Pravniška kronika 1893, leta.
Pravniška kronika 1893. leta.
Jako skromen je napredek, kateri nam je zabeležiti v mi-nolera letu za naše pravo. Vsebino državljanskega zakonika preteklega leta sestavljajo skoro izključljivo le zakoni in ukazi za najnujnejše potrebe državnega življenja, kakoršni se redno ponavljajo v vsaki državni upravi.
Vender zavzemalo bode minolo leto znamenito mesto v kroniki avstrijskega prava. Kajti lani pričela, oziroma nadaljevala so se pripravljalna dela reforme na vsem polji avstrijskega prava.
Odsek za pretres novega kazenskega zakona končal je svoje delo ter predložil prenarejeni načrt poslanski zbornici. Načrtu pretila je sicer velika nevarnost; bati se je bilo, da bode več let trajajoče delovanje kazenskega odseka ostalo brezuspešno in bode treba končano delo pričeti z nova, kajti skoro bi se bila razpustila poslanska zbornica državnega zbora. Načrt moral bi se v tem slučaji vnovič predložiti državnemu zboru, vnovič od-kazal bi se odseku in najbrž preteklo bi zopet več let, da bi mogel odsek dokončati svoje posvetovanje. Ta nevarnost je za sedaj izginola in nadejati se je, da bode poslanska zbornica v kratkem pričela, posvetovati se v plenumu o novem kazenskem zakonu.
Pričela se je pa v minolem letu pripravljati tudi uže toliko zaželjena reforma civilno pravdnega reda. Bivši pravosodni minister grof Schonborn predložil je namreč v seji dne 20. marcija 1893. 1. načrte zakonov o pristojnosti, o sodnem redu v civilnih pravdah in o izvršitvenem postopanji. Brez dvoma preteklo bode še mnogo časa, da konča pravosodni odsek svoja posvetovanja o teh načrtih dolgo časa, da vzrastijo iz teh načrtov zakoni. Vender storil se je vsaj prvi korak na težavnem potu reforme našega zastarelega pravdnega reda in s tem obudila nada, da dospemo konečno le do zaželenega cilja.
Iz državnega zakonika navedemo naj nekatere važnejše zakone in naredbe na pr.: zakon z dne 20. aprila 1893, št. 68 drž. zak., s katerim so se premenili prepisi o pravo- in državoslovnih študijah in državnih izpitih; zakon z dne 26. aprila 1893, št. 78. drž. zak., s katerim se podaljša rok za javne predstave glasbe-
10 Iz pravosodne prakse. Civilno pravo.
nih in dramatičnih umotvorov za dve leti; naredba trgovinskega ministerstva z dne 21. junija 1893, št. 103 drž. zak., da se smejo vrednostni papirji shranjevati tudi pri avstrijsko-ogerski banki; zakon z dne 26. decembra 1893, št. 208. drž. zak., s katerim se podaljšuje zakon z dne 3. raarcija 1868, št. 17. drž. zak. o prostosti koleka in pristojbin pri zloževanji zemljišč; zakon z dne 26. decembra 1893, št. 209. drž. zak., s katerim se preminjajo nekateri propisi zakona z dne 9. marcija 1889, št. 30, drž. zak. o pristojbinskih olajšavah pri konverziji dolgov; zakon z dne 26. decembra 1893, št. 210. drž. zak., s katerim se znižujejo kolkovine pri mesec ne presegajočih odpovedbah stanovanj in pri sporih o takik odpovedbah; naredba finančnega ministerstva z dne 4. avgusta 1893, št. 132. drž. zak. o pristojbinah listin, s katerimi se odpusti zastavna pravica na nepri-mičnine, ako tirjatev sama še obstoji; itd. Važna za nas je posebno tudi naredba pravosodnega ministerstva z dne 3. novembra 1893, št. 160. drž. zak., s katero se ustanavlja novo okrajno sodišče v Cirknici in ona finančnega ministerstva z dne 22. decembra 1893, št. 186. drž zak., s katero se je v Cirknici ustanovil davčni in sodni depozitni urad.
Upajmo, da se bode pot, katera se je radi reforme našega prava minolo leto nastopila, letos nadaljevala, tako da bode mogel kronist začetkom prihodnjega leta zabeležiti uže kaj uspeha.
V Ljubljani ob novem letu 1894.
Iz pravosodne prakse.
Civilno pravo.
a) Revizije v glavni stvari v prvi instanci podlegle in v drugi instanci vspele stranke proti višjesodnemu izreku o treskih ni smatrati kot izvanredne, ampak kot redne.
Vprašanje, če je revizija stranke, katera je podlegla v prvi instanci, toda vspela v drugi instanci, proti višjesodnemu izreku o treskih redna ali izvanredna, razsodilo se je večkrat različno. Vsled tega ukrenilo je najvi.šje sodišče, da se posvetuje o tem vprašanji