci in starši medtem že dobili.
Največja pomanjkljivost pa je šolsko zobozdravstvo, saj je šola ostala brez zobozdravnika. Člani Sveta staršev so ob tem izrazili veliko nezadovoljstvo in poslali protestno pismo direktorju Zdravstvenega doma Grosuplje, v katerem so protestirali proti neresnemu izvajanju zobozdravstvenega varstva na šoli in zahtevali takojšnjo rešitev problema.
Ob predstavitvi letnega delovnega načrta šole so imeli člani Sveta še nekaj drugih pripomb in vprašanj. Nekateri med drugim želijo, da bi imeli možnost kosila v šoli tudi tisti učenci, ki niso vključeni v podaljšano bivanje, kar do sedaj ni bilo možno. Šola bo to možnost proučila.
Starši pogrešajo tudi boljše rezultate in ustreznejšo ponudbo športnih krožkov. Želijo, da bi se tradicija rokometa v dolini ne prekinila, zato tudi ne odobravajo, da bi na šoli prenehali z rokometnim krožkom. Član Sveta Janez Nose je obljubil, da se bo osebno vključil v iskanje rokometnega trenerja.
Prisotni člani Sveta so se nekaj časa zadržali tudi pri problemih radonskega sevanja na PŠ Ponikve. Ravnatelj jih je seznanil z inšpektor-
jevim zapisnikom. Po njegovem mnenju ne gre za preveliko prekoračitev dovoljenega sevanja. Ne glede na to pa je bilo sklenjeno, da bo do srede oktobra izdelan elaborat, ki bo vseboval tudi navodila o morebitnih zahtevanih ukrepih.
Ravnatelj je nato starše seznanil še z obnovitvenimi deli med počitnicami na centralni in obeh podružničnih šolah ter predstavil načrt del za prihodnje.
Član Sveta Janez Gačnik je opozoril, da starši prihajajo v vrtec obuti, zato se nabira umazanija na tepihu, ki tak, kakršen je, po njegovem, ni primeren za vrtec, ker škodljivo vpliva na zdravje otrok. Izpostavljenih je bilo tudi nekaj drugih pobud in predlogov. Tako so člani Sveta menili, da prehrana za jaslične otroke ni primerna. Ena od pripomb se je nanašala na učbeniški sklad. Ta se menjava na vsake štiri le-
ta, zato imajo nekateri učenci, ki niso vključeni v sklad, težave pri nabavi učbenikov. Ravnatelj je pojasnil, kako deluje učbeniški sklad, za konkreten izpostavljeni problem pa se bo pozanimal. Pojasnil je tudi zaposlovanje na delovna mesta pomočnic vzgojiteljic. Pomanjkanje tega kadra je splošen problem, zato je po zagotovilih ravnatelja možno zaposliti gimnazijske maturante ali absolvente drugih srednjih šol, vendar morajo ti opraviti dodatni tečaj izobraževanja. Eden od članov je opozoril na stanje na cesti proti Mali vasi, preden se zavije proti šoli. Ob deževju je cesta, po kateri prihajajo učenci v šolo, poplavljena. Ravnatelj je menil, da šola ni pravi naslov za te pritožbe. Postavljeno je bilo tudi vprašanje, kako vpliva stalna menjava učiteljev pri določenih predmetih na učence. Ravnateljevo mnenje je bilo, da te menjave niso pogoste, zato v tem ne vidi problema.
Starše je seznanil tudi s tem, da se namerava šola za šolsko leto 2001 /02 prijaviti na razpis za poskusno uvajanje devetletke v prvem razredu, če bodo starši o tem soglašali. O tej temi bo šola organizirala dve predavanji. Prvo od teh predavanj bo izvajala ravnateljica osnovne šole, na kateri letos že izvajajo poskusno devetletko, drugi predavatelj pa bo eden od strokovnjakov za to področje z Zavoda za šolstvo in šport.
M. Steklasa
Zaključek knjižnega kviza
Tema letošnjega knjižnega kviza je bila 1999. Prireditev je popestril otroški ani-
Gorcnjska in naš največji slovenski pe- mator Sten Vilar z animacijo otroške
snik France Prešeren. predstave Pikin rojstni dan. Sponzor
V Krajevni knjižnici Grosuplje so iz- prireditve je bila Pekarna Grosuplje, ki
žrebali pet naših reševalcev, ki so se ude- je pripravila sladko malico za reševalce, ležili zaključne prireditve v omenjeni
knjižnici v ponedeljek, 20. septembra Matej Kalan
Zaključne prireditve knjižnega kviza se je udeležilo pet naših učencev.
ZVEZA ŠPORTNIH ORGANIZACIJ DOBREPOLJE
OBČINSKA LIGA V MALEM NOGOMETU
REZULTATI 18.KOLA, Z DNE 3. okt. 1999
PREDSTRUGE SNEŽAK - VODIČAR BRDAVS MIX ŠD PONIKVE - ŠD STRUGE BISTRO PIZZ. ADAM - ŠD KOMPOLJE BRUHANJA VAS - OKREPČEVALNICA ZORA ZAGORICA MOTOMAT - KOMA 750
LESTVICA
NAJBOLJŠI STRELCI LIGE:
1 .DUŠAN BLATNIK
2 ; 4 Okrepč. Zora 47 golov 1 [ 4        2.MATE J STR A11
g ; 2        Vodičar Brdavs      33 golov
3 : 2        3.VILI BABIC
3 : 3        Bruhanja vas        29 golov
m ti
4
MES.	EKIPA	ŠT.TEK.	ZMAGE NEODL. PORAZ TOČKE				D. + P.GOLI	G.RA.
1.	OKREPČEVALNICA ZORA	18	16	1	1	49	124 : 26	98
2.	VODICAR BRDAVS	18	14	2	2	44	106 : 32	74
3.	BRUHANJA VAS	18	14	0	4	42	80 : 29	51
4.	PREDSTRUGE SNEZAK	18	10	0	8	30	57 : 45	12
5.	ZAGORICA MOTOMAT	18	9	3	6	30	57 : 63	-6
6.	KOMA 750	18	8	2	8	25	55 : 63	-8
7.	BISTRO PIZZ. ADAM	18	6	2	10	20	70 : 75	-5
8.	SD STRUGE	18	4	2	12	13	44 : 87	-43
9.	MIX SD PONIKVE	18	3	0	15	7	31 :108	-77
10.	SD KOMPOLJE	18	0	0	18	0	12:108	-96
Še eno prvenstvo v malem nogometu je pripeljano do konca. Največji napredek je pokazala ekipa Predstruge Snežak, kateri se predpisuje - glede na mladost in zagnanost - še lepa nogometna prihodnost. Absolutno najboljše pa so bile prve tri ekipe, pri katerih je bilo opaziti še najmanj nihanj. Kaj je opaziti pri vseh ekipah ? Prepočasi vključujejo mlade igralce in hočejo biti za vsako ceno najvišje na lestvici. Nogomet je eno, drugo pa je prijateljevanje in druženje. Nogometne " klape " se najbolje uvrščajo, saj so tudi izven terena dobri prijatelji, to pa v življenju največ šteje.
VETERANSKA LIGA V MALEM NOGOMETU
LESTVICA
1. STREET PIK 7
2. VIBO ŠMARJE SAP
3. ŠD DOBREPOLJE
4. BOMAX CASUCCI
Trener veteranske nogometne ekipe ŠD Dobrepolje prejema pokal za doseženo 3. mesto
ŠPORTNO DRUŠTVO DOBREPOLJE
MESEC SPORTA
17. 9. 1999 - STREET - BALL (turnir trojk v košarki)
1. KOMA 750
2. STRUGE EKO
3. ZAGORICA
4. PRED - STRUGE
5. DEVVALT
Najboljši strelec trojk na street-ballu prejema priznanje
2. 10. 1999 - KROS (Bruhanja vas)
ČLANI :     1. ŠUŠTAR JOŽE
2. LAHARNAR MITJA
3. KUPLENK ALOJZ
CICIBANI : I. JORGIČ SAŠO - KE 2. MIŠLJENOVIČ DANI
3. PUGELJ ANJA
MLADINKE :1. KUPLENK JANJA
2. ZABUKOVEC MARIJA
ST.DEČKI:    1. PADAR GREGOR
2. PADAR PRIMOŽ
3. CELARC TONI
Udeleženci krosa v Bruhanji vasi
Kros se je odvijal v čudovitem popoldanskem dnevu po poteh in stezicah bruhanjške gmajne.Člani so tekli na progi dolgi 4500 metrov, mladinke in pionirji na 2200 metrov dolgi progi, cicibani pa na progi dolgi 600 metrov.
Udeležba je bila solidna, čeprav je organizator pričakoval več šolske mladine, pa tudi kakšnega člana več.
Po krosu Sta bili še dve nogometni tekmi na travi, in sicer, ena je bila med pionirji in cicibani, druga pa med " mladimi in starimi i/ Bruhanje vasi ".
V mesecu športa je bila predstavljena ludi aerobika za naslednjo sezono in s lem tudi uvod v jesensko - zimsko sezono.
VADBA V TELOVADNICI V SEZONI 1999 / 2000
AEROBIKA	PON., ČETRTEK	19.00-20.00	STANKA, JANJA K.
ODBOJKA	TOREK	18.30-20.00	ALEŠ PUGELJ
KOŠARKA	TOREK	20.00-21.30	DAMJAN STRNAD
M. NOGOMET	SOBOTA	17.00-18.30	ALOJZ KUPLENK
AEROBIKA SE JE PRIČELA ŽE V MESECU OKTOBRU, VSE OSTALE VADBE. PA PRIČNEJO Z DELOM V MESECU NOVEMBRU !
Vadbo organizira ŠD Dobrcpoljc in si pridržuje pravico do morebitnih spre-memb.Članarina je nespremenjena, to je 2000 SIT, ki jo morajo plačali vsi; medtem ko dodatno vadnino plačajo samo zaposleni.Članarino in vadnino je potrebno obvezno poravnati ob pričetku vadbe, poravnate pa jo pri vaditelju. Vsi željni rekreacije in druženja lepo vabljeni.
Pripravil: Alojz Kuplenk
Utrinek poletja
Bil je prijeten avgustovski večer - na koncu Istre. Zbrani smo bili ob taborni lučki, ki nam, dolgoletnim tabornikom, nadomešča čar tabornega ognja. Ker smo bili večinoma prekaljeni rekreativci, je beseda tekla o zgodah in prigodah, ki smo jih doživljali na raznih pohodih po hribih, na kolesarjenjih in podobno. Kar naenkrat za-slišim: "Milka, se spomniš, kako dobre pisanice smo jedle na Kamen vrhu?" Kar srce mi je zaigralo. Vsa v pričakovanju sem sledila pogovoru, saj je beseda tekla o krajih, kjer sem preživljala težka otroška leta in tudi prelepe trenutke moje mladosti.
No, sogovornice so opisale pol od Velikih Lašč do Kamen vrha in nadvse hvalile prijaznega in nasmejanega oskrbnika v koči, kjer so bile na mizi pomaranče in izjemno dobri pirhi. Kar nekoliko ljubosumno sem vprašala: "Zakaj pa ste začele pot v Laščah, če pa je iz Dobrepoljske doline lepše, bolj pestro. Dobrcpoljski planinci oskrbujejo kočo, oni so jo tudi naredili. V vasi pod hribom je tudi znamenita jama."
Nisem uspela niti vse našteti.
"Čakaj, čakaj, saj smo obisk Kamen vrha ponovile, lokral iz dobrepoljske smeri. Vse smo si ogledale. V jamo nas je pospremil prijazen gospod. Vse nam je obrazložil. Na Kamen vrhu pa nam je eden od domačih planincev obljubil zemljevid bivše grosupeljske občine. In res sem ga dobila!" je vsa navdušena pripovedovala Milka.
Tako vsa pohvala vsem, ki skrbijo, da gre dober glas o naših krajih in prijaznih ljudeh ne samo v deveto vas, ampak celo v 200 in več kilometrov oddaljeno vas.
Lepi trenutki tistega večera so bili kronani z množico zvezdnih utrinkov na nebu, saj je bil predvečer sv. Lovrenca. Nebo je navadno ob tem času z zlatim prahom še posebno radodarna
Magda Strah
24
Naš krai
In memoriam
9/1999
Alfonz Pinosa
Ko smo si pred dvema letoma ogledovali razstavo slikarskih del na do-brepoljskih ex temporah, je s svojimi razstavljenimi deli zbudil precej pozornosti kipar samouk Alfonz Pinosa iz Ljubljane, sicer rojak iz Kompolj. Ustavljali smo se ob njegovih kipih in občudovali bogastvo izraznih potez na njih. Pred letošnjimi ex temporami smo zvedeli, da ga ni več med nami. Umrl je 28. avgusta letos, v starosti 71 let.
V spomin mu namenjamo nekaj besed, ki smo jih povzeli po tedniku "Družina".
Po poklicu je bil gradbeni tehnik. Po magal je tudi pri obnovi trnovske cerkve, za kar se mu je v pogrebnem govoru zahvalil župnik Janez Pogačnik. Želja po ustvarjanju, ki je v njem vzklili že v otroštvu v očetovi opekarski delavnici, je z njegovim odhodom v pokoj planila na dan z vso močjo. Alfonz se je dobesedno zaljubil v marmor, v čudovito lepoto kristalov, in v njem ustvaril več kot sto petdeset kipov, med njimi zelo veliko sakralnih. Njegov je krstilnik v cerkvi sv. Mihaela na Barju, kapelica pri Gorcnčcvih na Viču, Pieta, rožnovenska Mati božja ...
Pred kratkim je razstavljal v Plečnikovi cerkvi na Barju. Bil je član društva likovnih samorastnikov. Prvo priznanje za svoje delo je doživel šele pred dvema letoma. V vsakem kipu je iskal odgovor na vprašanje, ki ga je vznemirjalo: kakšne so namreč tiste poteze, ki naredijo obraz duhovno bogat in lep. V iskanju te večne Lepote, ki jo je hotel pokazati predvsem v kipih Matere božje, ga je Gospod poklical k sebi. Kapelice, ki jo je z veliko ljubeznijo postavljal ob svoji hiši v Trnovem, ni dokončal. Božji načrti SO bili drugačni, za njegove najbližje, prijatelje in znance boleči in nedoumljivi.
MISEL
V trpljenju je treba biti sam, kajti le tedaj si pripravljen gledati skozi svoje oči. Vsako trpljenje traja samo do trenutka vdaje. Predanost prinaša počitek.
(Grabar)
Frenku v spomin
Velika množica je nemo stala ob tvojem slovesu. Le tiha šepetanja so spremljala tvoj odhod, in besede " Prah si in v prah se povrneš!" Mogoče si slišal šepetanja. Kakšen namen so imela, si lahko razbral iz njih ust. Privoščljiva, hinavska, polna vere in upanja, molitve. Kdo ve?
Tvoj odhod, velika praznina za nekatere - tvoje najdražje?
Nov dom si nedavno tega začel graditi. Zakaj, se sprašujejo nekateri. Želja po samostojnosti, beg iz resnično sti, ideali, upanje? Neizmerni načrtovalec si bil, idealist, in to te je kljub padcem gnalo naprej. Tvoje solze in večno vprašanje, zakaj se samo meni to dogaja, so bili nič proti tvoji neizmerni volji in želji po novem.
Tvoje delo za skupnost je izžarevalo nesebičen odnos do sodelavcev in skupnosti.Tvoje delo bo ostalo zapisano, saj si v ta prostor vnesel nekaj novega, nekaj, kar bo ostalo.
Lahko bi rekel, da si bil podoben svojim ljubljencem. S konji si se skoraj poistovetil. Njihova plemenitost in včasih neizbežni nemir, sta bili tudi tvoja sopotnika.
Kdo bi te lahko obsojal, da si se oddaljil od svetega. Ko si spremljal svojo hčer v bolnico si dejal: "Celo pot sem molil." Kolikokrat, kdaj ali samo v stiski. Zakaj bi se spraševali in razsojali!
Zakaj tako na hitro in prerano, je večno vprašanje. Mogoče te je potreboval oče. Kdo ve? Vsem, ki smo te spoštovali, boš ostal v lepem spominu.
Stane
Mojemu ljubljenemu Frenku v poslednji pozdrav
Sem Sonja Klančnik Padar, žena po kojnega Frenka Padarja. V štirih letih in pol skupnega življenja, ki so nama bila tako skopo dodeljena, sva okusila srečo, radost in imela sva tako veliko načrtov za svetlo prihodnost. Hotela sva si ustvariti dom, ki bi s toplino, ki je obdajala naju, izžarevala tudi na vse, ki bi prestopili prag naše hiše. Hotela sva, da bi v našo lepo Zagorico 41 prihajali otroci in odrasli, da bi uživali ne samo naravne lepote, ampak spoznali tudi ves šarm in popolnost naših konj, da bi se glas o našem kmečkem turizmu ponesel daleč naokoli.
Smrt - edino smrt - noben človek in nikakršna drugačna sila ne bi mogla doseči, da bi šla s Frenkom narazen. In edino smrt je dosegla, da sem Frenka zares, in na mojo neskončno žalost, nepreklicno zgubila.
Zahvaljujem se Bogu, da nama je dovolil, da sva spoznala, kaj je ljubezen, medsebojno dopolnjevanje in kaj je zaupanje v sočloveka. Zahvaljujem se mu za srečo, ki nama jo je naklonil.
Vsem, ki ste iskreno pospremili Frenka v njegovo domačo dobrepolj-sko zemljo in ki vam je hudo ob misli, da ga ne boste nikoli več videli - kot meni, se iskreno in iz srca zahvaljujem.
1'renkova žena Sonja Klančnik Padar
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi mojega moža Frenka Padarja se zahvaljujem Konjeniškemu društvu Dobrepoljc za izrečena sožalja, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Sonja Klančnik Padar
nadaljevanje s str. 7 REZULTATI DELA NA PROJEKTU CRPOV
1. predlogi skupnih izvedbenih projektov za obravnavano območje
2. projekti za občane
Po predstavljeni metodologiji dela na projektu CRPOV so se najprej posamezno predstavili člani projektnega sveta in kasneje podali svoje ideje o priložnostih in potencialih na območju občine Dobrepolje.
Razvojni potenciali in priložnosti občine Dobrepolje
* ekološko čista dolina
* iz obravnavanih krajev izhajajo znani kiparji, slikarji (Kralj) in literati (Jaklič)
* V Dobrepolju je bila ustanovljena prva zadruga na Kranjskem
* aktivno delovanje kulturnega društva (pevski zbori, dramske skupine, mladinski tirni,...)
* pekarna "Blatnik" (45 zaposlenih)
* Iskra - stikalni elementi (100 - 120 zaposlenih)
* lesna predelava, manjši obrati
* obrtniki - storitvena dejavnost
* 420 malih kmetij (zemlja je kvalitetna, vendar razdrobljena), ca 20 čistih kmetov
* v občini je ca 100 registriranih samostojnih podjetnikov (ca 70 samozaposlenih)
* ca 40 podjetij
* obravnavano območje je vključeno v projekt "Po poteh dediščine"
* trenutno premalo izpostavljeni in med seboj povezani naravni in družbeni potenciali
* turistično neosveščeni prebivalci
* železniška proga ca 4 km
* mlake - močvirnat svet
Vsak zasc.sami stojimo v tem širnem svetu, ki se kopa v svetlobi sončnih žarkov, naslednji hip je že večer, tema.
ZAHVALA
Poln načrtov in idej nas je mnogo prezgodaj zapustil naš oči, sin in brat
FRENK PADAR
Iz Male vasi 16
Ob tako boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem za izrečena pisna in ustna
sožalja ter podarjeno cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Francu Škulju in Moškemu
pevskemu zboru Rafko Fabiani. Hvala tudi Gasilskemu društvu Dobrepolje, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat hvala vsem.
Vsi njegovi
* lipov gaj
* kraške jame
* potok Rašca z opuščenimi žagami in mlini
* občina nima gostilne, kjer bi bilo mogoče dobiti hrano kadarkoli
* v prostorskem planu opredeljena komunalno neopremljena obrtna cona
* manjka ambicioznosti (ljudje so pridni, a s premalo idej) Dogovor in terminski plan o nadaljnjem delu
1. Najprej smo določili odgovorne predstavnike po posameznih delovnih prostorih, in sicer:
- življenjski in naselitveni prostor: ga. Mojca Lovšin in ga. Irena Oven
- kulturni in družbeni prostor: ga. Kristina El Shavvish in............
- delovni prostor - gospodarstvo: g. Anton Jakopič
2. ZOP - MC pripravi zapisnik prvega sestanka projektnega sveta CRPOV - Dobrepolje in ga do 19. oktobra 1999 posreduje na tajništvo občine za objavo (povzetek) v občinskem glasilu Naš kraj.
3. Predstavniki vaških odborov morajo do 2. novembra 1999 od dati plan dela za nadaljnje triletno obdobje. Predhodno jih bo občina obvestila, da morajo pri pripravi plana upoštevati projekt CRPOV in tako celostno oblikovati delovna področja.
4. V prvi polovici novembra organizirati razgovor s predstavniki vaških odborov.
5. ZOP - MC do 12. novembra 1999 pripravi vsebino za interni javni razpis, ki bo objavljen v lokalnem časopisu.
6. Interni javni razpis za individualne in skupne projekte - konec novembra
7. Rezultati razpisa - 20. december 1999
Zapisnik pripravila Majda Stopar, Ljubljana, 18. 10. 1999
V življenju skrb in delo si imela. Sedaj od vsega truda si zaspala. Odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate večen bo ostal spomin.
ZAHVALA
Ob smrti naše skrbne mame, babice in prababice
MARIJE STRAH
Iz Hočcvja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sovaščanom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Iskrena hvala gospodu župniku Francu Škulju za lep
poslovilni govor in opravljen pogrebni obred ter Moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani za ganljivo petje ob slovesu.
Vsi njeni
26
Naš kraj
Oglasi, vabila
9/1999
moč glasbe moč humanosti
Na Rdečem križu Slovenije nam je lansko leto uspelo s prijazno pomočjo izvajalcev, založnikov in sponzorjev, v okviru akcije "Nikoli sami 1998", izdati zgoščenko in kaseti z naslovom "Kadar boli življenje" z namenom, da bi v okviru svojih programov pomagali najmlajšim.
V letošnjem letu začeto delo nadaljujemo z glasbenim projektom Moč glasbe - moč humanosti, pri katerem nam je priskočila na pomoč agencija Ovum. K sodelovanju smo namreč povabili nominirance in nagrajence Zlatega petelina 1999, torej tiste avtorje in izvajalce, ki v slovenskem prostoru pomembno vplivajo na glasbeno dogajanje. S ponosom lahko povemo, da se je odzvala večina glasbenikov in njihovih založb tako, da nam je uspelo izdati resnično vrhunsko zgoščenko in kaseto. Izšla je v okviru akcije "Nikoli sami 1999" in je izbor osemnajstih pesmi različnih glasbenih izvajalcev.
Izkupiček od prodaje zgoščenk in kaset bomo na Rdečem križu Slovenije namenili slovenskim otrokom!
Moč glasbe in moč humanosti sta neizmerni. Blizu sta tako odraslim kakor tudi otrokom. Prisluhnite glasbi in se ob njej razvedrite. Moč humanosti pa lahko izkažete z nakupom tega fonograma! Iskrena hvala v imenu slovenskih otrok. ^
/ &
RDEČ! KRIŽ SLOVENIJE
1 Adi Smolar
2 Društvo mrtvih pesnikov
3 Miran Rudan
4 Rok'n'Band
5 Kingston
6 Andrej Šitrer
7 Marta Zore
8 New Swing Ouartet
9 Mia Žnidarič
10 Darja Švajger
11 Vili Resnik
12 Sausages
13 Pasji kartel
14 Sound Attack
15 Šank ročk
16 Orlek
17 Vita Mavric
18 Dan-D
Tagada Rabm
Laure ni več Mala Maja Kingston Za prijatelje Ne bom
Swing low svveet chariot
Dan je drugačen
Ti si čas ustavil
Naj bogovi slišijo
Spal bom cel dan
Ker sovražnik ne spi
Zakaj odšel si
Brez ljudi
Na Kum
Kraj mene lezi
Ko hodiš nad oblaki
IZKUPIČEK OD PRODAJE ZGOŠČENK IN KASET BOMO NA RDEČEM KRIŽU SLOVENIJE NAMENILI SLOVENSKIM OTROKOM
•SL c
i
o
(O
>N
>o
j
cc
a> c
<
O
o
cc <
O)
E 3
V)
o
C
ra E
3 C
>o o E
01
n
O)
■O
C <
* ,.c\i S „, o _'
O)
o t E 05
o O
* 9
o
C
m E
3
n
>o O
E
Ji
(A
iS
< > i-
CC -I <o
O (O o
? cc 2..
CM a)
t- T3
AMVtf
ffjttISTELICff
Štefan Kastelic Videm 64a, 1312 Videni Dobrepolje tel.: 061 787-654, mobitel: 0609 621-S04
AKCIJSKA PONUDBA ZIMSKIH AVTOPLAŠČEV -ESKIMO ZA OSEBNA VOZILA
APESKIMO 155/70x13 8.354,99 SIT
AP ESKIMO 165/70x 13 8.888,11 SIT
APESKIMO 175/70x 13 10.313,73 SIT
APESKIMO 175/65 x 13 11.169,34SIT
APESKIMO 195/65 x 15 14.582,26 SIT V ceno je vštet 19% DDV
POZOR!
1. V času akcije vam ob gotovinskem plačilu avtoplaščev ESKIMO nudimo:
- 2 kom AP ESKIMO........10% popust
- 4 kom AP ESKIMO........15% popust
2. Možno je tudi odloženo plačilo oz. plačevanje s čeki. Montaža pri nas kupljenih avtoplaščev je brezplačna!
NUDIMO VAM TUDI VELIKO IZBIRO ZIMSKIH AVTOPLAŠČEV ZA OSEBNA, TOVORNA IN POLTOVORNA VOZILA ZNAMKE:
SAVA, SEMPERIT, DEBICA, FULDA, NOKIA, MICHELIN, BARU M.
VSE PO KONKURENČNIH CENAH,
Delovni čas: od 8. do 12. ure in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
KINO   "DOBREPOLJE" VIDEM 34
KINOPROGRAM ZA MESEC NOVEMBER 1999
PETEK, 5. nov., ob 1930
ameriška pustolovska drama MOGOČNI PAR
KRATKA OZNAKA: Vse skupaj se začne, ko se mladi Kevin Dillon (KIERAN CULKIN) in njegova mati (SHARON STONE) preselita v soseščino Maxwella Kanea (ELDEN HENSON) in njegovih starih staršev. Trinajstletni Max je zelo velik tant, ki je počasen v šoli, z malo poguma in s težavami pri vključevanju v okolje. Stvari se spremenijo, ko spozna Kevina, drobnega Einsteina, z nožno protezo, z več pameti in iznajdljivosti, predrznosti in poguma, kot ga ima katerikoli deček v mestu, s katerim postaneta najboljša prijatelja. Oba dečka sta bila vse svoje življenje zaradi drugačnosti izobčenca za svoje vrstnike. Toda povezana kot eno - z drobnim Kevinom na ramenih velikega Maxa - ustvarita pogumnega bojevnika z občudovanja vredno močjo, z železno voljo, divjo domišljijo in močnim občutkom za plemenitost v slogu plemenitega kralja Arturja. Skupaj sta neustrašna kombinacija, ki sama sebe kličeta: The Mightv. Zaživi-ta v kraljestvu, ki sta ga ustvarila s svojo domišljijo, v kraljestvu, kjer morata popravljati krivice, pobijati zmaje in reševati gospodične iz nevarnosti - v kraljestvu, tako nasilnem in preplavljenim s temnimi silami, kot je njuno domače mesto.
NEDELJA, 7. nov., ob IS.url ob 1930
ameriški znanstveno fantastični film - uspešnica
VOJNA ZVEZD 1 (grozeča prikazen)
KRATKA OZNAKA: Vojne zvezd so pravljica modernih dni, ki odraža domišljijsko vizijo Georga Lucasa. Lucas je prepredel ta moderni mit z vplivi ameriške pop kulture, predvsem vesternov, viteških in vojnih spektaklov in japonskih epov o samurajih. Hkrati pa so bile Vojne /vezd odgovor na VVatergate, vietnamsko vojno in vse družbene pretrese takratne ameriške vsakdanjosti, ki so, vsaj tako se zdi, povsem izničili vzor junaka v očeh Američanov brez idealov in iluzij. S sago Vojne zvezd se je Lucas odločil združiti vse te prepoznavne niti, ki povezujejo mišljenje in oblikujejo bivanje modernega človeka pod okriljem temeljne strukture mita - popotovanje junaka -ki zaznamuje več tisoč let zgodovine na stotine raznoterih civilizacij. Enkratna mešanica tradicionalnega in modernega v mitologiji Vojn zvezd je navdušila tako staro kot mlado. Z VOJNAMI ZVEZD EPIZODA I : GROZEČA PRIKAZEN nas Lucas odpelje čisto na začetek vsega; v kraj in čas, ko je Darth Vader še upanje vzbujajoč devetletni deček z imenom Ana-kin Skywalker in Obi-Wan Kenobi odločen mlad vitez Jedijev. To prvo poglavje sage, bogato po umetnosti scenskega oblikovanja, kostumih, arhitekturi in tehnologiji, spremlja
Anakinovo popotovanje, ko v osrčju nemirne galaksije sledi svojim sanjam in se sooča s svojimi strahovi.
PETEK, 12. novem., ob 1930
ameriška uspešnica vseh časov TITANIC
KRATKA OZNAKA: Decembra 1999 bo šla filmska kopija filma TITANIC v razrez, zato bomo imeli še zadnjo priložnost, da si film TITANIC, to neponovljivo uspešnico )AMESA CAMERUNA, še zadnjič ogledamo na velikem platnu, saj le tu doživimo film v vsej svoji lepoti in veličastnosti. Vabimo vse, ki vam je bil film všeč, da si ga še zadnjič ogledate in ponovno podoživite največjo katastrofo tega stoletja.
NEDELJA, 14. novemb., ob 15. uri in 1930
ameriška romantična komedija
DESET RAZLOGOV ZAKAJ TE SOVRAŽIM
KRATKA VSEBINA: Spoznajte sestri Stratford: čedno in priljubljeno Bianco (Larisa Olevnik) in starejšo Kat (Julia Stiles), zlovoljno zoprni-co, katere trpke domislice se lahko merijo le z njeno neomajno odločnostjo, da odbije slehernega fanta, ki bi morda pokazal zanimanje zanjo. Nesrečno pravilo, ki ga brez izjem spoštujejo vsi v hiši Stratfordovih, pa prepoveduje mlajši Bianci, da bi se dobivala s fantom, preden bi si ga omislila starejša Kat. Ko boste slednjo spoznali v vseh njenih sposobnostih, da zagotovi ravno obratno od tistega, kar si želi Bianca, boste zlahka razumeli njeno ravnanje, da si omogoči romantično zaljubljenost ne glede na posledice. Izmisli si premeten načrt, kako spentljati svojo starejšo sestro z njeno moško inačico - s fantom, ki je tako zelo nepriljubljen, da je morda zaradi tega prav on tisti, ki bo Kat pritegnil v pričakovanju, da je morebiti le vreden njenih skritih čarov. Načrt se začne "uresničevati", ko Bian-cin nestrpni oboževalec podkupi Patrica Vero-no (Heath Ledger), mrkega in čemernega mladeniča s skrivnostno preteklostjo, da dvori in osvoji Kat, da bi tako sebi počistil ovire na poti do Biance.
PETEK, 19. novem., ob 1930
ameriški akcijski triler NARAVNE SILE
KRATKA VSEBINA: Film je šokanten in obseden iztočasno. Vsebine vam ne smemo izdati, ker potem ne bo zanimiv za gledanje. Izdamo lahko le toliko, da vas SANDRA BULLOCK in BEN AFFLECK ne bosta razočarala in da vam bo film še dolgo ostal v spominu...
NEDELJA, 21.novem., ob 15. in obl930
ameriška akcijska kriminalna komedija FULL GAS
KRATKA OZNAKA: Ko se srečata "najhitrejše noge vzhoda", Lee, ki ga igra )ackie Chan (Rumble in the Bronx, First Strike) in "največji nakladač zahoda" James Carter, ki ga igra Chris Tucker (Money Talks, Fifth Element), je odlična akcija s številnimi demonstracijami borilnih veščin in zabava, polna smeha, zagotovljena. Inšpektor Lee (jackie Chan) je ponos hongkonške kraljeve policije: neomajen in predan policaj, čigar skromna narava prikriva mojstra borilnih veščin. Njegov najljubši učenec je enajstletna hči kitajskega konzula, ki ji
je telesni stražar in najboljši prijatelj. Ko deklico ugrabi kriminalna organizacija, ki je hkrati odgovorna za smrt njegovega policijskega partnerja, se Lee poda v Ameriko, da bi ujel in kaznoval krivce....
PETEK, 26. novem., ob 1930
ameriška akcijska kriminalna drama MOJA BOŠ
KRATKA OZNAKA: Čez devet let se Martin vrne iz zapora v angleško obmorsko mestece Haven. Zdi se, kot bi ga tja popeljala želja po Helen, njegovi bivši ljubezni. Helen je zelo lepa ženska pri dvajsetih letih. Vodi frizerski salon in hodi z Bobom, napovedovalcem na lokalni radijski postaji. Toda Helen je zelo skrivnostna in vzbuja radovednost, še posebno v mladem hrvaškem beguncu Hondi, ki jo je nekega dopoldneva ponesreči sklatil s kolesa. Ko se razdražena Helen odpelje naprej, Honda le nemo strmi vanjo, v rokah pa drži zapestnico, ki je padla z njene roke. Čez nekaj dni Honda odide v frizerski salon, kjer ga Helen skrbno postriže, ne da bi ga prepoznala.
NEDELJA, 28. november, ob 15. uri in ob 1930
ameriški akcijski film - uspešnica JEAN CLAUDE
VAN DAMA
LEGIONAR
KRATKA OZNAKA: Leto 1924. Alain Lefevre (Jean Claude Van Damme), reven podeželski mladenič prispe v Marseilles s poznim nočnim vlakom. Na peronu ponudi pomoč ljubki plavolasi Katrini (Ana Sofrenovič) in med njima vzplamti ljubezen na prvi pogled, ki pa ne traja dolgo... V razvpitih can-can klubih se ženske nestrpno obračajo čez ramo v upanju, da bodo uzrle Alainea Lefreja, enega od najbolj očarljivih playboyev, medtem ko njihovi ljubosumni možje iščejo priložnosti, kako bi ga osramotili in ponižali. Alaina tiste usodne noči povabi v svojo družbo razvpiti gangster Lu-cien Galgani in ga prisili v boksarski dvoboj, v katerem bi moral prepričljivo izgubiti. Ker Alain izve, da je Katrina na begu pred siromaštvom zbežala v naročje nasilnega Luciena, prelomi dogovor z gangsterjem in v boksarskem ringu krvavo obračuna z nasprotnikom. Da bi ušel maščevanju in ubranil Katrino pred Lu-cienovim ljubosumjem, Alain poišče zatočišče v bojevniških vrstah francoske tujske legije. Zdi se, da sta pesek in sonce edina zmožna preživeti v nevarnih puščavskih prostranstvih severne Afrike, vendar se Alain izkaže za častivrednega in hrabrega borca ter se spretno izmika vsem številnim in nepredvidljivim pastem služenja v tujski legiji. Alain pa se mora spopasti še s hujšim sovražnikom, kot sta zahrbtna puščava in zvita puščavska plemena. Lucien Galgani je namreč za njim poslal morilca...
OBVESTILO: ABONMAJE ZAČNEMO VPISOVATI V NEDELJO, 7. NOVEMBRA 99, OD 14. DO 15. URE. CENA ABONMAJA ZA 15 KINOPREDSTAV JE 5.500,00 SIT. ZA EN ABONMA VAM
BOMO IZDALI POTRDILO ZA 30 UR IZBIRNIH VSEBIN, KI JIH RABIJO SREDNJEŠOLCI.
UPRAVA KINA DOBREPOLJE
■
tel.: 787-161; GSM 041 787-361
AKCIJA
Ob nakupu zimskih gum za osebna vozila vam nudimo naslednje plačilne pogoje:
■ gotovinsko plačilo:10 % popusta
■ plačilo na več čekov: datum vnovčenja lahko po dogovoru
■ plačilo s plačilno kartico karanta: 4 kom ali več 3 % popusta
POZOR!
Letne gume do naslednje menjave shranite pri nas.
Menjava pri nas kupljenih gum je brezplačna.
Za informacijo nekaj cen (v ceni je vračunan 19 % DDV)
SAVA ESKIMO
145 x 13 155/70 x 13 165/70 x 13 175/70 x 13 185/60 x 14
7.331,59 SIT 8.354,99 SIT 8.888,22 SIT 10.313,73 SIT 11.551,33 SIT
SAVA ESKIMO
155/70 x 13 8.092,80 SIT 165/70 x 13 8.948,80 SIT 175/70 x 13 10.234,80 SIT 185/60 x 14 12.398,61 SIT
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in 13.30 do 18.00, sobota od 8.00 do12.oo
a v t o š o I
d. o.o.
prireja
tečaj CPP
za kategorije A, B, Ekb, C, E, F
na OŠ Primož Trubar v Velikih Laščah Začetek tečaja bo 8.11.1999, ob 17. uri.
Organiziran prevoz izpred OŠ na Vidmu ob 16.30.
I Možna takojšnja vožnja v sodobnih vozilih, izbirate lahko med osebnimi vozili znamke Renault, Citroen, novi GOLF; tovorno vozilo Mercedes Benz 814 s priklopnikom;
I Lokacijo pričetka vožnje lahko izbirate; na Strelišču na Dolenjski cesti ali na Kotnikovi;
I Popust za dijake in študente.
ANTENSKI SISTEMI
SAT
Merharjeva 2, Ribnica, tel./fax.: 860 - 657 Del. čas: 8.00 - 18.00, sobota 8.00 -12.00
■ Elektronska nastavitev anten
■ Meritve TV signalov
■ Servis
■ Montaža KANAL-a A, POP TV, HTV 1,2, 3
■ Montaža SAT sistemov (navadni, vrtljivi, digitalni)
Garancija 12 mesecev
Plačilo na obroke
9-leti i £ izkmnfe - razlog* zci kvaliteta iti zaupanja
PRODAJA ^
• SERVIS
Marjan Peterlin s.p., Dolščaki 10a, Rob
doma: 061/781-456 servis: 0609/648-783 salon: 041/797-021
V Velikih Laščah smo za vas odprli
RAZSTAVNI SALON BELE TEHNIKE
svetovno priznanih proizvajalcev, kot so:
pralni stroji
štedilniki
sesalniki
pomivalni stroji zamrzovalniki nape sušilni stroji
pečice
hladilniki
S pomočjo našega nasveta boste lahko izbrali aparat, katerega vam na vašo željo tudi dostavimo in priključimo. Kot pooblaščeni vam nudimo tudi garancijski in izvengarancijski servis.
POOBLAŠČENI SERVIS ZA VSE APARATE CANDY UGODNI PLAČILNI POGOJI
Prijave predhodno zbiramo vsak dan od 9. do 22. ure po telefonu 061/13 16 301, GSM 041/726 897 LEDINA CENTER, lokal 37, Kotnikova 5, Ljubljana
Delovni čas salona pon.:13-17h pet.: 13-17h
sre.i 9-12h ter od 14-17i,        sob.: 9-12i,
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Glavna in odgovorna urednica: Mihaela Steklasa.
Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov. Glasilo spada med proizvode, za katere se plačuje
davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov.