r 1 v Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 g Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n i GLAS NARODA Ust ;slovenskih .delavcev v Ameriki* The largest Slovenian DaHj In the United States. ' Issued every day except Sundays and legal Hobday«. 75,000 TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 8—8878 NO. 136, — ŠTEV. 136. »■!......I.............. - ,. ■■ NEW YORK, FRIDAY, JUNE 10, 1932. — PETEK, 10. JUNIJA 1932 VOLUME XXII. — LETNIK ARMADA VETERANOV VZNEMIRJA WASHINGTON Westvirginski majnerji v stiski BIVŠI VOJAKI SO POSLALI PROŠNJO PREDSEDNIKU HOOVERJU IN KONGRESU Zdravstveni uradnik je ugotovil, da žive veterani v strašnih razmerah. — V njihovem taborišču je vse polno nesnage, uši in druge golazni. — Hrana, ki jo dobivajo iz raznih krajev dežele, ni več užitna. — Z boksanjem so nabrali tri tisoč dolarjev. — Njihovo število bo vkratkem naraslo na petdeset tisoč. WASHINGTON, D. C., 9. junija. — Voditelji v tukajšnji bližini taborečih veteranov so poslali predsedniku Hooverju in kongresu prošnjo, nr\j jim bo takoj izplačan bonus. Dr. Wm. C. Fowler, zdravstveni uradnik zvrz- i nega glavnega mesta, je označil razmere, v katerih žive veterani, kot neznosne. Oddelek veteranov se je iz Kapitola podal v Belo hišo ter izročil enemu izmed predsednikovih tajnikov prošnjo za izplačilo bonusa. V Kapitolu so izročili veterani prepis prošnje podpredsedniku Cur-lisu, speaker Garner jim je pa obljubil, da bo dal tiskati prošnjo v protokol. Dr. Fowler je rekel, da taborišče veteranov silno ogroža zdravstveno stanje zveznega glavnega me-eta. Zdravstveni oddelek mornariškega zbora, ki je obiskal taborišče, je sporočil, da dobivajo veterani iz raznih krajev živila, ki pa dospejo v zvezi o glavno mesto v zelo pokvarjenem stanju. Vbli žini glavnega taborišča, kjer so bila še pred dobrim tednom zapuščena polja, je nenadoma nastalo nekako "mesto". Iz pločevine, desk, slame in vej so si veterani zgradili nekake koče. Nekateri s-pe v avtomobilih, drugi pod avtomobili. Vsepovsoa je polno muh, pa tudi uši so se začele pojavljati. Pc taborišču se širi neznosen smrad. Ako bi začelo deževati, bi brez dvoma izbruhnile med veterani na-1-zlj ive bolezni . Danes je dospel iz Pittsburgha z letalom katoliški duhovnik Rev. James R. Cox, ki je pozival veterane, naj toliko časa ostanejo v Washingtonu, da jim bo izplačan bonus. Odločno je napadal vlado Zd ruženih držav, češ, da pomaga le bankirjem in inultimilijonarjem. WASHINGTON, D. C., 9. junija. — Ker so pri dobrodelnem boksanju zaslužili $3000 za hrano, se nad 8000 veteranov noče pokoriti policijski odredbi, da bi odpotovali iz Washingtona. Policijski komisar brigadni general Glassford je izjavil, da je danes zjutraj končana njegova naloga, ko «»-ki ižje in sii-fr v okraj«- Manning-ton. Emipire in Christian. K'T ji- I»i I ustreljen «b»puti še-rif Wall act4 Myers. je bilo Takoj poslanih v okrožje dvajset vojakov. M versa j<- u-str"!il nekdo iz zasede. k«• j«' streljal na majner-je. ki so prišli iz Empire rudnika. kj»r je prišlo vsled stavke tin streljanja in bombardiranja. Vojake, ki "so poti po\-»*l >tvom majorja * »tvu Coin. j«' poslal go- verner Kubby La/fooii na prošnja okraju*'«« sodnika Ira 1 >. Smith. šerifa 1 »arret te K. Brown ill drugih uradnikov Christian <>-kraja. Dva častnika in deset vojakov s strojnimi puškami je bilo poslanih i/, llopkinsvillt4. dva častnika iu pet itifa uteristov pa iz Bowling < J reen. Tri j«' majnerji. katere so aretirali vit aki. ki iščejo Myersove lin »rilce, se nahajajo v okrajni ječi. To so Paul Davis. Alaxie Ijong in tioldie Kisk. Štiriindvajset prejšnjih uslužbencev Empire majne j«- bilo postavljenih poti varščino. Preteklo poletje je bilo poslanih v okraj llarlan -M) v.iakov. ker je bilo prej ubitih več ovh. ŽENA UBILA SVOJO TEKMOVALKO HITLER JE BIL KAZNOVAN -----1--- Ker se je kot priča nedostojno obnašal, mu je sodišče naložilo tisoč mark globe. — Zmerjal je Žide. Monakovo, Bavarska. !» junija Nazijev voditelj Adolf Hitler je bil pred s« nI išči'in kaznovan /. tiso.- markami . ker se ni dostojno obnašala kot priča. Hitter je kričal, ni hotel odgovarjati in je zmerjal Žide. Odločni fašistovski voditelj je bil pokliean kot priča v obravnavi proti časnikarskemu poroče-valeii Wemerju Abel zaradi krive prisege. Pri prejšnji obravnavi proti Hit leni je Abel trdil, da so Nazi dobili podporo iz itali-jan-skih virov. Hitler je trditev zanikal in izjavil. skein v oktobru 1!KKI. ko j«* Hitler rekel pred najvišjim sodiščem : i S lave se bodo trkljale. ko pridejo fašisti do moči. York, Pa., junija. — Ljubosumna žena. ki je presenetila svojega moža v neki majhni hiši z neko let staro vdovo, se nahaja v zaporu pod obdolžbo umora. Mrs. Maber Spirindomf. stara 31 let. je prišla v hišo Mrs. Pauline Eckendrode in vpraša: — Kdo je Pauline Eckenrode — Jaz, — odgovori mlada žena. ki je mati dveh otrok iu si" dvigne z divana. Ne da bi r.ekla kako besedo. Mrs. Spiridornf udari Mrs. Eekenrode v obraz. Nato takoj potegu*4 iz nedrij revolver in jo ustreli skozi sree. Ves ta dogodek je vide1!o več sosedov, ki so bili vsi takoj zaslišani. PAPEŽ NE BO SEL IZ VATIKANA Vatikansko mesto, K. junija. — Papež Pj X. je izjavil, da letos ne bo šel na počitnice iz Vatikanskega mesta. — Nadajevali bomo delo in posvetili vse svoje moči v božji službi. — je rekel papež. Ko so mu prigovarjali, da bi šel na počitnice- v grad (Jandolfo v Albanskih gorah, je papež odgovoril : — To bomo pustili za naše naslednike. Ostali bomo zaprti v Vatikanu. Prišli smo tu-sem. tla smo zaprti in ostanek življenja bomo preživeli V tej ječi. Mogoče bomo šli pogledat, kako napreduje delo v gradu UandolCo. da bo grad pripravljen, toda bo namenjen za naše naslednike, ne za nas. ČILE JE DALA VZGLED DRUGIM REPUBLIKAM Časopisje napove du je mnogo socijalističnih revolucij.— Kriva je nezmožnost kapitalizma. f _________ La Paz. Bolivia. !• junija. — Vodilni !r»t "1'ltima H«»ra" pravi \ svo .-iii uvodnem -lanku. da z ozi-rmti n t MM-ijaltstii-iiK revolucL'o v < ile nastaja možnost, da bo |o po eel i Južni Ameriki, od Patagonije pa do Panamskega kanala nastale soriialistielie re\oIu«-ije. češ. da j" kapistalisti<-ni sistem dokaza! svojo po|Mtjno n -zmožnost obvladati problem sedanjega časa. — In še več kot to. — pravi dalje list. — kapitalističnemu sistemu primanjkuje vpogleda, dn bi spoznal obraz sveta. Njegovi pripomočki in neizmern*4 izkušnje ga spravljajo v spor z današnjo resničnostjo. Sam ^a sebe ne more najti nobenega načrta za pomoč. Ta sistem je prevzel strah in nima imben,4ga čuta xa čas. ' — Njegov f.asko obstoji v tem, ker -se skuša novim problemom ! približati s starimi metodamo. ki mi imele kak učinek pred dvajsetimi ali tridesetimi leti. Prav nič | ne prihaja do spoznanja, da je potrebno premeniti in modernizirati svoje metode. — N«' bo več dolgo in to je splošno znano, da boste Peru in Argentina doživeli ravno tako re-volueijo. skozi katero je ravno-kir šla t ile. In te revolucije se bodo razširile na Bolivijo in druge latrnsko-aitheriške tležele. Tudi jutranji list "KI D.ario" piše. da tiči v č ilcn.sk i revoluciji zapeljiva sila. ki bo potegnila za seboj še druge južno-ameriške drža ve. DRŽAVNA POLICIJA JIH JE POGNALA IZ HIS CHARLESTON, W. Va., 9. junija. — Predsednik West Virginia Mine Workers Federation Frank Keeney, je poslal na Bureau of the Conference for Progressive Labor Action v New Yorku brzojavko, v kateri pravi, da šeststo majnerjev z ženami in otroci že četrto noč spi pod milim nebom ob bregu reke, kamor jih je na odredbo mesenega župana Oevensa pregnala državna policija. vež, ki je bil za nje tam nabran. 6000 veteranov, ki so utaborjeni v Anacostia parku, nabirajo les, da si postavijo barake za daljše bivanje. V njihovih vrstah prevladuje stroga disciplina. Waters, ki je bil spočetka voditelj oddelka iz Portlarida, je bil izvoljen za vrhovnega poveljnika vseh veterancev. Kmalu nato pa je zbolel in s rt je odpovedal poveljstvu: Ko pa je okreval, je bil zopet postavljen na čelo svoji^j tovarišev. Iz Hobokena, N. J., so bili poslani trije tovorni avtomobili s hrano za veterane. Med tem živežem }e tona mesa, tisoč funtov kave, 2500 hlebcev kruha in 18 ton krompirja. OTROKOV PADEC VZROK SMRTI ŠESTIH Collillgswood, N. J., U. junija. Padec dveletne Eiue Bloeniker s postelje je imel za posledico celo vrsto nesreč. Mala Eina je padla na razbito steklenico. Anibulančni voz, ki jo je peljal v West Jersey bolnišnici). se je zadel v avtomobil, v katerem *o se vozile tri osebe. Policist .John Knorr. ki je po za d n i bolezni prvikrat vozil ambulaneo, je bil težko ranjen in je umrl. predno je bil prepeljan v bolnišnico. Otrokov oče Richard lHoeni-ker je umrl par minut potem, ko je bil prepeljan v bolnišnico. Otrok pa je umrl luaklti pozneje. Avtomobil, ki je zadel v'ambu-lančni voz. je vozil William A. Rodccker. star let in dijak (Georgetown vseučilišča. N egova mati in Mrs. Catherine Smith, stara 24 let. ste sedeli na zadnjem sedežu. Y v tem oziru napravil kak korak. Pomožni sklati mesta je [mpolnoma izčrpan. Položaj je skrajno napet. Nekateri trgovci in drugi boljše stoječi ljudje dajejo nekaj živil stradajoč: m majnerjem in u ill družinam. toda vse to ne zadostuje. lirzojavka končuje z nujno j»o-šnjo na razne organizacije, društva iu posameznike, da takoj pošljejo pomoč, da bo mogoče lačnim majnerjem. ki so brez strehe, preskrbeti stanovanja in hrano. Te družine, ki tabore v okolici <'harlestona. >»• pa le majhen dei družin, katerr so premogarski baroni vrjjli iz hiš po raznih premoga irskih naselbinah. Včeraj je bito zo{H*t 12 družin vrženih iz hiš Houston Coal Camp. Njih siromašno pohištvo leži raztreseno ob bregu majhnega potoka. Žene in otroci so brez vsakega zavetja proti vremenu in sestradani. 6!l družin Ward kampe je celo zimo prebilo na prostem v šotorih. Po j drugih šotoriščih stanujejo pre-• gnane družine majnerjev iz kamp (»alagher. Winefred in Edweight.j Logan okraju prevladujejo; naravnost strašne razmere. Cni.j-ski organizator I. N. Crum je bil obstreljen, nato pa vržen p(» vznožju hriba. 1'nijskoga tajnika 1». W. Hobertsa so pred sodnijskim poslopjem pri belem dnevu napadli zlrkovei. ga pretepli Lil nato odvedli. Na meji Logan okraja so ga pahnili iz avtomobila, in mu zagrozili, da bo prihodnjič šlo za njegovo življenje, ako se še enkrat vrne. Navzlic temu zatiranju in pomanjkanju se majnerji krepko drže unije. Toda brez -zunanje polnoči ne botlo mogli zdržal in nadaljevati boja za življenje. Neizn*erno žalostno je stanje teh družin in pomoč je nujno potrebna. RIBE SO NAPOLNILE JEZERO Hagerstown Md., !>. junija. — HagerstoAvn ima tako veliko zalogo zlatih ribic, da je javnost povabljena. da z mrežami in trne-ki polovi. kolikor hoče teh rib. Pred nekaj leti so izpustili v jezero v parku nekaj rib. ki so se pa sedaj tako pomnožile. d;i nimajo več zadostnega prostora. KAPITAN BAKER JE POBEGNIL Posrečilo se mu je pobegniti kitajskim band«-torn.— Prišel je po petmesečnem trpljenju v Sanghaj. Sanghaj, Kitajska, :>. junija. Ameriški pomorski kapitan Charles Baker, katerega so pretečem* zimo odvedli kitajski roparji m" je na posredovanje ameriških misijonarjev pred enim tednom zopet izpuščen na svobodo, je povedal pretresljivo povest o svojem trpljenju. Zdaj je na potu domov k svoji družini, ki živi v Oak-laud. Cal. Kapitan Jiaker je izpovedal, da so mu roparji najniflnj petdeset krat zagrozili, da ga bodo usmrtili. ker ni bil izplačan znesek ">•• tisoč dolarjev, kar so roparji zahtevali za njegovo oprostitev. — Nisem vrjel, da bom odnesel življenje, — je rekel Baker Ti napol civilizirani, zahrbtni roparji, ki se imenujejo komuniste, se pečajo z odvedbo ljudi kot s kako trgovino. Njih žrtve so tujci, katere smatrajo za. sposobne, da morejo dobiti visoke vsote za od kupnino. Celih pet mesecev ujetništva je dobival Baker za hrano napol kuhan riž in ribe. kar je dobil \s;ik dan po dvakrat. Vsled pičle hrane je izgubi! na svoji teži funtov. Spati je moral v ilovnatih kočah na golih tleh polng roparjev in je veliko trpel vsled mrčesL Enkrat so ga kruto trpiueili. Baker pravi, da se to tolovaj-stvo pričenja nedaleč od Hanko-va in sega 200 milj daleč ob severnem bregu reke Jangtse. V tej pokrajini .vi roparji vpeljali nekako komunistično vlado, toda v njej ni reda. ne postav. Bandit je iztisnejo iz revnega kmeta zadnji denar in se pečajo z odvajanjem v velikem obsegu. Kot nekateri pripovedujejo imajo ti roparji ujetih okoli 6000 Kitajcev. Nosijo črne uniforme s sovjetskimi znaki. So ze!« oboroženi iu po Bakerjevein mnenju najmočnejše oborožena sila na Kitajskem. } Prebivalci v bližini pa se tudi pri tožujejo. da ob vročih dnevih diši po ribali. Vsled tega je uprava parka povabila občintstvo, da jo reši ribje nadlog«. VEDNO VEČ POVRATNO! PERMITOV * Tako veliko je število onih ino-zeincev, ki potujejo v Evropo iu hočejo imeti uovratni permit, da je bilo treba najeti ua Ellis Lslandu deset posebnih uradnikov, ki izdajajo pprmite. Tako je izjavil včeraj priseljeniški komi&ar Edward Cor^i, «0£ or NEW YORK, FRIDAY, JUNE 10, 1832 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. A. C "Glas Naroda" OvbM an d PoWtebed toy nnUUDNO COMTAlfl XA Oorporattoo) Off bu&nMi ofl tb* oarpor&tUm and addruses of above officers: r. Ittb Itmt, Bonifh of Manhattan, New York City. N. Y. "QLil RAIODi Za pol leta .-$3.50 Subscription Yearly $0.00. Advertisement on Agreement. "Ola« • lahala vsaM dan liraemil nedelj In praanlko*. Popisi bra podpisa In osebnosti se ne prlobčujejo Denar naj se bla-poAUJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, se nam tudi prejlnje bivalliče naanani, da hitreje najde« mo naslovnika. RUODA", tli W. llth Btroot, New York. M T. Telephone: CBelsea 3—387$ ROCKEFELLER MILJONARJIV NEMČIJI Izjava, ki jo je podal pred kratkim John D. Rockefeller, ml., glede prohiliirije. je učinkovala v suhaškeiu taboril kakor bomba. Dozdevno nepremagljiva suhaška trdnjava se je začela rušiti. Stari Rockefeller in njegov sin >ta bila najmočnejša stebra probibieije. Ne trdimo preveč. ak<> rečemo, da staj h svojimi denarnimi prispevki dosti pripomogla, da je oila dežela pred dvanajstimi leti oblagodarjena > proi-ibi-eijskimi odredbami. Poudariti je tudi treba, da sta-stvar Kubarev podpirala v prepričanju, da vršita hvalevredno in koristno delo. Rockefeller pravi, da ni nikdar v življenju okusil kapljice opojne pijače. I stota ko ne njegov oče. Iz Savla je zatorej vsledtega postal Pavel, ker si- je prepričal, da prohibicija ni dala narodu zažeijenih blagoslovov in se je izkazala kot največja ovira resnične zmernosti. O tem se je še marsikdo drugi prepričal, pa svojega mnenja si ne drzne javno izraziti, ker se boji jeze suha-čev. Kot eden najbogatejših mož v Ameriki in na svetu pploh, je Rockefeller preeej neodvisen. Vsakemu prej kakor njemu, bi so dalo očitati, da ga je k temu sklepu kaj drugega privedlo kot lastno pivpričanje. Za prohibieijo se je bil zavzel v dri veri. Bil je največji dobrotnik Antisalonskc lige ter ji je daroval skoro pol milijona dolarjev. Ko je pa izprevidel, da je vse skupaj bob v steno, da delo suliačev nima zažeijenih uspehov, pač pa za deželo in narod usodopolne posledice, je, najbrž po hudem notranjem boju. priznal in opozoril snhače, da so bila vsa njihova prizadevanja brezplodna. Vse, kar bo dosegli, so dosegli na škodo ameriškega naroda. Pismo, ki ga poslal predsedniku newyorske Columbia univerze, je porazno za ameriško prohibieijo. Rockefeller je dal pobudo, in njemu bo sledil še marsikdo, ki se je dosedaj obotavljal ter je hlinil zvestobo ideji,, o koje poštenosti ni bil prepričan. Rockefellerjeva izjava bo izvedla mogočen vpliv tudi na konvenciji obeli strank, ki se bosta vršili tekom tega meseca v fhieagu. Ako bodo demokrat je in republikanci sprejeli v svojo platformo mokro planko, bo to poinenjalo, cenili premoženje Kruppove rodbine na več ko 320 milijonov mark in letni dohodek na okroglo 21 milijonov, po smrti lierte Kruppove pa so ocenili dedščiuo zgolj na 200 milijonov mark. Zelo težko je presoditi velikost imetja industrijskega magnata Kri t za Tli vssena. ker sedanje stanje nemških industrijskih akcij skoraj ne more nuditi prave slike resnične vrednosti. Bržkone pa bo pravilno, če se njegovo predvojno premoženje oesni na 120 milijonov. k čemur je treba prišteti letnih dohodkov v višini (5 milijonov mark. Njegov mlajši brat. madžarski baron Henry Tkys.si n-Bornemisza. ima na leto 3 milijone mark dohodkov ter se njegovo premoženje ceni na 45 milijonov. K"lnski tovarnar Otto Wolf ima približno 110 milijonov, njegov družabnik, tajni svetnik Ottomar Etrauss pa 60 milijonov. Premoženje kneza Joaimna llohenlohe-Oehringen. ki so ga cenili leta 1!»14 na 150 milijonov, je sedaj za 30 milijonov manjše, vendar je pa še vedno eno izmed največjih v Nemčiji. V enaki višini sta tudi premoženji bankirskih rodbin Mendelsohna in Meudelsohn-Bar-tholdvja. dočim je morda imetje Optdsa nekoliko večje, ker je prejela njegova družina samo za tovarno v Kiisselhclmu 120 milijonov. N a približno 1000 milijonov mark cenijo kneza Maksimilijana Egona Fiirstenberga, ki ima na Badenskem ogromne gozdove ter obširna poocstva tudi na Wurtem-berškem, Bavarskem m Čehoslo-vaškem. Premoženje kneza llenckla-Domiersmarcka je znašalo pred vojno 300 milijonov mark. danes pa cenijo imetje starejšega sina kneza Quidottii lleuckla-Donner-smareka na okroglo 100 milijonov. mlajšega sina grofa Krafta llenckla |)a na. največ 65 milijonov. Knez Hans Ileinrich XV. Pless. čigar posestvo je prišlo poti poljsko državo, se ceni danes še na 100 milijonov mark, veliki vojvoda i3aško-\veimarski na o-kroglo 600 milijonov, vojvoda Al-brehtWurteinberski, knez llolien-zollern-Sigmaringcn in nedavno umrli saški kralj Friderik Avgust pa vsak na 30 milijonov mark. Med najbogatejše ljudi Nemčije spadajo kljub padcem tečajev in omejitvi obratov predsednik di-rektorija 1. U. Farben, tajni ko-iwercijalni svetnik dr. Kari Btish. čigar premoženje cenijo še vedno na okroglo 40 miijonov mark. h kateremu je treba vsako leto prileti še- »Iva milijona, potem via kar električne industrije Kari j dar električne industrije Kari 1 Fiirstenberg in končno svak Wal-| terja Kathcnaua, NEMIRNA GRCUA Vsa javna poslopja, ministrstva poita in brzojav, zasedena po voja-šKUi oddelkih s strojnimi puškami, stavka na pošti, kjer so uradniki kradli vrednostne pošiljke in kamor so se vrnili le radi grožnje da pridejo sicer pred vojno sedišče, proglasitev stavke uslužbencev pr: cestui železnici in delavcev in industrijskih podjetjih, priprave na stavko učiteljev, profesorjev in dav-čn:n uradnikov, skoro popoln zastoj poštnega, brzojavnega in železniškega profeta. a>k. Dopisu taturo. V Grčiji, ki se po straho vitem porazu v Mali Aziji leta 102? kur ne more umoriti, je tudi re šile v iz sedanje krize mogoča PFIPRAVE ZA PIKNIK. Kmalu po Veliki noči začne objavljati slovensko čas««pisje dopise in pozive, ki so si skora i jut las enaki. Ulase se približno takole: — Ker se je začela narava prebujati. se hočemo tudi mi nekoliko razveseliti v prosti naravi in preživeti par veselih uric. tla nekoliko pozabimo sed;uijo depresiji,. Zati, je sklenilo naše društvo prirediti piknik prihodnjo nedeljo na >plošuoznatieiii prostoru. Za dobro pijačo in izboren prigrizek bo dobro preskrbljeno. Za srbeče pete bo pa svirala harmonika. Pridite vsi iz bližnjih in daljnih naselbin, da bomo preživeli par lepih uric v prosti nara- z ičetku svetovne vojne jc Venizelos Smiino v Ma.i Aziji. Že takoj ob prigovarjal kralju Konstantinu n^j potegne meč in zasede Malo As: j o. Venizelosova politika je doživela hua poraz v septembru 1922, ko so incrali Grki, strahovito tepenj po 1 urkih, izprazniti maloazijsko obal 1 u je bil začetek sedanje morai.no-p-.litične in posebno gospodarsk kriz? grškega naroda. Iz Male Azi- vi. Vstopnina je z ozirom na sedanje čase malenkostna. Tako je torej vabilo na piknik. Poročilo o pikniku, katero zagleda par tednov pozneje beli dan.'se pa glasi: — Piknik, ki ga je priredilo naše društvo, je zelo dobro uspel. Navzlic slabim časom je bila udeležba precejšnja in ljudje so se prav dobro zabavali. Kačen ni bil nihče, pa tudi žeje ni bilo treba nikomur trpeti. Mladina je plesala. pa tudi stari muh se veasi zavrteli. Glavno jt*. tla »t, se udeleženci dobro zabavali in da je tudi blagajna za par dolarjev na dobičku. Z lepimi pozdravi in z iskreno zahvalo se poročilo zaključi. V resnici so pa naši pikniki v>c drugačni vse bolj zabavni in zanimivi. Ze priprave za piknik so nekaj posebnega. Ko pridejo na društveni »eji "slučajnosti" na vrsto. >e dvigne blagajnik in sporoči z žalostno-svečanim glasom : « — Cenjeni sobratje. čast ni i je .sporočiti, da je blagajna prazna. — Podpiramo! — se ogla-i po dvorani. — — da je blagajua prazna — nadaljuje blagajnik ter »uje predsednika pod nogo. češ. sedaj pa le sproži in pove i. Predsednik dostojanstveno wane in začne še bolj dostojanstveno govoriti: Cenjeni sobratje in sosestre. Beseda demokracija Je doma v Grčiji. Grško ljudstvo na dolgo ne bo tudi s parlamentarizmom za-krmkana diktatura spretnega državnika Venizelosa, temveč hoče resnično ljudovlado. pri kateri bo časopisu iz Girard. Kansas, se ho- irnclQ samQ malod34ie neposredno čem jaz oglasiti. Depresij« nas je 1 besedo Mcrda se y teh težnjah za. precej udarila, kakor tudi po j slefajo ŠP ostanki stare grške tra- dic-je. Ako temu stremljenju po Ijuclovladi dodamo še tempera-i^nentnost južnjaškega plemena, potem lahko najdemo razlago za : večne vladne krize in številne dr-Daljeva.n ])oročaui s tužnmi sr- :^vne udar€ v Atenah- od cem vsem sorodnikom in prijate- i JcU igi5 dQ kQnci leta 193Q je -me_ Ijem. da je smrt pt,brala Johna ; ^ Grčija ^ manj kafcor 21 ylad Dam.sh 12. maja 1!<32 t,b enajstih , in sam Eleutheri0s Venizelos Hh je ponoči. Star je bil .»3 let. rojen v; <^cavil sederilt venizelos je progla-Maholah pri Celju. Slovenija. ^ ^ rCpubliko in avgusta 1926 str-starem kraju zapusea sest ni < »ti- nv^avU diktatorja Pangalosa. Brž-lio Perk. v Ameriki pa ženo i 11 Girard, Kansas. Ker malokdaj vidim dopis drugih krajih, le tu in tam neka-j teri delajo 2 dni na teden, večina močnih rojakov pa čaka do- [ ma in še sami ne vedo kam se hočejo obrniti za delom. ! i- 50 se vsule nepregledne množice' gotovo ste slišali -obrata hlagaj-lačnih in raHrganih brezdomovin- nika. ki je na pen-zgubila enega najboljših trgov. aUMlta nobenih |Kisebnih dtdiod-Vpl-v grške mornarice v Egejsken- izdatki -o bili pa precejšnji, in Črnem morju je .pričei n.\glo Posledica tega je seveda kač« v tii odrasle otroke. Pogreb se je vršil 15. maja j,o katoliškem o-bredu 11a Frontenac. Kansas. Pozdrav! Poročevalec. HUDA KAZEN — 23-letni Mihael Tenčič in 41. letni Anton Fjuman sta bila obsojena pred sodiščem na Reki vsak na 3 mesece zapora in 2000 lir globe, ker sta. hotela zlu-žati čez mejo. pa s«, jima to preprečili varnostni organi. TRINERJEV0 GRENKO VINO I proti zasrtju, slabemu apetttu.glavo-l boli«, izgubi spanja.V vseh lekarnah DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE v\ OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" n« čita samo vrni* članstvo, pač pa ni Slp?cnd ▼ vmM okolici, CEHE ZA OGLASE SO ZMERNE kciie je sedaj na vrsti Venizelos ram. 2e kot organizator protiturških vsiaj na Kreti je Venizelos sanjal o " Veliki Grčiji", o nekakem ma-ccc.onskem kraljestvu Aleksandra Velikega. Takoj ob začetku svetovne vojne je zagovarjal vstop Grčije v \ojno na strani antante. Ta naklep se mu je posrečilo izvesti še-proti koncu leta 1916. ko je Grčija po izgonu Konstantina napovedala vojno Bolgariji in Nemčiji. Še prej je bil eden izmed prvih organizatorjev balkanske vojne proti Turčiji. Vsi ti vojni pohodi so Grčijo prinesli nove zemlje in maja leta 1319 je dal Venizelos zasesti tudi pešati. Pojavila se je tudi močne konkurenca mornarice povojne Italije, ki je zasedla Dodekanes in pričela voditi Turkom prijazno po-»iiiko. Poslej je bila grška trgovinska bilanca maiokatero leto aktivira. Od leta 1924 do pomiadi 1927 je Venizelos ostal na Francoskem, kjer se je zdravil radi mrtvouda Oci poletja 1928 do danes, je imel reagnani revolucijonar s Krete prvo besedo v grški politiki, ne glede 11a to, ali je bil v vladi ali ne Pud njegovim spretnim vodstvom je pričela Grčija, naslonjena na I.onaon igrati prvo vlogo izmed balkanskih aržav v zunanji poli-tiki. S stabilizacijo drahme 1. 1928 ic bil napravljen velik korak naproti konsolidaciji grškega gospodarstva. Preteklo jesen sta' padec angleškega funt3 in opustitev zlate valute končno kompromitirala vse prško gospodarstvo. Ne samo, d*i ie uila drahma stabilizirana na podlag: funta šterlinga, temveč tu^i ena četrtina kritja drahme, je bila v funtih; s padcem funta se je kr ije grške valute nenadoma zru-f 'lo. Ste namenjeni v Evropo? Kdorkoli želi potovati letos v domovino, za stalno, ali le na začasni obisk svojcev, naj vsekakor piše po naša navodila za potovanje in prepričal se bo, da bo za mal denar udobno in hitro potoval. Pošljemo jih vsakomur brezplačno. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. blagajni. Y-le cenjeni s«>l>r;ttj»* in so-wstre. da >e zaveste svoje xohratsk** in sosestriuiske «lolžin»>ti t»-r »kušate v moralnem in kulturnem oziru nek«.*» pi:aee zmanjkalo, pa je načel ti-st«'«»a. ki pa hrani za olicet svoji* hčere. — Prosim za beseejo — se «»prla-si star član v ozadju dvorane. — Imaš jo — odvrne predsednik. — K«»t je že moj pretijovomik, sob rat predsednik, omenil, >e tu-di jaz pridružujem njegovemu konkretnemu predlogu, da je treba v tem oziru nekaj ukreniti. S prazno blagajno si ni društvo nič na boljšem in zato bi predlagal. da se posvetujemo in nekaj ukrenemo ter damo s tem vzgk.l vsem drugim društvom, ki so isto-tako kot je naše. ustanovljena ua narodni podlagi. — Podpiramo! Podpiramo! Predsednik: — Ker se je približala krasna pomlad in takorekoč že silimo v poletje, je moj predlog, naj društvo priredi piknik in naj bo vstopnina sedanjim razmeram primerna. Tajnik: — Prosim za besedo. Predsednik: — Imaš jo. Tajnik: — Po mojem mnenju bi bilo najbolje. «"e bi se vršil piknik prihodnjo nedeljo in bi bil začetek že ob desetih zjutraj, da bi se kaj izkupilo do noči. Vstopnina se mi zdi nepotrebna, kajti vstopnina marsikoga preplaši, da ne pride, eetudi hi sieer pri bari zadnji sohl potrošil. Pri bari na i bo pa zapisnikar. Zapisnikar: — Iskreno se zali valujem za izkazano čast. datiramo se mi zdi. da ste mi jo zato poverili, ker mi je zdravnik" vsako pijačo prepovedal. «N"eoziraje se na to. boni pa skušal izvršiti svojo dolžnost v splošno zadovoljstvo. Toda le pod pogojem, da daste k sendvičem in klobasam so-brata podpredsednika, katerega želodec in natura ne preneseta prašičevega mesa. Podpira.no in »prejeto! **•£▲ ■ 111 O O 1" NEW YORK, FRIDAY, JUJIX 10, 1932 THK LABOE8T 8L0VXWB DAILY taU.1.1, VELEMESTNA MORAU BRANKO SODNIK: Mrak je padal na morje. V poslednjih refleksih krvavih oblakov je drhtelo morje. Samotne jadrnice so se vračale v pristan. — Mare, Mare! Samotno odmeva glas med skalami: — Mare, Mare! Potem se vrne proti koči. Pobeše-at glave, težkih korikov. Nekaj o-trok se podi za njo. — ALi ste ga srečali? Kje je moj Mare? Ali se še ni vrnil? Otroci kriče: — Ni se vrnil Mare. Nikdar več »e ne vrne Mire. In starka zapre vrata zi sabo. Povsod gore luči. ic v njeni koči je n*. Tako preprosta je njena zgodba Koliko jih je. ki so ji enake. Njen mož je bil Mare. Trideset let jc že minulo, kar sta se vzela. Via vas je takrat svatevala. Najlepši fant je bil in ona najlepše de- — Si motna, bedna je najina koča. — je rekel po poroki. — Denarja zaslužim in postavim novo, vito ko hišo. Cez dan je delal, ponči lovi«, ribo. Velik čoln z bleščečo se lučjo, razvite mreit. in tovariši so bili z nj:m. Časih se je vrnil proti jutru, ko je že solnce vstajalo, šele popoldne. pod noč. Ona je č kala ob cknu, da se vr-»ie. In dan za dnem se je vračal k :ijcj. Čoln je bil poln rib in kup ček denarja za nov dom je rasel. Ctz dan je vzela raztrgane mreže. Spet je prišel dan kakor jih jo bilo že sto in sto. Jasen, brez oblaka, z lahnim vetrom, ki je kodral valove. Proti večeru je potegnil maestral. — Nocoj bo še burja, — mu jr rekla. — Prav. — je prikimal, — Tako dni je dober lov v zilivu. *!ibc ?e gneto tam, da moramo petkrat prazniti mreže. — Nikdar ne pojdi nocoj! — ga ,«e prosila. MARE — Zakaj ne bi šel, duša? — ie odvrnil. — Manj sem ti kakor dom? — je oCUaje vprašala. — Ne, več si mi, dosti več, — je dejal in jo stisnil k sebi. In vendar je šel. Pod noč so ga pilili tovariši iskat. Pregovorili so ga. V mraku so se razpela jadra. — Mare, vrni se! Nikar ne poj- eti! — Vrnem se duša. Vrnem se. Moram iti. Bela jadra so izginile v Umi Luč U zablestela. Potem je jela postajati čedalje manjša. Zdaj je bili le se kakor drobna zvezda na obzorju. — Mare, vrni se! Nikar ne poj di! Ni je več čul. Zapihal je maestral. Zajedel £C j .k med otoke in razburkal morje Sedela je v koči. Moliti je hotela, zbrati se je hotela, pa se ni mogla Frcsilno so udarjali valovi po ska -lah. Kakor bi bičali njeno srce. — Mare, vrni se! Nikar ne pojdi! Kje je že Mare! Morda se še daleč sredi morja bori z valovi, morda je že rešen in sredi mirnega zaliva razpenja mreže. Kje je že Mare? Maestral bije valove, da zaliva btlu pena skalovje. Na skali sedi ona. Gle^t, išče Nikjer ni luči. Globok žvižg — kakor stok iz! daljave. Kdo ga je poslal? Kdo ga ic poslal njej? Mare? Mare? Ne. Mare je na varnem; lovi ribe. čaka, da se vihar pomiri. Ko bo morje spet kakor olje, se vrne k njej. — Spet je večji kupček za najin dom. Samotna, bedna je najina koča. Glej, denar se kopiči. Novo visoko hišo postavimo. Na skali sedi ona. Čaka. čaka. Dan je. Maestral divja. Vso noč j® bil 13k. Bog ve, koliko čolnov jo razbil. Kje je Mare? Mare, 'akaj se ne vrneš. Maestral divja. — Ne smem še domov. Kaj bi mi rekel, ko bi pristal in me ne bi nikjer dobil? — Mare! -Duša-, si mi rekel. --Da, tvoja duša sari. Kje si, zakai se ne vrneš k njej, Mare? Bela jadra v valovih. Ne, bela pena. Vse polno je je, povsod, v njenih očeh, da jo žge, na skali, da je mokra njena obleka. — Mare se ne vrne — ji šepeče neznan glas. — Nikdar več se ne vrne! — Molči! — ugovarja. — Vrne se, Mare, vrne se. — Molči ti neumnica. — se roga giss. — Mare se ne vrne.... Spet je večer. Duša čaka čolna, belih jader, ki se bodo zasvetila v daljavi. Morje je mirno, pokojno kekor olje. Čoln za čolnom se vrača, ribič za ribičem. Mare se ne vrne. — Mare, Mare! — kliče ona. Samotno odmeva glas med skalami. — Mare, Mare! Duša blodi ob morju, kliče, šiče. — Mare, Mare! Te tin i si" je prteela na Dunaju senzacijo n a l na razprava proti Pavlu Mahni. elanu dunajskega Stadttheatra, ki sedi na obtožni klopi zaradi oskrunjevanja mladoletnih deklic. Njegovim nemoralnim dejanjem je prišla na sled ČRNOGORSKE ANEKDOTE Nagla preiskava In preki &od na ladji Pokojni knjaz Danilo se je bil za-ročil z Darinko Kvekovičevo in krenil kmalu nato s svojim spremstvom ? Cetinja v Trst, da cbišče zaročen- ravnateljica neke oMiovene šole. ki I Poleg drugih brkatih Črnogorcev je poslušala, kako otroci v šoli zelo dvoumno govore o nekem "stričku" ter o po-etih na njegovem stanovanju. Zaslišala j«* ver otrok in na dan so prišle strašne stvari, dokaz popolne moralne velemestne pokvarjenost i. "Strič-ek" je namree otroke va-bil v svoje stanovanje pod pretvezo. da jih izobražuje za gledališke plesalke, uganjal je pa z njimi razna nemoralna dejanja iu ;:erdarjev in vojvod sta bila v njegovem spremstvu tudi vojvoda Pe-*ar Filipov Vujovič iz Ljubotinja in •rojvoda Ivo Rakov Radonjič iz Nje-?uša. Črnogorci so bili v dragocenih narodnih nošah in vsi so nosili za pasovi težke ledenice in ledenike 's srebrom okovane pištole in velike nože). Ko je knjaz dospel v — Sekaj glavo mrcini! — Več Črnogorcev se je z nasajenim: jato gani vrglo nad tatu in so vihtel' nože nad njegovim vratom, vendar ga nobeden ni zarezal, kakor da bi bili drug drugemu na poti. — Eden. samo eden naj seka! — zavpil vojvoda Radcnjič in trudom.* držaj Italijana, ki se je branil z vsemi štirimi in cvilil kake Kozel, medtem ko so popotniki o-mpli od groze čakali, da bo njegova t lava zdaj, zdaj padla v morje!.... V trenutku, ki se je zdel najnevarnejši, pa je stopil na krov knjai Danilo in zavpil na svoje sprem Eoko, se je s spremstvo vred vkr-I^0" Na mah sa izPustili Italija-c?.j na neko ladjo, ki je potrebovala Kotora do Trsta polnih osem dni Mare se ni vrnil. Duša blodi !crog, izprašuje: — Ali ste ga srečali? Kje je moj Mare? Ali se ni vrnil. ... Ne, — odgovarja neznani — Ne. — pravijo ribiči. — Vrne se, — pravi duša. — Ne, ne, ne, ne, Mare se ne vrne — govore vsi. Trideset let je že minulo kar sta ^e vzela. Mire se ni vrnil. Njeni lasje so postali srebro, obraz razorana njiva. In vsak dan je hodila k morju r-a skalo. — Mare, Mare! Trideset belih let, trideset belih kamnov. — Mare, Mare! Koča je bedna, samotna. Ni luči. ki bi jo razsvetlila. Ni se še vrnil. — Nikdar več se ne vrne, Mare. -- kriče otroci. — Mare. Mare.... Knjigarna "Glas Naroda" 216 We*t 18th Street MOLITVENIKI New York, N. Y. znan i I z neko plesalko, kar pa je bila seveda samo pretvezo, da se je sestajal /. njo. Na to jo 'je za-— t čel vabiti na svoj dom. kjer jo je o-1 slekel in dejal, da ! grafi rati, da b sobna za ples. Neko«" je bila pri njem cele tri dni iu tedaj jo je oneeastil. Roditeljem je natvezil. da je otroka zadržal, ker so snemali film in ho deklica v njeni igryla manjšo vlogo. Med preiskavo so prišle na dan še druge strahotne stvari. Mahr je imel na otroka tak vpliv, da je deklica storila vse. kar ji je ukazal. Seznanila ga je tudi z drugimi tovarišicami. katere je zape-peljal na isti način kakor n ;o. Tako je postala dekliea prava /.vodnica. ne hi ^e tega zavedala. Deklicam je Mahi- dajal po "JO do grošev in j i in obljubljal, da bodo angažirane [»o gledališču ali pri filmu. Deklice so prav rade hodite k njemu, in morda bi perver-znež še dolgo počenjal svoje nesramnosti. da ga ni izdal pogovor v šoli. Za razpravo vlada v dunajski javnosti ogromno zanimanje. s;ij je bil Paul Mahr glasovit igralec. 'Najprej je bil angažiran pri Lust-spielthearu. pozneje je sodeloval pri Kenaisancebiihne. nazadnje je bil angažiran pri Stadt-theatru. Mahr je oženjen in je star 47 let. Razprava se vrši tajno. na. V prvi luki. kjer je ladja obstala, so tatu izročili oblastim. Ubil sina za Turka Ugledni Tomo Čubrov iz plemen-« Kdcev je bil v sporu z neko turšk" loubino. ki je bi"ala v nasrlju •Kuča Rakičc" med Podgorico in Tuzo. Ko se je bil nekega dne vračal iz Podgorice, ga je srečala večja gruča Turkov-Rikičev. ki so ?nali s 5-?boj nekega, takisto moslim.an-s svojo ženo. Bila sta že priletna, karzov pa je moral vse priznati, j in. kakor si lahko sklepal po vseh •Svoje nemoralno življenje je znakih, premožna, začel pred dvema letoma. Spozpal j Nekega popoldneva, ko je ladja je neko srekano 12-Ietno deklico, plavala nekoliko dalje cd obrežja, ki ji je obljubil, da bo sprejeta za se jc med popotniki razširila novi-baletko v gledališče. Verjeli so > ca, da je Francozu izginila usnienr mu tudi starši in mu prepustili, ročna torba z vsemi dragocenostmi da hčerko izšola za plesalko in ki sta jih imela z ženo in tudi z igralko. Mahr je dekletce res >0- vsem denarjem, kar sta ga bik* v/ela na pot. Nihče na ladji ni skušal pojasniti zadeve in ukraden-■ btcigo. če mogoče, najti. Knjaz Danilo je tedaj obedoval gledal, kaj pcčenja.sin. Tedajci pj* poči strel iz puške. Siarec se urno '.'•re k oknu in opazi, da je njegov sin ubil Turka. Brez pomisleka pograbi puško, se nagne čez okno in ugleda sina. ki beži v smeri prot: lil«-m Rakiča. Nameri, spreži in ub.je sina. Ves srečen, da je izvršil dolžnost, ki mu jo je nalagala čast, scc-e mirno na svoj stolec. JUGOSLOVANSKI KONZULAT V NEW YORKU •eiii. lsee ga Smith Minoti, Iruzina. išče ga .lakščinea. je živ ali hi rad dobil podatke o sledečih oseba h : liobert vie Fran sorodnik. Toni Jluglu išče ga polbrat. Živo Nebrigič. iš»"-e ^.i Petar Savo Deveta ka žena. -Jak"l» I.eškovie i/ išče ga smlišee. dali mrtev. (Jjuro tijurašie. iš«V ga brat. Marko Meškovi«"-. ki .e baje umrl. Kje in kdaj.' G juri« l»ertie, iš<-e župan- stvo v Pre-eki. Jure Vrkljan I vatlov, iš -e ga žena in sin. Kari Kebek. :šee ga družina. Hranko Loiičarevič. išče ga mat i. Vil itn 1 »er. ki je baje umrl. Kje in kdaj! Matija Viuter. išče nečaki-vhoc ( n ja. (Jori navedeni se prosijo, »ht m-javijo v svojem int'-re-»u. ali pa da javijo njihove naslove. t:-li SVETA URA v platno ve«......................96 v fino usnje vez ............1.50 ▼ najfinejše usnje vez 1.M v najfinejše usnje trda vez .....................................l^t SKRBI ZA DUŠO v platno vez...............,9t v fino usnje vez ............1£6 v najfinejše usnje vet 1.8« RAJSKI GLASOVI v platno ve*............jo v usnje vez..............-...1.2« v fino usnje vez. ______1.5« v najfinejie usnje ve*. l.«o KVIŠKU srca ▼ imitirano usnje vez. .M ▼ usnje vez. ______________ .80 ▼ fino usnje vez.........1.— ▼ najfinejše usnje vez. 1.2* ▼ najfinejše usnje *rda tcz .................................1.5« v bel celluloid vez. -......\JZ% NEBESA NAS DOM tr ponarejeno................1._ v najfinejše usnje vez 1.50 ▼ naj fine jie usnje trda vez ...............................LM MARIJA VARRINJA fino tet ............................1.29 v fino usnje ....................LN ▼ najfinejše usnje trda ▼ez .................................1.69 Hrvatski molitveniki: (Jijah* ieUreell, fiuz ves. ----------L— Slava Ufu. » «air ljudem, fina ves 14« Mjflwjte ves ------------l.M Zreetee tihsskl. v platno ______________J9 ftiia v« ..................................1.— Vieaac. aajfUiejia ves_____..1.9« Angleški molitveniki: Ca »MIm) i CMM*s fra|< v barvaste platnice vezano ...^99 v bslo kart vezano---1.1« t at« Ma -------------99 Key of Heaven: fino vezano ................................35 v usnje vezano ...........................70 » u*jfiuejfte usnje vezano ........1.20 (ZA ODRASLE« Key- of Heaven: v i-elokt vezaur» ........................1.20 v celold najfinejši vez ............1.50 v fino usnje vezano ................1.50 Catholic I'orket Manual * v fino umi je vezano ................1.30 Ave Maria: v fiuo usnje vezano ___________—1.4« POUČNE KNJIGE Angleško slovensko berilo ............2.— Angle&ko-slov. in slov. angl. slovar J4 Amerika in Amerikanri (Trank) 5,— Angeljska služba ali nauk kaka aa naj streže k sv. nuii .................18 Boj nalezljivim boleznim ________________75 Cerknttkn jezero...............................1.2« Domači iivinozdravnik broStra no .1.25 Domači zdravnik po Knaipu: hroAirsno ................................1.25 Domači vrt ....................................1.29 Govedoreja ........................................1.59 Gospodinjstvo ................................1^0 Hitri ra^unar ____________________________75 Jugoslavija (Meliki 1. zvezek 14« 2. svezek« 1—2 snopič ............140 Kletarstva (Skalieky) —____________2— Kratka srbska gramatika ..............49 Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Stfcov _____________________3« Kako se postane državljan Z. D. iS Kako a« postane mnerUki driavljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju ........40 Kubična Ka tunica ...........................75 Liberalizem ......................................4« Ljabavna in snnbHna pisma ..........45 Materija in eneriija ..............145 Mlada lato dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mladeničem. 1. zv...........................4« II. zv----------------------------------9« 'Oba skopal »• centov) Mlekarstva ----------------------L— .14« Nasveti za hišo in dom ................1.— Najboljša slov. Kuharica, 668 str. lepo vez. (KalLu&ek) ................5.— Nemščina brez učitelja: 1 del ........................................40 . del --------------------------------------4« Največji spisovnik ijubavnib in drugih pisem ___________________________„75 Ojačen beton .................................„.4« Obrtno knjigovodstvo ....................24« Perotninarstvo, broširano ............14« Pravila za oliko ................................45 (Jčna knjiga in berilo laškega jezika _______________________________________99 Psihične motnje na alkebelsld pad- , lagi ------------------------------75 Praktični račnnar ___________________„75 Prava in revolucija tPitamic) ________49 Predhodniki in idejni utemelji ruskega idejalizma ...................14« Radio, osnovni pojmi Is Radio tehnike, vezano _____________2.— broširano __________________________L75 Računar v kronski io dinarski veljavi ......................................75 Ročni slov. italijanski in Itali- janski-slovenski slovar .........J« Bočni spisornih vsakovrstnih pisem ......................----------5« Solnčenje ....................................SO Slike iz živalstva, trdo vezana ......4« Slovenska narodna mladina (obsega 4«"">_' strani) _______________1^0 Spretna kuharica, trdo rezana —1.45 Sveto Pismo stare ia nove zavese, lepo trdo vezana ............... Sadno vino .......................................4« Sadje v gospodinjstvu __________________„75 Spolna nevarnost ...........................25 Učbenik angleškega jezika trdo vez....................................4.50 broširano ....................................1.28 Uvod v filozofijo (Veher) 14« Veliki slovenski spisovnik: zbirka pisem. listin in vlač sa zasebnike in trgavee-----—145 Veliki vsevedei ___________________________99 Voščilna knjižica _____________________99 Zbirka domaČih zdravil___________99 Zdravilna zeiiača______________.„49 Zal la plaval, slovar naravnega „449 OGROMEN BANKET Med najbogatejše iu tudi najbolj priljubljene indijske kneze tejejo inaliaradžo r/. Navadadže-ra. ki je nedavno proslavil 2-3-let-nieo svojejra vladanja. Proslava je bila združena z velikimi svečanostmi in slovesnost mi. Za jubilej- j ne svečanosti, ki so trajale S dni. je bilo zaposlenih z raznimi pripravami 20.000 oseb. Prestolniea je bila za proslavo boprato okrašena. povsod so stali slavoloki, prevlečeni z dra»oeenimi preproga mi. povsod si» bile napravljene tribune za jrledalee. Povabilu lna-haradže so se odzvali mnogoštevilni indijski ktn-/i s sprenistvonj. Dočini se je vršila slavnostna pojedina v niaharaclžini palaei. je maharad/a pogostil okro^r 11)0.000 ljudi na prostem. Svečanosti se je udeležilo tudi okrog (HMl aiijjle-ških odličnikov. i»ino«rc» znaneev in športnikov, prijateljev maha-ra«lže. ki je sam navduešn *»port-liik in iz\-rstno i«ra kriket. Zastopnik indijskega podkralja je imel pozdravni nagovor, v katerem je niaharadži -sporočil čestitke an«rlesketa kralja Jurija. prestolonaslednika in ministrskega predsednika MaeDonalda. Maharadža je o priliki svojega jubileja daroval za siromašno prebivalsvo svoje kneževine več milijonov. Zgodovina Umetnosti pri Slaven- clh. Hrvatih in Srhih ...........149 Zdravje ariadino .............................145 Zdravje in bolezen v domači hiši, 2 zvezka ----------------------------.U20 Zgodovina Srhov, Hrvatorin Slovenes (Melik) II. zvezek ........................40 I Po daljšem go. o? so se bili razšli po ladji. Fran- .azjjj coz in Francozinja sta se otožno sprehajala po jedilnici. Naposled sta ^e vsedia baš nasproti knjazu in ;ačeia govoriti o svoji škodi. — Kajpak, se pomislila nista, da knjaz zna francoski in da. bo ra- zui.iel, kaj sta govorila med seboj. — Moj bog kdo neki naju je o-kraoel? — je ropet vzdihnila Fran-ro7inja.- — Črnogorci, kdo pa bi? — je cdvrnil soprog. — Misliš spremstvo tega knja-zi? — se je začudila žena. — Nihče razen njih. — je dejai str.rcc — in =icer mislim, da je u-kra-del prav one tukaj, ki sedi s knjazom »pri tem je pokazal n?. vojvodo Vujoviča). — Ali ga ne vidiš. kakšen je? Poglej mu samo v o-ci: pravi hajduk—tolovaj je; tak'^ je tudi vsa njegova družba. Ta razgovor je knjaza Danila naravnost porazil. Prekinil je kosilo jr. r.tutegoma odšei v svojo kabino kamor je sklical vs£ spremstvo. — Glejte, v takšno luč sem prišel z vami vred!—je dejal razburjeno in povedal, kaj je slišal trenutek prej od francoske dvojice. Črnogorci so bili poraženi! Nihče med njimi ni črhnil niti besedice Sicer pa ni bilo niti časa. Vojvoda !vj Radonjič je takoj planil kvišku, izdrl jatagan in 'vzkliknil: -- Prisegam ti. da nam tat ne bo utekel. ah pa. bomo poklali ka-koi kozle vse, ki so na ladji. — Tako je! Tako je! so vzklik-ni!i vsi ostali Črnogorci in z izdrti-ni; jagatani pohiteli za vojvodom Radonjičem iz knjaževe kabine na-lavnost h kapitanu ladje. Zauka-zaii so mu, da je takoj spustil sidro in zaustavil ladjo. Z noži v ro-Kah so začeli Črnogorci oreiskavati od strahu napol odrevenele popotnike. Kmalu je bila preiskava končana. Francozovo torbico je bil u-kradel neki mlad Italijan; našli so jo na ladijskem krovu, zamotano med njegovo prtljago. Italijan je oil pripravljen, da izstopi v prvem pristanišču, kjer bo ladja obstala. Čim so našli torbico, je vojvoda Ivo Radonjič pograbil Italijana kakor \gIk ovco in ga s polovico telese. vrgel preko ograje na krovu, tako rta mu je glava visela nad vodo. — Zavpil je na ves glas: Radoje Jaakovič, L'i-11. konzul. kateri za rj*' veil o. n;i s]rale--i na-prepiru so se Turki j „|,.v: Koval Jugoslav Consulate Kuč pa je pavedej mlade- General. 1>1'» llmadivav. Nexv r.iča na svoj dom. j yorj- (-;tv Ko je prišel domov, je prip^.ve-! aoval sinu edincu. kai se je bilo j "r odilo in mu priporočil, da vami«. ■ ttga Turka tako. kakor bi bij nje-, gc-v krvni brat. kajti on ne sme, več mimo kule Rakičev. Turek je prebil več mesecev v hi- j bi svojega rešitelja, pasel njegovo' credo in mu kazal očitno hvalež j no3t. i iSin starega Kuča je češče priha- i jal v Podgorico in se mudi| pni POZOB ROJAKI Vse, kar se tiče 4 * Glasa Naroda'\ to je naročnino, dopise, vprašanja itd* pošljite na naslov: Glas Naroda" 216 West 18tk Street New York, N. Y. Edinole tako naslovljena pisma bodo zagotovo dospela na pravi naslov. Rojaki, vpoštevrjte to! S tem boste preprečili marsikatero zmedo in zakasnitev. i :;jateljih svojega očeta, ki sa bil: zakleti sovragi in krvniki mladiča katerega je bil oče otel. Leti so g£. nagovarjali, naj ubije varovane.* svojega očeta, tako da bo on sam podedoval njegovo veliko premoženje In res je doma v Kučih do-c.os-to iskal primernega trenutka, di bi bil usmrtil tega Turka, vendar ni imel prijike. ker je oče izvedel za njegovo namero in je Turka skrbno varoval. Neko jesensko jutro pa vstane starec pred kakor sin in Turek, ki sta spala v sobi poleg starčeve, tako da je bil izhod mogoč samo sko7i octtovo. Prebudi mladeniča in pravit — Vstanita, čas je, da spustita živino na pašnik. ^urek je skočil pokonci in tako; r.opii tja. ker je ležala živin?., rtaičev sin pa za njim. Starec je gl?r.al z okna. kako živina odhaja Ker je videl pred njo samo Turka, v«; sam še proti hlevu, da bi po- V SPOMIN OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA in LJI BI.JENE-GA OČETA JOHN RINK, ki je umrl 10. junija 1931. Minilo je že leto dni v pregrenki naši žalosti, odkar sej k Bagu si od nas. spominjamo se Te ves čjs. Predober oče si nam bil za nas si delal, se potil, življenje polno je nadleg, odkar Te je poklical Bog. Naš dom je prazen in temtn in kakot noč teman je dan, veselja ni in sreče ni, odkar si nas zapustil Ti. Le mirno spavaj. dragi nam v glebekem črnem grobu ta:r. uživaj mir in tih pokoj, saj pridemo vsi za Teboj. Alojzija Rink. soproga: pet sinov in dve hčeri. Homer City. Pa. ADVERTISE in "GLAS NARODA" j Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. T8th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN ODA" HEW YORK, FRIDAY, JUKE 10, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY is D. 8. A CIN GOSPODA PIJA KOMAH IZ ŽIVLJENJA. =85 Za Glas Naroda priredil I. H. □ 19 (Nadaljeval n je — Saj ti kaj drugega ne preostaja, kot da greš r menoj, že mradi mene. Kako naj vse visoke gospode pogostim brez tebe! Iu to bodo zelo velika naročila. Pomisli, kako dolgo bodo naši drla vej zaposleni. Ali m- izprrvidiš te«ra Ali liti ne moreš napraviti male uilujrc Kako ginjeno je znala Lili pros it L "— Malo uslugo* To praviš. Lili! Ti ne veš — — \'sr vem! Saj m-sein več majhen otrok. I bi očetu sem tudi povedala svojr uim-iijiv Vrj»*nii mi. zaradi njejjove b«»Iezni. W sineš mu tako zameriti. Sji j veš. moški pogosto ne premislijo, kaj govorijo. — < M kod imaš to izkušnjo? (rospa llza se je vendarle morala smejati Liiiiiini modrim b«>-sedmu Ljube/njivo jo gladi |>o plavili, pristriženih laseh, ki mi objemali njen lepi obraz ter j»* izgledala, kot štirinajstletno dekletce. Kdaj moreš hiti jutri zjutraj pripravljena, da se odpelje-ve f Ako hočeš že s«-,|;jj pospraviti svoje stvari, mene to ne bo molilo. Samo «la «"-im prej gremo od tod. Vest se mi oglaša zaradi očeta. Lili položi roke ua blazino in se nasloni nanje ter proseče gleda materi v obraz. Dobro je opazila njen notranji hoj — 1o.a žalostna in prve .Ini ni hotela jesti. Hodi velikodušna in ne zameri tako! Liline neprestane prošnje so premagale zadnji llzin odpor — isj ji j«' preo-talo drugega kot popustiti? Vriskaje se Lili oklene matere okoli vratu in ji s poljubom vzame dolgo pričakovan "d" z njem i h ustnic. Nato je z enim skokom z divana vrže vstran od«jo in zakliče: Zdaj pa takoj pripravimo vse. Kje je kovčeg? Lili ga zagleda v kotu; bil pokrit z odejo. Potegne ga sredi sobe in ga odpre. Iz omare vzame obleko in jo lepo vzravna. Izprazni v»e predale in vse zloži v kovčge. — Kožuh in rjavo obleko boš oblekla, vse drugo pa bom zlo-kila v kovčeg. Tvoje perilo je še itak na dnu. — Ali misliš. Lili. da bom sedla k tebi v avtomobil? To je izključeno ! Lili. ki je klečala pred kovčegom, skoro jezno pogleda materi ^iaravnost v oči. — Ka.j pa drugega, mati! To je samo po sebi razumljivo! Jaz rabim pol toliko kot hrzovlak. Ali mogoče želiš aeroplan? Tam gori v zraku je premrzlo. In staremu gospodu moramo pasti v hišo ravno pred obedom. Drugače nočem inn'ti. Torej pripravi se na to! Cesta je zelo dobra. Kot blisk je šel avtomobil. Proti tej mali mački, to je llza dobro vedela, se ni mogel nikdo bran ti. Toda bila je zadovoljna in vesela, tla se za ta korak ni bilo treba šele sami odločiti. Lvidela je. da je najboljše in se je vdala zapovedujoči Liliui volji. — Prosim te. Lili. lezi zopet. P»oni sama pospravila svoje stvari. Saj veš. da nimam rada. ako — — Da. da. da! — Veselo objame mater. — Da. vem vse. Ako n spraviš svoje stvari skupaj ali jaz. poglavitna stvar .ft', tla je vse >pravljeii«». Tako. zdaj bom pa zopet legla in te bom gledala. Nagli* se je zopet zleknila Lili po .svojem ležišču. K<» udobno stegne svoje ude. vpraša : — Kdo je ona dama. pri kateri sem te dobila in katere sin me je pripeljal k tebi? Z velikim zanimanjem jo posluša Lili. ko ji pripoveduje o go-*pej Hrasnikovi iu njenih otrocih. — Tako ljubeznjivi ljudje so in njih usoda me je ganila. In s kakim junaštvom »ta se obe dami vdali v nove razmere. — Sin je zdravnik? — vpraša Lili kot mimogrede. — Da. asistent ni zdravnik v bolnišnici. Zelo vesten in dober idarvnik. kot pravi gte>pa lirastnikova. — Tako! I n hči '. — »le zelo m lizika lična. — Torej ravno na-protno kot jaz! — pripomni Lili. — Saj si o videla — pt vseh na lepota, pri tem pa tako ponižna in pridiina. Vsakdo jo mora imeti rati. Zdela bi. tla bi ti imela tako rijateljieo. Tedaj pa se dvigne Lili in pravi odločno: — Dobra misel, nviti! Vzamemo jo s seboj. Gospa ltarbičeva se prisrčno nasmeje. — Tebi je to podobno. Toda tukaj pri tem mi pride druga mi-M»l za nekaj časa jo povabimo k nam. Potem imamo eno prijazno osebo več v hiši in resna PL/a bo pozabila na svojo žalost. K temu ji boš ti pripomogla. Po žalostnih doživljajih tega leta bo za njo ma-!a raztfeseno-t dobra. In gospa Hedvika bo svojo hčer. ki je njen Uog nam gotovo zaupala. Zato boni jutri ž njo o tem govorila. — Pa res. o oči jasnejše žarele in da je smeh vt^dejše zvenel. Z velikim zanimanjem iu veseljem je opazoval lepo obleči ni gospod s prijaznim in navzlic svoji mladosti zelo odločnim obrazom žilvahno vrvenje okoli sebe. Počasi gre dalje. Pri stojnicah so se pogajali za razno blago. Statrinarji so ponujali vse nemogoče in mogoče predmete. Stara obleka in čevlji so v največji slogi počivali poleg podob iu loncev, ur in knjig, v katerih so mladi in stari živahno listali v upanju, da najdejo kaj posebnega. (Dalje prihodnjič.) IZNAJDLJIVOST TIHOTAPCEV Devizne odredbe, ki so bile v. vem pregledu so našli v njem več zadnjem času uvedene v večini' pisanih papirjev. držav, so znatno koniplieirale službo obmejnih straž in carinskih uradnikov. Na vseh evropskih mejah so v zadnjem času carinski pregledi mnogo strožji kakor prej. Zanimive izkušnje iz svoje službe navaja eden izmed u-radnikov čel' oslo vaške obmejne straže, ki je že deset let na zelo frekventirani obmejni postaji. Ta uradnik pripoveduje zelo zanimivo o tihotapskih amaterjih, o ljudeh, ki potujejo vsake nedelje v inozemstvo ter nesejo s seboj nekoliko kron več, kakor dovoljuje zakon. Je mnogo načinov za prenašanje valute, ali bolje rečeno za skrivanje pred očmi oblastvenih organov. Dočim na eni strani obstoji stremljenje, da» e skrije. skušajo zopet na drugi strani pozvali postajnega zdravnika, ki • biva Grubišič na varnem za nekim je po krajšem pregledu zavoja plotom. Obkolili so ga in ujeli ter in par besedah dovolil, tla se o-vi»j odstrani. Trgovec je grozil in in protest i rail, veudar pa mu to ni pomagalo. Na postaji so obvezo odstranili in našli v njej malenkost 3S4.000 čehoslovaških kron. -Nekateri bakovci so bili nekoliko umazani, toda topla votla je kmalu odstranila mavčne madeže. Naiven je bil tudi profesor, ki pripeljali v puljske zapore. — Te dni je bilo na otoku (*re-su veliko slavje. Preti zastopniki vseh oblasti in ob navzočnosti t.iiidstva je izročil odposlanec beneškega župana mestu t're>u zastavo sv. Murka. Govorniki »o poveličevali zgodovino beneške republike in naglasa I i. kako se je dobro godilo istrskemu ljudstvu pod beneško vlado. "Zavtava >v. Se bolj originalno misel je imela učiteljica ročnih del. ki je svoj denar enostavno zalepila med dve strani potnega lista. Robove strani je na lahko namazala z lepilom ter denar dobro zložen utak-nila med oba lista. Kazume se. da ni kontrola ničesar našla. Ko je uradnik carinske kontrole že hotel zapustiti vagon, je pričel vračati uradnik kontrole potnih legitimacij potne liste z udarjenim žigom. Carinik je hotel napraviti učiteljici majhno uslugo, vzel je njen potni list in ga ji ponudil, da bi sv ;ji ne bilo treba stegati preko drugih potnikov. (>b tej priliki je opazil, kako je zadrhtela iu ; - , , , - ,-,- , j niso pogledali, ker so mislili, da je potoval v avstrijsko kopališče Marka na Cresii je opomin tla se z veliko množino metuljev. Pod; zgodovina ne da izbrisati in da plutovino. na kateri so bili na-se pravice, pridobljene po stolet- taknjeni metulji, so našli skrbno j jih. ne dajo prepisati!** Kričali shranjen denar. Pametna je bila so: "Živel italijanski Kvarner!" neka mlada mati. toda uradnike j lienetke so dale že več mestom je toliko zanimalo njeno dete, da j v Istri svoje zastave sv. Marka. so končno v plenicah našli lepe V Trstu izzivajo te manifestacije modre bankovce. opravičeno najevoljo. ker so po- Slučajlia nezgoda vagona, ki je i prej gledali iz Nt re na Trst. za- drugače potoval daleč v Italijo." stava sv. Marka pa jim je sedaj pa so ga morali na postaji zame-, uravnava poglede na lienetke. njati, je izdala nekega gospoda j____.___________ dlspouenta. Skril je bankovec za ."i(KM) kron v svetilko, ko pa bi se moral preseliti v drug vagon, >o videli, kako se je trudil, da bi ga naslova na Usta, katerega pre. izvlekel iz nje. Najlepši primer jemate, je razvidno, kdaj Vam J* pa je gotovo naslednji: j naročnina pošla. Ne čakajte tor a1 Pri večjem trgovcu so iskali tie- da se Vas opominja, temveč obno nar. ker so vedeli, da potuje v ino- *U.e naročnino ali direktno, ali pa . . . , . , pri enem sledečih naših zastopnikom zamsetvo z namenom, da bi plačal! _ račune. Izvršili so strog pregled, j CALIFORNIA Vse kovčke, obleko, čevlje in klo-j Fontana, A. Hochevar buk si pregledali, vendar pa liisol Ban Francisco, Jacob Laushln ničesar našli. Že so mislili, da je nedolžen kakor jagnje. končno pa se je eden izmed carinskih uradnikov spomnil na listnico. W> denar je bil v listnici, v katero prej POZOR. ROJAKI U SHIPPING -§? NEWS tt. Junija: Paris v Havre Homeric v CherbourK Veendam v Boulogne »ur Mer 15. junija: Olympic v Cherbourg l.«-rengariit v Cherliourg Kuropa v Cherbourg in Bremen 16. Junija: Benin * Bremen 17. junija: Koma v Cenovo I emiland v Havre S8. Junija: Matendam v Boulogne mir Mer M innetoiika. v Cherbourg 21. Junija; Lafajelte v llavre 22. Junija: "** «1- Kran<» v Havrt Pies Koosevelt v Cherbourg Majestb- v Cherbourg Mauritania v Cherbourg kako >o >>e ji začeli Končno je vz< najrlo tresti sti. .Stare trike, da se uši.je denar v podlago suknje, v ovratnico, v klobuk itd., uporabljajo danes samo še zares naivni začetniki, ki ne vedo. da so doslej odkrili ža več sličnih skrivališč. Oni. ki so o stvari dalje razmišljali. m> >i izmislili skrivališča tako enostavna, toda obenem tako raf.nirana, da jih more izslediti samo zelo vešče oko stražnika. V tretjem razredu brzega vlaka, ki je prispel rano zjutraj na obmejno postajo, je bil končan pregled brez najmanjšega incidenta. Ko je uradnik zapuščal vagon. je č 111. kako je neka dama ukazala svojemu možu: — Tako. >edaj pa vrzi proč to cigareto, ustnik pa vtakni v žep. Dovolj si mi zasmradil. Še tega bi bilo treba. da bi mi še doma kadil ! Uradnik se je vrnil v vagon ter videl, kako je gospod povsem nest rokovnjaško ugasnil ostanek cigarete in nato gleda! v podolgovat ustnik, kar je bilo zanj dovolj. V ustniku so bili skriti trije t isočaki. <>b neki drugi priliki je uradnik slučajno zadel z nogo v steklenico mineralne vode. ki stala na tleh. Človek čigar last je bila steklenica, se je hitro nagnil ter >e zelo uljudno opravičil, ker jo je postavil na tla. Nato jo je našlo potisnil pod sedež. Ta njegova naglica ga je tudi izdala. Uradnik je steklenico natančneje poglednl in naši d pod vinjeto zaplenjena dva tisočaka. Drug primer s steklenico mineralne vode se je pripetil takoj naslednjega dne. Steklenica je bila zaprta z ogromnim zamaškom. Pri pazlji- z vsemi sredstvi, da bi jo* izsledil i '(»besnem je prpda.šeno gledala v in zaplenili. Človek se mora po-1 carinskega uradnika, kar je odlo-gosto čuditi človeški iznajdljivo- čilo. Zahteval je potni list nazaj in pri natančnejšem pregledu je našel v njem zalepljen denar, j Našli m> skrivališča v šopku cvetlic, vtaknjenem v gumhnico ' sukir e. tri bankovce, .zložene namesto bonbonov v originalen o-j mot. budiln'k je bil začasna blagajna. ne d;i bi govorili še o pipah. petah in škatlicah za vžigalice kot pripravnih skrivališčih. : Z večjih uspehom bi mogel | nest i ve jo količino denarja ne-| ki praški trgovec. Njegovo prtljago. kakor t url i njega b-vezo so pregledali, vendar pa niso našli ničesar. Kljub temu so roke. ■ ij.1 . , , ne bo tako neumen, a potni list ni :ra | m , ... 1 , - nosil v n ji. roil vtaknila v romo torbico. . - ■ - ,. meten m skoraj bi se mu tihotap- ila bi denar la bil je tako pa- st vo že posrečilo. PRIMORSKE NOVICE Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih jet ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N. »i CENA DR. KERNOVECA BERILA JE ZNIZANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE REAOLR) Si*DC Mino $2.— Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' _ 216 West 18th Street New York City Don Carmclo tli Natale .je red-no vpisan fašist že iz leta 19c£l. Deloval je po raznih krajih v starih provincah, potem se je napotil v Istro in dosegel duhovniški* limito v Lovranu. kjer je obenem tudi ljudskošolski učitelj. "La Ye-detta" pravi, da je don Cairmelo mož. ki uspešno širi itaJijanstvo med "drugorodniuf" ljudstvom kot učitelj, še bolj pa kot duhovnik.. Te dni je dobil don Carme-lo kavalirski križ italijanske krone. Pripravlja se velika svečanost za jzročitev odlikovanja, s katerim hočejo pokazati ljudstvu, kako cenijo delovanje italijanskega duhovnika in učitelja na najvišjih mestih, ker vneto služi fašistični politiki ob meji. — 2o. vedeli. kje se nahaja, so se bali o-vaditi ga orožnikom, ali nedavno jim je bilo vendar sporočeno, da S I,iU. iSMCWaiBwr;. ^...itjltMkifliililiirJ- illiiMu. u' jiii ;i MSki ft littmrnwioimjiu'ingiMEaiig f Mali Oglasi imajo velik uspeh u COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Cu'.ig, A. SaftW Sallda, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bajuk INDIANA Indianapolis, Louis Banlch ILLINOIS Aurora, J. Butchar Chicago, Josepn* Blish. J. Bevčlč, J. Lukanich, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joliet. A. Anzelc, Mary Bamblcb J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah. Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND Stey^r, J. Cerne Kit^miller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit. Frank Stular MINNESOTA Chisholai, Frank Gouže. Frank Pucelj Ely. Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia. Frank Hrvatich Waukegan, Jože Zelene MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha. P. Broderlck NEW YORK Gowanda, Karl Strnlsha Little Falls, Frank Ma*le OHIO Barberton, John Balant, Joe H.il Cleveland. Anton Bobek, Chas Kaninger. Jacob Resnik, John Sapnik. Frank Zadnik. Euclid. F. Bajt Girard. Anton Nagode Lorain. Louis Balant in J. KumSe Nilea, Frank KogovSek Warren. Mrs. F. Rachar Younestown Anton KikelJ OREGON Oregon City. Ore., J. KobW PENNSYLVANIA Ambridge. Frank Jakš« Bessemer. Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville. W. R. Jakobeck Broughton. Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Pre vič. Louia Zupan čli, A. Skerlj Farrcll, Jerry Okora Forest Cit7. Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank k \ renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polantz, Krayn, Ant. TauielJ Luzerne. Frank Balloch Manor. Fr. Demshar Meadow Lands. J. KoprlvSek Midway, John Ž ust Moon Run. Frank Podmlliek Pittsburgh. Z. Jakshe, Vine. \rh. J. Pogačar Presto. F. B. Demshar Reading. J. Pezdlrc Steelton, A. Hren Unity Sta. In okoUco, J. Bkerll Fr. Schifrer West Newton. Joseph Jovar Willock, J. Vetera el UTAH Helper. Fr. Kreba WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik In Joa, Koren Sheboygan. Leo Majcen WEST ALLIS Frank Skok WYOMING Rock 3prings, Louis Tauch>r Dlamondvllle. Joe RoUct* 23- Junija: l:remen v Chfrlwuirjc In Itrrmor Stutlgirt v Cherbourg in Jtien»r. Z*. Junija: Vulrania v Trst Helg.nl.tiid \ Havre 25. junija: Volemlum v B<>ulr>xn« »ur Mer ZC junija: Co'ilumbus v CliHrb«>urg In l:rfr 'fr, Zfl Junija: t't>nt<" <;raii<1f v t;pn»tm vi-i t tiioj v Cltt-rbuutg Junija: 1'iris \ llavr«* Aquit.inia v Cherbourg 30. Junija: Chxnip!ain tNOVli v llavr* Ceneial vun Slfut'^n v Hr«nn>i, t. Ju'ija: Augustus v * :»-liov« 1'ivitipit v Chfrbouig Kt'ri-1-i« Cli»-rli'iijrc iti I!rpm«"it I^ncristria v Chprb>>iiig V,'»->t*'rnli«tul v Mavre I'«ulschlatiil v Cherbourg in Hamburg KotiN-gne »ur M<-r Z. julija: Kutiei i bi m 5. Julija: t "leveland v Cli«'rt<'»u: g iti I buiiK-.Jtc 6. julija: President Harding v Cherbourg 7. Julija: Saturn i; t v Trsi I ereiig.tria v t "lierlw>urjr New Y<«rk v Cherbourg tn H-iml.iir: ! »r»-«i«i>-n v Cherbourg in lireiiien 8. Ju'ija: Maj.stic v Clierl-ourg l«t platni v Havre 9. Julija: lie <1»- Kram* v llavr«* Hreineti v Cberl»ottre in v ri«in«n Veendani v Boulogne sur Mer 12. Julija: Ifochambeau v Vigo in Havre 14. julija: .*lb«-rt Italjn v Oh«'rbfurg iVrlln v Cherbourg in Bremen IC. Julija: .\>iuitania v Cherbotirg H<>iii»>ri«- v Cherbourg I .a fa \e i O- v Havre France v Havre t'< lumbiis v (*herl«tiirK in Bremen Milwaukee v 1'herltonrif Maleiubirn v Itoul 'gne sur Mer < "ontf I>ian«.amano v tjtuovo 19. julija: I a-viat ha n v Cherbourg 1'itri'pa v «*h»-rln»ui"g iu v Bremen t'hamptain v Havre 20. julija: Pres. Koosevelt v Cherbourg ?! Julija: < •lympit* v f""!i»'rboiirg Hari'burg v '"herbouri: in Hnmbttrg Stntpirt v Chei bourg in Bremen n julija: Itoma v tlfnovo I":.ris v Havre I »'lu^nla n'I v Havre 23. Julija: 1 :erenga rin v *""h«"rl»'>wrg \<.l«-ndam v Boulogne sur M»r 2». julija: Maj« sti«- v r*herlwmrg I'«-t:nsiti»'ti v" t *herlMiiir(f in v i:r«"m«»n f < n von St«u)-en v <'l'irs ICotterdam v Boulogne )»ur Mer V JUGOSLAVIJO Prtlto Havr« Na Hitrem Ekspresnem Parnik'i PARIS 10. JUNIJA (Opolnoči) 29. Junija — 22. Julija ILE DE FRANCE 21. Junija — 8. Julija lOpolnoči) LAFAYETTE 16. Julija NIZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojacnila in potne nate vprj. iajt« nj ie pooblaščene agent« SreacH JLne 19 STATE STREET. NEW YORK VSE LINIJE i. PARNIKE Spodaj imenovana slovenska tvrdka zastopa vse vaine Tra ns-atla ntske Linije in zato lahko odpremi vsakega potnika na kataremko'i parniku. V vašem interesu je. da s« kadar mi. snte na potovanje v stari kraj. alt od tam sem. vselej obrnete na staro, znano in zanes'jivo domače podietj? LEO ZAKRAJ&EK General Travel Service 1359 Second Ave.. New York. N. Y. 13 LET V TEM POSLU!