TRŽIŠKI VESTNIK LETO IV. Tržil-. l'>. mana 1955 Iz poročila predsednika LOMO Tržič na zborih volivcev Pretekli teden so bili v Tržiču in v okolici zbori volivcev tržiške občine. V Tržiču je bil zbor volivcev v četrtek, 10. marca ob pol osmih v dvorani kina. Obširno poročilo o delu LOMO v preteklem letu, ki ga je podal predsednik LOMO Lovro Cerar sam, je podrobno razčlenilo vse vrste dejavnost; ljudskega odbora, svetov in (komisij in dalo poslušalcem Inatan-čen vpogled v gospodarstvo občine. Poldrugo uro dolga predsednikova izvajanja so poslušalci z zanimanjem zasledovali, za tem pa stavljali različna vprašanja ter predloge. Delo LOMO v preteklem letu so volivci odobrili s ploskanjem. Zal udeležba ni bila velika, kar je spričo splošne aktualnosti obravnavanih zadev več kot nerazumljivo. Poročilo predsednika cbjavljamo v izvlečku. Ljudski odbor mestne občine je imel v letu 1954 12 rednih zasedanj in 2 slavnostni seji ob priliki občinskega praznika in Dneva republike, na katerih je obravnaval pereča vprašanja s področja gospodarstva, prosve-te, zdravstva, socialnega skrbstva itd. Posamezni sveti so v okviru splošne politike ljudskega , odbora reševali naloge v svoji pristojnosti in redno dajali tudi predloge ljudskemu odboru za reševanje zadev iz njihovih področij. Na svojih zasedanjih je odbor s.orejel 18 odlokov, ki so bili nekateri že objavljeni v Uradnem listu LRS, nekateri pa še bodo. Nadaljnji odloki, sprejeti od LOMO, pa so imeli interno administrativni značaj, zato niso bili publicirani. TAJNIŠTVO V tajništvu so se vršile sledeče službe: pravna, organizacijsko nadzorna, personalna, računovodska, statistična, nplošno piisarnište. matična in, služba vojne evidence. — Ker občina mcmentailno nima pravnega referenta, je delo tega referata opravljalo tajništvo in tajništvo sveta za gospodarstvo. Splošna pisarniška služba je zabeležila 2508 vloženih vlog in spisov, 700 vlog in dopisov v zvezi 7. izdajo sečnih dovoljenj, dalje jo izdala 203 samske liste, 354 raznih potrdil im 772 overovljenih listin in prepisov. Od vloženih prošenj je ostalo nerešenih 168, med katerimi je največ takih, ki so bile vložene v decembru in pa nekaj takih, katerih nadaljnii postopek zavlačuje rešitev. — V letu 1954 se je izvedla nova hišna numeracija ter so se izmenjale krajevne, ulične in hišne table. V to prenumeracijo je bilo zajetih 1171 zgradb. — Matični urad izkazuje 227 rojstev, od teh 119 moškega in 108 ženskega snola. Umrlo je 90 prebivalcev občine in to 45 moških in ravno toliko žensk. Porok je bilo sklenjenih 97. Nadalje je bilo tekom leta Priseljenih 281 stalnih prebivalcev, od teh 121 moških in 160 žensk; odseljenih pa 248 prebivalcev in to 113 moških in 135 žensk. Iz tega sledi, da je prirastek prebivalstva v letu 1954 170 oseb, tako da šteje občina ob koncu leta 1954 4812 moških in 5007 žensk, skupaj 10419 prebivalcev. GOSPODARSTVO Kot vsi ostali sveti ljudskega odbora, se je tudi svet za gospodarstvo trudil pri izvrševanju svojih nalog. Na 22 sejah je reševal vse tekoče gospodarske zadeve. Osnova gospodarstva je bil družbeni plan in proračun. Pregled dohodkov in izdatkov v letu 1954: Dohodki: Proračunski dohodki 129.071.500 Depozitno poslovanje 1,770.000 Mestno kopališče 980.197 Dohodki od davka na presežene plače 3,287.839 Gradnja zaklonišča 017.174 Sredstva od prod. zgradb splošnega lj. prem. 18,805.859 Sklad za zašč. otrok 933.480 Vseli dohodkov 151.07:1.058 Izdatki: Proračunski izdatki , 129.071.509 Depozitni izdatki 1,770.000 Mestno kopališče 047.880 Izdatki od davka na presežene plače 3,287.839 Gradnja zaklonišča 400.938 Sklad za zašč. otrok 144.442 Vseh izdatkov 125,988.014 Saldo 15,083.444 Ta saldo se porabi za kopališče 332.311 zaklonišče 156.236 zgradbe spi. lj. prem. 13,805.859 sklad za zašč. otrok 789.038 Podroben pregled dohodkov in izdatkov proračuna za 1. 1954: Dohodki: Dohodki iz gospodarstva: Udeležba na dobičku 76,148.583 Prometni davek 25,329.139 Lokalni prom. davek 1,992.183 A S 1953 9,301.638 Razni dohodki 1953 8,449.491 Razni dohodki 1954 4.386 Dohodki od prebivalstva: Dohodnina 4,564.026 Davek na ded. in darila 281.737 Državne takse 635.103 Lokalne takse 421.940 Zemljarina 172.923 Dohod, uradov in ustan. 485.456 Razni dohodki 1,884.904 Vseh prorač. dohod. 129,671.509 Izdatki: Investicije 80,875.173 1'rosvcta in l.i. kultura: Osebni izdatki 12,085.866 Materialni izdatki 10,331.616 Social. zdr. zaščita: Osebni izdatki 3,291.264 Materialni izdatki 8,941.690 Državna uprava: Osebni izdatki 6,721.319 Materialni izdatki 7.224.941 Vseh prorač izdatkov 129,071.869 Podrobna razdelitev investi-sticij: a) Stanovanja: Stanovanjski četvorčki 30.143.120 Stan. čet. prej BPT 8.146.066 Stan. v Mlad. domu 370.046 Stanovanja na Loki 306.843 Stan. v Prečni ul. 2 .3.694 Stan. v Dijaškem domu 550.435 39.586.204 b) Komunalne naprave: elektrifikacij a Bencinska črpalka Pretlakovanje Part. ul. Kanal, v Senilnem Kanal, v Križah Kanalizacija na Blokah Vodovod Brezje—Hudo Vodovod Hudi graben Vodovod Proletarska cesta (četvorčki) Adaptacija klavnice Pa.rki in nasadi Otroško igrišče Nakup zemljišča za kopališče Nabava strojev Gostiščie Ljubelj Gostišče Brdo e) Načrti č) Planinske naprave: Planina Sija Planina Planina Planina Planina Planina Planina Korošica Kofce .Javornik Dolga njiva Breznina Tegošče d) Bančna provizija: e) Sredstva za kreditiranje podjetjem 9.976.811 402.328 257.207 i 127.917 2.052.548 1,200.000 3.250.000 2,250.000 1,600.000 406.341 196.511 239.885 419.492 7.715.804 1.119.204 507.671 31,781.719 2,332.439 157.160 101.523 283.716 927.030 679.554 36.700 14.360 2,200.043 151.708 4,823.000 Depozitno poslovanje v letu 1954: Dohodki: OLO, nakaz, za planine 1,776.000 Izdatki: Planina Tegošče ' 291.992 Planina Sija 108.125 Planina Kofce 65.309 Planina Korošica 175.191 Planina Pungart 58.664 Planina Breznina 108.315 Planina Javornik 78.692 Planina Dolga njiva 805.810 Planina Lešanska 23.890 Skupaj 1.776.000 Mestno kopališče: Dohodki: Prispevek podjetij 980.197 Izdatki: Gradnja 047.880 Saldo 332.311 Dohodki od davka na prest /ene plače 1953: Dohodki: 3.287.839 Izdatki: Stan. četvorčki 291.423 Stan. Mlad. dom 100 000 Prenos sredstev iz proračuna 2.895.633 Proviz. Nar. banke 783 Skupaj izdatki 3.287.839 Gradnja zaklonišča: Dohodki: 617.174 Izdatki: Gradnja zaklonišča 460.018 Proviz. Nar. banke 920 460.938 Saldo 31. 12. 156.236 Sredstva od prodanih -zgradit splošnega ljudskega premoženja: Dohodki 13,805.850 Saldo 13,805.853 Sklad za zaščito otrok: Dohodki: 933.481) Izdatki: 144.442 Saldo 78003I Poleg vseh opisanih sredstev je bilo izdanih iz sredst?/ vodnega sklada nadaljnjih 7 milijonov 335 tisoč za zavarovanje struge Tržiške Bistrice na Loki in ureditev struge Mošeni ka ob Proietarski cesti (Zg. Fabrika). Vodni sklad v celo! i Se ni izčrpan in se bodo de'a nadaljevala* LOMO ralzipolag i tudi z vsoto preko 13 milijonov dinarjev, ki jih je dobil kr' odškodnino za odstopljeno vilo na Koroški cesti (bivša E'ber-tova vila). S tem denarjem se bo letos na Ravnah zgradila večstanovanjska hiša, v kateri bodo poslovni lokali za trgovino itd. Lansko leto je bila pri LOMO Tržič ustanovljena inšpekcija Stran t tržišča. Ta je zasledovala predvsem distribucijo osnovnih živil, promet s poljskimi pridelki in pregledovala trgovske poslovalnice. Izvršeno je bilo 34 rednih pregledov in mnogo manjših pregledov. Ugotovitve te inšpekcije prikazujejo, da se po-edinci še vedno pečajo z nedovoljeno trgovino, šušmiajistvom in nekaterimi proifcizak on Mirni dejanji. Inšpekcija tržišča je reševala tudi pritožbe potrošnikov in je bilo iz blagovnega prometa odvzetih več vrst 'živil, ki so bila poslana v bakteriološko preiskavo. Zaradi prekrškov je inšpekcija prijavila slučaje javnemu tožilstvu odnosno sodniku za prekrške. Kmetijstvo: Ljudski odbor mestne občine je podpiral kmetijstvo z gradnjo novih planinskih naprav, k" so bila že prej omenjena in za katera je izdal milijonsko vsoto. Poleg tega je lansko leto zaradi zaščite kmetijskih pridelkov organiziral 4 množične preglede krompirišč. Pri teh pregledih je sodelovalo 972 oseb. Pri pregledih 'so našli |nad 250 koloradskih hroščev, ličink in listov, okuženih z jajčeci. Za zatiranje hrošča je bilo porabljenega 403 kg škropiva. V letu 1954 je LOMO uvedel čiščenje in škropljenje sadnega drevja in je bilo očiščenih skoraj 17 tisoč dreves ter je bilo za škropljenje drevja porabljenega skoraj 800 kg škropiva. Občinska komisija je lani ocenila škodo, povzročeno po divjačini. Skoda v znesku 96.000 dinarjev je bila povrnjena. Izvršen je bil tudi popis živino na področju občine. Ob koncu lanskega leta je bilo na področju občine 297 konj, 1668 goved, 785 ovac, 832 svinj in 6285 perutnine. Pregled v letu 1954 prodanih življenjskih potrebščin: LOMO Tržič je zbral podatke o količinah življenjskih potrebščin, kil so bile prodane na tukajšnjem področju. Sestavljeni izkaz nam kaže, da se je na področju Tržiča prodalo v trgovskih lokalih, gostilnah in poslovailnicah sledeče: 3,620.777 kg živil v vrednosti 292,549.000 din Osebne potrefošč. 95,437.000 din Hrana v gostilnah 8,772.000 din Alkoholne pijače in tobak 73,742.000 din Pregled kaže, da je vsak občan v lanskem letu potrošil povprečno 1 kg živili ina dan, ne oziraje se na starost in spol. V teh podatkih pa še ni evidence, koliko je bilo kupljenih živil izven občine v drugih krajih, pri kmetih ali na javni tržnici. Pregled kaže, da je povprečno vsak kupil lansko leto za 5288 din tekstila oziroma za 760 din čevljev. Dejansko bodo te; številke večje, ker se precejšnji del teh potrebščin krije z nabavami v drugih krajih. Točen prikaz o tem bo dal šele dokončni letni obračun, ki bo prikazal, koliko je imel Tržič v lanskem letu vseh dohodkov in koliko se je od teh dohodkov potrošilo v občini. Iz prednjega je razvidno, da se je v lanskem letu doma potrošilo nad 53 milijonov dinarjev za alkoholne pijače in nad 20 milijonov dinarjev za tobak, kar pomeni 7400 din letno na osebo. Občani so v lanskem letu imeli v obliki zaslužka ali pokojnin 540 milijonov dinarjev dohodkov, kar pomeni 54.000 dinarjev na osebo. Gradbene in komunalne zadeve V letu 1954 je bilo prejetih 72 prošenj za izdajo gradbenih dovoljenj in sicer za novogradnje 22, za adaptacije 8 in velika popravila 42. V gradnji je 17 drž. poslopij oziroma objektov, 2 zadružna in 24 privatnih zgradb. Vloženih je bilo 76 prošenj zasebnih interesentov za gradnjo stanovanjskih hišic na zemljiščih splošnega ljudskega premoženja. Na občinskih cestah je zaposlenih 6 rednih in honorarnih cestarjev. Izvršile so se detajlne meritve vseh občinskih cest. Ceste so opremljene z novimi prometnimi znaki. Za vzdrževanje cest je bilo porabljenega 852 kub. metrov gramoza in peska, 7 km cestnih jarkov je bilo očiščenih in obnovljenih, očiščenih je bilo 336 m cestnih propusitov, 190 m masivnih ograj je bilo obnovljenih, 700 kvadratnih metrov cestišča v Partizanski ulici v Tržiču je bilo na novo pretlakovano. Zgrajen) jie bil betonski most na Proleterski cesti in popolnoma obnovljenih je bilo 5 lesenih mostov. Za zunanjo razsvetljavo je bilo montiranih 12 novih svetlečih tetes in sicer v Sebenjah. Seničnem, na Bregu, Retnjah itd. Nadalje je bito 2700 m nizkonapetostnega električnega o-mrežja na novo zgrajenega. Na Rebru in Javorju v Podljubelju je dobilo naselje električno razsvetljavo in bilo za to zgrajenega cca 1700 m nizkonapetostnega električnega voda. Zgrajen je bil 950 m dolg visokonapetostni daljnovod, nabavljeni so bili .3 novi transformatorji, od katerih sta dva že vgrajena, tretji pa čaka samo še montaže v zgrajeni objekt transformatorja v Bistrici. Na novo je bilo položenih 1100 m zbirne in glavne kanalizacije. Ta kanalizacija je bila urejena v Krizah in ob Prole-tarski cesti v Tržiču. Vodovod Visoče—Hudi graben se je pričel graditi, pa so bila dela ustavljena zaradi nesoder tavanja prebivalstva. Za olepšavo mesta je bilo delno urejena Cankarjeva cesta. Vse šole na območju občine so bile deležno večjih popravil. Dograjenih je bilo 24 novih stanovanj v 6 četvorčkih ob Proletarski cesti. Obmejno gostišče Ljubelj je dograjeno ln po tehničnem pregledu oddano v uporabo Turističnemu društvu. Urbanistični in regulacijski načrti, katere izvršuje Projektivni biro v Kranju, so izdelani in bodo kmalu dostavljeni. Poleg tega so v kompletiranju1' gradbeni načrti za osnovno šolo v Tržiču, tržiški vodovod, kopališče, vodovod v Kovorju, Zvirčah in Podbrezjah. Gospodarske organizacije: Na področju občine deluje skupaj 11 industrijskih podjetij, 1 gradbeno, 3 trgovska, 5 trgovskih poslovalnic, ki imajo sedež izven tukašnje občine, nato 5 kmetijskih zadrug s svo- jimi trg. poslovalnicami, 11 gostinskih obratov in 16 obrtnih podjetij in delavnic. Iz tega sledi, da deluje skupno na območju tuk. občine 47 gospodarskih organizacij v socialističnem sektorju. Poleg te dejavnosti pa je posebno v tržiški občini velika dejavnost obrtnikov zasebnikov, saj deluje skupno 105 zasebnih obrtnih obratov in 9 zasebnih go st. i nskih o b rato v. V letu 1954 je ustanovil LOMO Tržič skupaj 15 gospod, organizacij, eno pa jo ustanovilo podjetje »RUNO«. Ustanovilo se je 1 podjetje industrijskega značaja, eno trgovskega, dvoje obrtnega in 12 gostinskih samostojnih obratov. Gozdarstvo: Skupno z upravo za gozdarstvo OLO Kranj je LOMO reševal tudi prošnje za posek tehničnega lesa v gozdovih zasebnikov. V rednem roku je bilo vloženih 397 prošenj za posek tehničnega lesa in drv od strani zasebnikov. Skupno je bilo zaprošeno za posek 13.335 kub. m, od tega 10717 kub. m tehnič. lesa in 2618 prm. drv. Uprava stanovanjske skupnosti: Svet stanovanjske skupnosti je imel od ustanovitve 6 rednih in eno izredno sejo. Pri svetu je bil izvoljen 3-članski poravnalni svet in 7-članska komisija za razdeljevanje stanovanj. V letu 1954 je bilo vloženih 195 prošenj; rešene so bile 104 prošnje. Nerešenih prošenj je skupno 396 in sicer od teh 130 prošenj za družine, ki nimajo stanovanja, 17 prošenj za družine, ki imajo premajhno stanovanje, 41 prošenj za samske sobo in 8 prošenj za poslovne prostore. Prosveta in kultura: Svet za prosvetto in kulturo je na svojih sejah reševal vprašanje napredka splošne ljudske presvete, šolstva, fizkulture itd. Na območju LOMO Tržič je 9 splošno izobraževalnih šol: 7 osnovnih, 1 pomožna in 1 nižja gimnazija. Dalje 1 vajenska šola, 1 glasbena ter vrtec in dijaški dom. Letos je bil osnovan muzej, ki pa še nima potrebnih prostorov. Na osnovnih šolah je 933 učencev, na pomožni 15, na nižji gimnaziji 422, na vajenski 178, na glasbeni 129 učencev. Vseh učencev je 1677. iNa vseh oisnovnih šolah jje zaposlenih 29 učiteljev, na giim-naiziji 16 stalnih predavateljev in 2 honorarna, na vajenski šoli 2 stalna predavatelja in 20 honorarnih, na glasbeni šoli 3 stalni in 5 honorarnih predavateljev. V vrtcu in dij. 'domu je zaposlenih 6 stalnih in 2 honorarna 'uslužbenca. Vrtec ima 66 otrok, od teh jih 16 stalno stanuje v domu, lostai'ii pa obiskujejo vrtec v dopoldanskih urah. V dijaškem, domu stanuje 27 dijakov nižje gimnazije. Vrtcu je priključen še oddelek za osnovnošolsko otroke, katerih matere so zaposlene in bi bili doma brez nadzorstva. Učni uspehi v I. polletju tekočega leta ,-)o »bi'tt najboljši na vajenski šoli (81,46"/o). Na osnovnih šolah je povprečen uspeh 78,35°/« (lani 79°/o). Naj- boljši uspehi so bili v Lomu 84,09«/o in v Tržiču 83,13%. Najslabši pa v Podljubelju 67,19°/« in v Lešah 09,12»/«. Uspeh na gimnaziji se je dvignil za 12% (lani 46"/o, letos 58«/o). Materialna oskrba šol je bila prav zadovoljiva. V okviru dela SPK je bilo razdeljenih med 40 dijakov, večinoma viisokošolcev 1 milijon din. Nekateri to pomoč pravilno cenijo in pridno študirajo ter deloma tudi pomagajo pri množičnih in mladinskih organizacijah. Drugi pa vidijo le dolžnost skupnosti do mladine, ne vidijo pa svojih dolžnosti do skupnosti. Posameznim organizacijam na področju LOMO Tržič so bile načrtno po sklepu SPK dodeljene tudii subvencije v fenesku 2,000.000 dinarjev. Preobširno pa bi bilo naštevati delo in uspehe društev ter njih naloge v bodoče. LOMO bo kakor doslej tudi v bodoče podpiral njihovo delo ter dajal finančno pomoč z dotacijami. Zdravstvo in socialno skrbstvo: V sklopu sveta za zdravstvo in socialno politiko delujejo 4 odbori in to: 1. odbor za zdravstvo 2. odbor za delovne odnose, 3. odbor za socialno skrbstvo, 4. odbor za zaščito matere in otroka. Na področju zdravstva je svet v mesecu maju organiziral splošno deratizacijo (uničevanje podgan in miši) na področju mesta in bližnje okolice. Ce bi se hišni lastniki držali navodili in pokazali več smisla, bi bil uspeh akcije lahko večji. Tekom leta je svet na podlagi navodili sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko LRS napravil, revizijo v zvezi z izvrševanjem zdravniške privatne prakse in izdal začasna dovoljenja zdravstvenim delavcem, ki vršijo privatno prakso na področju mesta Tržič. Svet je izvršil tudi vse priprave za ustanovitev Zdravstvenega doma v Tržiču, ki je pričel z delom 1. januarja 1955 kot ustanova s samostojnim finansira-njem. Delo socialnega skrbstva je zelo obširno in raznoliko. . V letu 1954 je bilo izdano: za sploš. soc. podpore 2,087.003 za enkratne podpore 438.079 za žrtve fašističnega terorja 186.300 za kadrovske podpore 89.520 za dijaške podpore 810.090 za otroke po domovih 139.340 za pogrebne stroške 3.950 za iMDF (mlečna kuhinja v šolah) 367.133 Skupno 4,122.281 Neizkoriščenih sred-stev do 31. 12. 1954 183.719 V domu oskrbovancev je 32 postelj. Dom je bil vise leto stalno zaseden. K oskrbovalnim stroškom v domu oskrbovancev je LOMO v letu 1954 prispeval 447.000 din za plače, 211.000 din za socialno zavarovanje in 1 milijon 350 tisoč za prehrano in. vzdrževanje, torej v celoti 2,008.000 dinarjev. V letu 1954 je bilo .pod skrbništvom 56 oseb. Od tega 40 otrok in mladine in 16 odraslih. Med oskrbovanci je 12 partizanskih obojestranskih, sirot. Posebna skrb je posvečena Tikjo nam ... otrokom padlih borcev im žrtvam nacističnega terorja. Vsem podeljuje občinski odbor ZB štipendije. Otroške jasli so proračunska ustanova. Ob polni zasedbi lahko sprejme 31 otrok. Zasedba v lanskem letu mi bilo polnošte-vilna. Tekom leita 1954 se je prijavilo skupno 207 začasno nezaposlenih deta/cev lin delavk iz področja LOMO. Med letom se je na novo zaposlilo 169 oseb Pri raznih podjetjih. Lani se je začelo tudi načrtno vključevanje mladine v razne poklice in zaščita učencev v gospodarstvu. Iz splošne evidence je Naše žene so tudi letos kar ise da slovesno proslavile mednarodni dan naprednih žlena. Akademija v počastitev Dneva cena v dvorani »Svobode« in zatem zabava v domu »Partizana« sta bili že Iv soboto pred praznikom, ko se žene laže zadrže dalj časa v medsebojnem pogovoru kot ostale dni V tednu. Akademija je bila na dostojni umetniški Ivišini tako po izboru izvajanih del kot po lepi izvedbi, le udeležba bi lahko bila mnogo večja. V prvem delu akademije je recitirala Mara Kraljeva II. poglavjie ba Cankarjevega Romana Na klancu prav občuteno in z glasovnim materialom, kot ga premore le malokdo. V premorih; Sta 'med u-eoltadijo odigrala čelist Hugo jVeseljr in pianistka Olga Erženova tri skladbe za čelo s spremljeva-njem klavirja, ki sta jih odbrala iz del Sedlbauerja, Schu-manna in Verdija. Stilno so bile vse tri (Skladbe odlično ubra- Kot smo že poročali, je SZDL začela v februarju sklicevati sestanke svojih članov. Prvi je izvedel tak sestanek III. kvart. Danes prinašamo poročilo s sestanka II. kvarta. Tudi odbor n. kvarta SZDL je sestanek zelo dobro pripravil. Najprej ga je sklical za dne 24. II. 1955 ob 19.30 url. Vendar sestanka, čeprav so že teden dni prej v izložbah vabili nanj letaki, zaradi nizke udeležbe ni bilo. Tako je bil sestanek preložen na 1- marec ob istem času. Tega dne se je sestanek kljub tako nizki udeležbi, da ni povedati, vršil. II. kvart šteje preko 500 članov, od teh se je udeležilo sestanka 60 članov in članic. Poročilo o zunanji in notranji politiki je podal tov. Viktor Smolej, ki je zajel vse važnejše dogodke zadnjega časa. Poročilo je bilo zelo dobro pripravljeno, vendar za preprostega človeka malo težko dojemljivo. V bodoče bo treba povedati bolj z domačo besedo, tako bo vsem navzočim lahko razumljivo. Poročilo o novih občinah in njihovem statutu ter o ostalih vprašanjih je podal direktor NB in Član LOMO Tržič tov. Franc Markelj, ki je prišel s seje LOMO samo zato, da članstvu objasni vsa nejasna vprašanja v zvezi s tem. Na žalost razvidno, da v letu 1954 ni bila vključena vsa mladina, ki so želi učiti, iz razloga, ker so posamezne gospodarske organizacije in zasebni obrtniki sprejemali premajhno število vajencev. V register vajencev pri svetu za gospodarstvo je bilo v letu 1954 vpisanih 70 vajencev in sicer za tekstilno stroko 30, usnjarsko in čevljarsko 19, gradbeno 7, kovinsko 8 in lesno predelovalno 6. V obrtnem registru, ki ga vodi obrtna zbornica, pa je bilo vpisanih skupaj 30 vajencev, ki se učijo v obrtnih podjetjih socialističnega sektorja in pri zasebnikih. ne na temo iz Cankarja, pa tudi njihova izvedba je bila tehnično in interpretacijsko na nesporni višini, dasi dvorana mi bila dovolj temperirana. V drugam delu umetniškega programa jie s spremljcva.njom klavirja, pri katerem je bila kot v prvem delu Olga Erženova, odpela tri solospeve mlada tržiška solistka Marija Aha-čičeva. Tudi njen izbor pesmi je povsem ustrezal značaju praznika, prav tako pa je z izvedbo popolnoma zadostila zahtevam koncertnega nastopanja. Njen barviti glasovni material in tehnika petja — dasi je v šoli solopetja šele začetnica — sta jamstvo, da se bo razvila v dobro solistko. . H koncu je spregovorila o pomenu praznika Mara iMozeitiče-va, s čimer je bila akademija zaključena. Praznovanje Dneva žena pa so naše žene — kot že povedano — nadaljevale z zabavnim programom 'še v domu »Partizana«. pa ni bilo od strani članov ni-kake diskusije ter se ni nihče zanimal ne za eno ne za drugo vprašanje, čeprav so marsikatera vprašanja v zvezi s tem marsikomu nejasna. Pri tem naj bi poudaril, da se sestankov udeležujejo vedno isti, predvsem delavci. Izjemoma tud|i obrtniki. Sestanki SZDL so bolj poridkoma in tudi takrat se jih ne udeležijo obrtniki, mesarji, skratka ljudje, ki jim je njihov življenjski obstoj zagotovljen ter skrbijo samo za sebe in se ne ozirajo na ostalo prebivalstvo. Odbor SZDL bo moral razpravljati tudi o tem na seji in na množičnem sestanku, ali sploh spadajo taki ljudje v vrste SZDL. Delo, ki ga opravljajo, pa naj se da tistim, ki se dejansko zanimajo za delovnega človeka in mu skušajo pomagati kjer koli si bodi. Dalje je predsednik odbora poudaril, da so v teku tega meseca v načrtu nove volitve v odbore kvarta kakor tudi v občinski odbor ter naj se članstvo v zvezi s tem pripravi, da bodo volitve stoodstotne, da ne bo člana, ki bi ne opravil svoje članske dolžnosti. Pred volitvami pa bo še predvolilni sestanek, na katerem bo podano poročilo sedanjega odbora in iz- ZASLUZITI JE HOTEL Na dopis Matevža Mravljeta v predzadnji ištevilki smo prejeli naslednje pojasnilo predsednika področnega odbora ZB v Puierhofu, ki ga radevolje objavljamo. (Objavili bi ga (bili že v prejšnji številki, pa smo ga prepozno prejeli.) Dopisnik, mi očita, da sem predložil račun v znesku 6000 din. Res je, da sem predložil račun potnih stroškov, ali to le za daljša pota in za celodnevne zamude (trikrat v Ljubljano, trikrat v Komendo h kamnoseku in 30 ur za posek kmečkega lesa, katerega smo sekali trije delavci in sem ostala dva jaz plačal). Tega pa dopisnik ne pove-, da smo se dogovorili so- biranje novih kandidatov za bodoči odbor kvarta.. Dalje je predsednik pozval vse člane, naj se udeleže zbora volivcev, ki bo zelo pester z ozirom na razpravo v zvezi z občinskim proračunom in statutom bodoče občine Tržič. Na koncu so se člani pogovorili še o prazniku žena, ki se bo v Tržiču praznoval dne 5. marca In ko maj se vse žene udeleže akademije, pozneje pa praznovanja v domu »Partizana«. V teku tega meseca bodo volitve v kvartne odbore Zveze borcev. Do sedaj kvantni odbori ZB niso obstajali ter je občinski odbor prišel do zaključka, da je potrebno te odbore ustanoviti z ozirom na to, da bo laže delati obč. odboru, ker bo tako imel lažji pregled nad članstvom ter se bodo tako v bodoče odstranile vse morebitne nopravilnositi, napake ali morda krivice, ki so so zgodile enemu ali drugemu članu ZB. Člani ZB naj se volitev po kvartih udeležijo stoprocentno ter izberejo iz svoje srede 3—5 članov v novi odbor. V novi Kot predsednik ZB lahko vsak dan dam na razpolago reviziji naše račune in tudi želim, da- jih pregleda, ker nisem delal niti najman.iše stvari po svoji volji, temveč vse po navodilih pripravljalnega Odbora. Tudi ni res, da sem jaz kar na svojo roko vabil delegata s Koroške. Vabil sem ga na željo republiškega odbora ZB, okraj nega odbora ZB v Kranju ter občinskega odbora ZB v Tržiču Tudi vsi naši člani so bili za to, da povabimo vse t.sle ljudi, ki poznajo padle borce, pokopane v Puterhofu. Kar pa navaja dopis o izgubi na veselici, me osebno no zadeva, ker tistikrat sploh nisem bil doma. ker sem šel z rieleeatom v Tržič. Vrnila sva Govorili so tudi o včlanje-nju v Prešernovo družbo. Naj ne bo hiše v drugem kvantu, ki bi ne bila naročnik knjig Prešernove družbe. II. kvart ima svojega poverjenika in sicer Vika Smoleja, ki je eden izmed najbolj aktivnih poverjenikov v Tržiču. H koncu naj omenimo še to, da se članstvo vsekakor premalo zaveda svojih članskih dolžnosti. Ni dovolj, kar jo do sedaj napravilo, delati je treba dalje, da bomo čimprej uresničili socializem v naši domovini. Dolžnost vseh članov je, da sodelujejo pri tem. odbor naj bi prišli člani, ki so pripravljeni delati in ki imajo tudi veselje do dela, tako da ne bo odbor samo na papirju mar več da bo ustrezal vsem nalogam, ki bodo postavljene pred njega. POJASNILO Z ozirom na razne govorice pojasnjujemo, da Jože Tišler. poslovodja, Koroška 1 ni identičen z Jožetom Tišlerjem, ki je objavil preklic v prejšnji številki Tržiškega vestnika. Slovesno pMBMHttMtfe dneva seno S sestanka II. kvarta SZDL Zveza borcev ustanavlja kvartne odbore glasno s pripravljalnim odborom, da se plača, kar bo daljših zamud. Prav tako smo plačali Mravljetu 'Matevžu in Znir darju Francu daljša pota in zamude (pot v Ljubljano in nazaj, 8 ur po 42 Id in, kakor imamo tarifo pri našem delu, dnevnice po 550 din za celodnevno zamudo zunaj). Kar pa smo zamudili pri nabiralni akciji ali na naših sestankh, tega pa nismo nič računali. Mravlje Matevž pa je izstavil račun na-, knadno za zamudo pri nabiralni akciji in na sestankih, ko smo bili pri razgovorih o delu. Tega računa mu nismo poravnali, ker ga tudi nismo predvideli. Računal pa je te zamude, ob nedeljah in ponoči po 63 din za uro. Ta račun hranimo v naši blagajni in ga ne bomo poravnali, ker ni bilo nikjer predvideno, da bi se zamude na kakršnih koli sestankih poravnavale. se šele ponoči ob 23. uri in sva biia le malo na veselici, potem sva šla skupaj spat za toliko časa, da je prišel avto po naju in sva se odpeljala v Kranj, Ljubljano in Domžale, ker si je želel ogledati maše tovarne ln našo obnovo, nove stanovanjske hiše, grobnico naših narodnih herojev ter spomenik v Domžalah, ki je bil isti dan odkrit. Poudariti pa moram, da Pu-terhof ni. najboljši z darili. So nekateri delavci, ki so vredni hvale, so pa tudi, ki niso ničesar dali. Pohvaliti pa moram kmete Spodnje in Zgornje Doline, nekatere tovarne v Tržiču, posebno Peko, ki je dala prvo pobudo pri' nabiralni pkci-ji, ZB v Tržiču, Lesno industrijsko podjetje v Kranju in Gozdno gospodarstvo v Kranju. Puterhof [pa ima danes korist od vsega tega. , Smid Tomaž Stran 4 St. 6 Delo in uspehi Turističnega društva v preteklem letu Zadnjič smo v glavnih obrisih poročali o poteku letošnjega občnega zbora Turističnega društva. Danes pa objavljamo izvlečke iz poročil, ki so jih na občnem zboru podali predsednik, tajnik in gospodar, ter program dela za letošnje leto, kot ga je predložil v odobritev članstvu (upravni odbor. Prepričani smo, da bomo z objavo poročil ustregli tako članom, ki iz kakršnega koli razloga niso utegnili prisostvovati občnemu zboru, kakor tudi ostalim našim bralcem. PREDSEDNIKOVO POROČILO Ko polaga Turistično društvo svoj tretji obračun dela, lahko smelo trdimo, da se je turizem v Tržiču in njegovi okolici lepo razvil In je tako društvo s svojim delom dokazalo upravičenost in potrebo svojega obstoja. Na podlagi tega mora društvo s svojim delom vztrajno nadaljevati, po potrebi svoje delovanje razširiti, utrditi in poglobiti. Izogibati se moramo pri obliki dela kakor tudi organizacijski obliki šablonskega dela. Ostati moramo prožni ter delovanje društva prilagoditi praktičnim izkustvom, potrebam in prilikam v društvu. Nujno potrebna je boljša povezava med društvi in koordinacija dela v interesu razvoja turizma. Spremljati moramo potek javnega |in gospodarskega življenja, paziti na njegovo skladnost Z interesi turizma in posredovati v primerih ugotovljenih nedostatkov. Z načrtnimi akcijami moramo vzgajati vedno iširše kroge prebivalstva, da bodo čutili turizem kot življenjsko potrebo. Nujno je, da slodelujemo pni odločanju o uporabi sredstev komune za potrebe turizma. Posvetiti moramo večjo pažnjo vzgoji in turistični zavesti članov. Delo Turističnega društva v preteklem letu je bilo veliko in plodno, kar je tudi razvidno iz tekmovanja Imed društvi, ko je doseglo našei društvo I. mesto v republiškem merilu in smo prejeli diplomo in denarno nagrado v znesku 150.000 din. Vse sile smo zastavili in posvetili v to, da sta se gostišče to menjalnica na Ljubelju stavila v obrat in da služita svojemu namenu. Gostišče smo dobili v upravljanje pogodbeno ter emo (za 3 leta oproščeni mestnih davščin, za kar se na tem mestu zahvaljujemo za razumevanje Ljudskemu odboru mestne občine Tržič. Organizirali smo poslovanje, nabavili smo ves Inventar t. j. steklenino, porcelan, posodo in drugo, kar je potrebno za poslovanje gostišča. Ureditev je terjala od (društva in članov mnogo materialnih in delovnih doprinosov. Člani so to izvršili z udarniškim prostovoljnim delom. Uspeh je bil zadovoljiv v gostišču in menjalnici, edino pri vožnjah bi lahko prihranili, če bi imeli večji kredit pri Narodni banki za menjalnico. Tako ismo morali dnevno ali vsak drugi dan donašati in odnašati denar v banko. Prometa smo imeli v menjalnici nad 12 milijonov dinarjev. V letošnjem letu bodo tudi ti stroški lahko minimalni, ker imamo na razpolago motorno vozilo in tudi Narodna banka nam bo lahko dala večji kredit z ozirom na lanskoletni promet. Vso zahvalo smo dolžni izreči vodji me- njalnice tov. Cilenšku za njegovo brezhibno in požrtvovalno delo, ki je bilo v ponos Turističnemu društvu. —■ Ravnotako sta tov. Sarabon Anica in Stefe Draga zadovoljivo izvrševali svoje delo, če upoštevamo, da sta bili nastavljeni kot začetnici. Za požrtvovalno delo v gostišču zaslužijo pohvalo tovariši! Štilbelj Gašper, Regva', Janko, Ovsenek Jože in upravni odbor v celoti, kakor (tudi velika večina članstva. Za požrtvovalno in brezhibno delo pri organizaciji izletov, ki jih je bilo kar lepo število, zasluži priznanje član upravnega rdbora tov. Karel Piškur, ki je žrtvoval veliko prostega časa za razvoj in krepitev turizma. Upravni odbor jo imel vse leto redne seje vsak ponedeljek in reševal tekoče probleme, zadane sklepe, ki so se tekom tedna realizirali. Tako jo društveni odbor imel pregled nad vsemi turističnimi dogajanji in bil stalno na tekočem o potrebah, ki so se pojavljale. IS tem je bilo omogočeno razviti široko dejavnost, tako da smo mogli vsako stvar v celoti preštudirati in izvršiti. Udeležba članov na sejah je bila zadovoljiva z nekaterimi izjemami. Pomanjkljivo je bilo delo gospodarja vsled tega, ker je bil ravno med največjo sezono odpoklican na orožne vaje in nato tudi Iz delom velikokrat zadržan. Imeli smo tesno povezavo s Turistično zvezo Slovenije in drugimi Idruštvi, kakor tudi z občinskim odborom, vsemi podjetji na Območju Tržiča ter se jim s tega mesta naj tople je zahvaljujem za razumevanje in gmotno pomoč za dvig turizma. V zvezi z izdajanjem »Tržiške-ga vestnika« pripominjam, da je nujno potnelbno razširiti krog dopisništva. Prosim odbor Socialistične zveze in podjetja, kakor Itudl ostale, da se čimveč oglašajo v našem vestniku. Posebno zahvalo zasluži tehnični urednik časopisa tov. prof. Ra-kovec Jože, ki je s isvojim požrtvovalnim delom omogočil izhajanje vestnika. Osnutek za prospekt Tržiča in okolice je že gotov in je tudi Gostinska zbornica v Kranju odobrila pomoč pri izdaji v znesku 70.000 din, za kar se ji tem potom Inajlepše zahvaljujem. Ob tej priliki se zahvaljujem našemu uslužbencu tov. dr. Kozami Aha&iču, ki kljub svoji starosti opravlja posle z Velikim veseljem in v naše splošno zadovoljstvo. Z agitacijo med mladino nam je uspelo doseči dober rezultat in primerno število članov mladincev ter .pionirjev. Ustanovili smo pomladek Turističnega društva, ki ima svoje redne seje pod predsedstvom člana upravnega odbora tov. Inkreta Alfonza. Pomladek aktivno dela pri ureditvi parkov in nasadov okoli Dijaškega doma in otroškega igrišča. Izvršili so vsa terenska dela in žrtvovali 587 udarniških ur. Na ta način se naš pomladek izživlja v koristnem in vzgojnem delu, kar jim bo koristilo v nadaljnjem življenju. Ob tej priliki ponavljam besede tov. predsednika LOMO in našega častnega člana Lovra Cerarja, da je nujno potrebno posveltiti čim več pažnje razvoju turizma v Tržiču, ker se je mesto v industrijskem pogledu že razvilo. Mislim, da je v teh besedah povedano vse in upamo, da bomo imeli v na- daljnjem delu. pri izvrševanju naših nalog vso moralno in materialno pomoč v komuni. Predlogov in načrtov imamo veliko, za izvršitev le-teh bo pa treba desetletja intenzivnega dela. Zasluga našega vsestranskega dela bo, da bo dobilo naša industrijsko mesto čimvečji turistični značaj in se vzporedno s tem razvijalo v |tu-ristično zanimivo mesto kot izhodišče v našo lepo okolico in planine. Naš namen je, da bodo naši zavedni člani bolj spoznali domovino in njene (lepote, pomagali z veseljem pri graditvi socializma |v naši državi in si ustvarjali boljšo bodočnost! Zato kličem: POSPESU.IMO TURIZEM! ORGANIZACIJSKO P O R O C I L O Večino članstva sestavlja delavstvo in nameščenstvo, medtem ko članstvo le počasi prodira med kmete v okoliških vaseh. Danes imamo skupaj 936 članov (od tega 785 rednih, 105 mladincev in 46 juridičnih članov). Število članov je naraslo proti lanskoletnemu številu 731 za 28°/(|. S tako visokim številom članov smo se uvrstili v tekmovanju med turističnimi, društvi Slovenije na prvo mesto. , Organizirali smo za izlete 48 avtobusov in 2 motorna vlaka, za kulturne prireditve 11 avtobusov, za pieitetna potovanja 3 avtobuse, za športne in zabavne prireditve 19 avtobusov, skupaj 91 mvtobusov. To hlalogo smo izvršili v polno zadovoljstvo članov, ki. so imeli, pri teh potovanjih tudi popuste. iClani. upravnega odbora iso se udeležili občnih zborov TD v Ljubljani, Kranju, Škofji Loki, Preddvoru in na Jezerskem; celotni upravni odbor pa je napravil potovanje v Lipico, [Piran, Portorož in Koper, kjer si je ogledal znamenitosti teh krajev in se zanimal za razvoj turizma v našem Primorju. Rezervirali smo melsta v letoviških krajih ter dajali v tem pogledu potrebne informacije. V Tržiču smo organizirali vrsto koncertov in kulturnih prireditev, ki so vedno Idobro uspele. Sodelovali smo pri sprejemu ameriških Slovencev v veliko zadovoljstvo naših sonarodmja-kov. Lokal je sodobno urejen in opremljen, kar se povsod, tudi poudarja, da je namreč glede na notranjo opremo na dostojni reprezentančni višini. Edino pult še ni nadomeščen, načrt za nov pult pa je napravil arhitekt Mlakar. Na sejah upravnega odbora smo veliko razpravljali o izdaji prospekta ter zanj zbiramo potrebno gradivo. Lansko leto smo ma občnem zboru precej diskutirali o vzpe-njači na Kukovnico. Imamo že idejni projekt izdelan po podjetju »Žičnica« v Ljubljani. Vendar je zanimanje za vzpe-njiačo spričo važnejših potreb stopilo v 'ozadje, Nasprotno se je glavna pozornost TD obrnila za 180 stopinj, to je proti severu na Ljubelj, na gostišče in menjalnico, ker je bilo to vprašanje bolj življenjsko kot vzpenjača. Ideja za zgraditev vzpenjače pa ni zamrla, kajti ko bodo stvari dozorele, to je, ko bo postal Tržič res turistično mesto in v njem rešen stanovanjski problem, potem bo za to zamisel — zgraditi vzpenjačo na Kukovnico — 'navdušen gotovo vsak Tržičan. Izdelane so situacije mest za ca.mping prostore in nabavljene potrebščine za campiranje (šotori itd.). Podatki o teh prostorih so bilT poslani Turistični zvezi v Ljubljano, odkoder so bili dostavljeni inozemskim turističnim agencijam za publiciranje v turističnih . prospektih. Dokončno smo osvojili sledeča mesta za campiranje: prostori pri električni centrali Podlju-belj in na drugi' strani Ankele-tove gostilne — pod imenom »Camping Tominč.civ slap«, drugi, na Zalem rovtu nad Trži čem in tretji pri Hofbauerjevi žagi, pod Špičkom. Za ureditev camping prostorov bo treba še mnogo delati, da bodO' res pravilno zgrajeni in preskrbljeni s potrebnimi napravami. Upamo, da bomo imeli letos prve) izkušnje z domačimi in tujimi turisti. Nabavili smo za z im.sk oš porine prireditve na Ljubelju ,10 dvo-sedežnih sank. Turistično društvo je sodelovalo z ZB pri ureditvi prostorov bivšega taborišča Francozov ter posadilo bor in duglazijo okoli taborišča in krematorija. Udeležilo se je slavnosti pri odkritju spomenika žrtvam fašizma pod Ljubeljem. Istotaiko je sodelovalo pri odkritju spomenika padlim borcem v Puterhofu. Prvotno društvo ni imelo namena, da prevzame gostišče ter je dajalo pobude tržiškim gostinskim podjetjem, da ga prevzamejo. Ker iz bojazni pred deficitom ni bilo odziva, je zaprosilo društvo LOMO, da mu ga dodeli v upravljanje pod istimi pogoji kakor planinske postojanke Planiskemu društvu. Čim je bilo dano zagotovilo, da dobimo to gostišče, je TD forsiralo, da se čimprej dokončajo vsa dela v tej stavbi; upravni odbor si je z vsemi silami prizadeval, da smo mogli odpreti gostišče 1. VII. 1954, medtem ko smo odprli menjalnico že 15. VI. 1954. Od tega časa je bila največji del posla upravnega odbora posvečen 'razvoju gostišča z menjalnico. Lahko trdimo, da smo s tem gostiščem odprli prijetno izletniško točko Tržiičanom in sploh Utrfcitom, saj so vsi radi .prihajali obi' St. o TRZISKI VESTNIK Stran 5 skovat to lepo turistično postojanko. Res je bil prvi začetak težaven in naporen. Samo naš predsednik je moral potovati nad 100-krot na Ljubelj, da je poskrbel za dobro funkcioniranje gostišča in menjalnice ter sproti odstranjeval vse ovire, ki so bile na dnevnem ire-du bodisi v gostinskem osebju, postrežbi, nabavi hrane in pijače, razsvetljavi, opremi, denarju za menjalnico itd. Ker ni nikdar klonil pod težavami, ampak je zaupal v uspeh, zato v gostišču nismo imeli deficita. Prevozne stroške, ki so precej obremenjevali gostišče in menjalnico, smo občutno znižali, odkar imamo na »razpolago motorno kolo. TD ne plačuje dopisnikom Tržiškega vestnika nobenega honorarja, ker nima ina razpolago nobenega tiskovnega sklada. Dopisniki so sami nesebični sodelavoi, ki jim je v prvi vrsti briga za razvoj našega Tržiča. Zato je število dopisnikov razmeroma nizko; vendar je toliko problemov in potreb, toliko starih in. novih dogodkov, ki bi jih morali opisati, da ne utonejo v pozabo. Čitatelji komaj čakajo, da izide vestnik, ter ji». pri današnji nakladi 1100 izvodov večinoma razprodan. Na sejah upravnega odbora se je govorilo tudi o tem, naj bi svet za presveto sistematiziral mesto za urednika, ki bi se mogel popolnoma posvetiti, izboljšanju Tržiškega vestnika. TD stalno stremi za tem, da bi bilo sodelovanje med občino in našim društvom čim bolj povezano, harmonično, tako da prenese- občina del skrbi in bremena na. društvo in ga pooblasti za izvajanje del na turističnem področju. Društvo pa -bo skušalo dobiti v upravni odbor- člane, ki bodo kos stavljenim nalogam. Vendar je bilo plodno že lansko sodelovanje, o čemer pričajo dokončna dela na tjprehaj.aiiščni poti pod Kamnikom, posaditev eksotičnih drevesc, postavitev novih klopi, otroško igrišče, posebno pa ureditev gostišča pod Ljubeljem. Dobro se vsi zavedamo, da so v Tržiču omejene možnosti za razvoj industrije, zato pa bo morala stopati turistična dejavnost vse bolj v ospredje. Naše društvo je poudarjalo na vsakem koraku potrebo za izboljšanje prometnih naprav in prometnih zvez. Naj omenim sa mo, da je cesta Tržič—Naklo v prioritetni vrsti stopila s 23. na 1. mesto, tako da smo lahko prepričani, da se bo ta cesta začela v kratkem času moder-n->. ratl. Kakor smo obveščeni, izdeluje Projektivni b.ro v Kranju načrte tuđi za osta'e ceste; vsekakor pa moramo forsirati vsaj izdelavo načrtov tudi za cesto Tržič—Jezersko, za kar se interesirala že Bled in Jezersko. Sprehajališč na pot je v glnv-nem končana, zgraditi bo treba Si.vmo viseči most, za kar imami: že jekleno vrv in material. Stremeli smo za čim ožji odnos med gospodarskim svetom m Turističnim društvom. 2-jieI! b; pa, da bi bil ta 'jdnos tus-nelii Izposlovali smo, da je NB poverila menjalne posle Turističnemu društvu. Kakor je znano, je vodil predlansko leto te posle »Putnik« Kranj, ki jo na- pravil prometa za 3,8 milijonov dinarjev, mi pa smo dosegji 3 krat večji uspeh, saj smo zamenjali tujih valut za 12,5 milijonov dinarjev. Temu uspehu se moramo zahvaliti tov. Cilen-šku, ki je opravljal te menjalne posle, poleg tega pa skrbel, da so tujci obiskovali tudi naše gostišče. Ker zaradi pomanjkanja vozil nismo uspeli, da bi vozil v Tržič motorni vlak, smo izposlovali, da se poveča število avtobusnih prog, da bi se omilila gneča v avtobusih. Povezava s Podljubeljem je nekaj časa funkcionirala, a je bila zaradi pomanjfcnja gorskih avtobusov opuščena. Zanimanje Kovorjanov, Bi-stričanov, da bi vozil avtobus skozi te vasi, je veliko, ni pa to izvedljivo toliko časa, dokler ne bo rekonstruirana Blejska cesta, odnosno razširjeno ozko grlo ceste na Voglu. Tu naj omenimo še, da tako ugodne zveze, kot jih ima Tržič z Ljubljano, nima noben kraj v Sloveniji, kar nam tudi povsod zavidajo. V stvari pa je to zasluga društva, ki stoji tudi s podjetjem KAP v ozki povezavi. Upravni odbor je zasedal vsak ponedeljek. Vseh sej je bilo 45, na katerih so se obravnavale tekoče aktualne zadeve. Upravni odbor je bil sestavljen iz 13 članov, tekom poslovne dobe se je število članov skrčilo, na H, kooptirali pa smo 4 nove odbornike. Od teh je 1 odpadel, fjako da ilmamo danes vsega 12 odbornikov in 3 člane nadzornega odbora. Vsak član upravnega odbora je bil določen za določeno dejavnost, tako da je delo potekalo brez zastojev. Izvršenega je bilo mnogo podrobnega dela, ki ga, ni mogoče na tem mestu naštevati, saj je znano, da je pisarna odprta od jutra do večera. Tržič je spoznal, da je TD osrednje društvo v naši. občini, okoli katerega se vrte, ali bi se še bolj morala vrteti vsa dogajanja, bodisi kulturna, gospodarska in politična. S sodelovanjem TD je želo vsako društvo ali organizacija v glavnem uspehe, kajti naše društvo 'ima v rokah vse inštrumente; to je največ,!« število članstva, ker je vsak 10 prebivalec naše občine že član našega društva, dalje pravilno reklamo in tisk. Posebno reklame potom Tržiškega vestnika se premalo poslužujejo domača podjetja, društva in organizacije. Zato pa ni prave koordinacije v raznih prireditvah, ki često padejo na isti dan. Naše društvo ima na razpolago še lepe razglednice Tržiča in, gostišča, prospekte, brošure in zemljevida in še po nekaj izvodov Tržiškega vestnika. Z večanjem števila članstva, s tesnim sodelovanjem z ostalimi društvi in organizacijami, posebno pa z ozko povezavo z LOMO smo dosegli že daljnosežne uspehe kot osnovo za dviganje življenjske ravni. Ponavljam: Vsem našim uspehom se moramo zahvaliti številnemu članstvu, dinamičnemu upravnemu in nadzornemu odboru, agilnim uslužbencem, vsem dopisnikom in ostalim, ki so prispevali za hiter razvoj turizma v Tržiču ten- pripomogli, da nas je Turistična zveza v Ljubljani ocenila kot najboljše društvo v Sloveniji ter nam je nakazala 1. nagrado v znesku 150 tisoč dinarj ev. POROČILO GOSPODARJA 1. Društvo je imelo v letošnji posl. dobi prometa 30.2B0.905 od tega skozi ročno blagajno 7,180.003 na računu pri NB 10,807.40« na računu dobropisov in obremenitev 60.604 menjalnica pa je napravila prometa 12,200.802 Skupaj 30,260.905 2. Imovinsko stanje' društva Je naslednje: a) Inventar: 1. Oprema pisarne 506.754 2. Drobni inventar 29.268 3. Slikovni in knjižni "inventar 53.565 4. Razno 476.124 5. Inventar vzpeojače 228.070 6. Inventar gostišča 378.603 7. Inventar menjalnice 13.940 Skupaj 1,686.384 b) Zaloga prodajnega blaga: 1. v pisarni 37.032 2. v gostišču Ljubelj 307.069 Skupaj 344.101 c) Dolžniki 359.574 d) Imovina v NB 46.291 c) v ročni blagajni 22.591 Skupaj 2,458.941 f) Pasiva: 1. Kredit pri TZS 542.683 2. Upniki 364.858 Skupaj 907.541 Cista imovina 1,551.400 PROGRAM DELA ZA LETO 1955 Notranje delo: 1. Izvesti temeljite pripravo za letošnjo turistično sezono in pritegniti k sodelovanju .vse krajevne interesente. 2. Zbirati podatke o vsem turističnem gibanju našega kraja. 3. Zbirati in razširjati slike, fotografije in razglednice tržiškega kota in delati propagan- do z besedo in slikovnim gradivom za razcvet turizma v našem mestu. 4. Turistično misel je treba stalno poudarjati v našem lokalnem listu Tržiškem vestni-ku, še prav posebno pa tudi v našem strokovnem glasilu »Turističnem vratniku«, kateremu moramo pridobivati v Tržiču čim več naročnikov. 5. Pripravljali Tržičanom še pogostejše izlete in jim s svojo notranjo organizacijo in turističnimi zvezami omogočati etaisk oper, koncertov, predavanj in raznih drugih prireditev in zabav v naravi. Zunanje delo: 1. Dokončno urediti can.ping prostor. 2. Pomagati pri ureditvi zunanjega lica gostišča. 3. 'Tesno se povezati z LOMO za olepšavanje nasadov in ureditev novih zelenih površin. Postaviti na teh mestih nove klopce, opozorilne tablice in posode za smeti. 4. Obnoviti stara pota na Brežcah in Kamniku ter stezo preko Zalega rovta na Bistrico. 5. Izvesti turistični teden v počastitev petdesetletnice turizma v Sloveniji. Poskrbeli bomo, da bodo sodelovala pri tem vsa društva in organizacije našega kraja. 6. Postavili še več oglasnih desk v Tržiču in okolici in izvrševati na njih sistematično plakatiranje. 7. Nuditi pomoč pri ureditvi javne razsvetljave. 8. Zavzemiati se za asđaltira-nj|B Cankarjeve ceste in za čimprejšnjo modernizacijo Blejske ceslie. Ker je to nadvse nujna in neodložljiva zadeva, si bomo posebno prizadevali za ureditev ceste Tržič—Naklo. Prizadevali si bomo tudi, da se izdelajo načrti nove obhodne ceste ob Moščeniku od Cegelj-šfcega mostu in Pilarne do Blejske ceste ter za cesto Tržič—Jezersko. 9. Poskrbeli bomo za izdelavo načrta in prospekta Tržiča in okolice. Občni zbor mestne organizacije RK v Tržiču Pretekli teden je bil v prostorih Zdravstvenega doma občni zbor mestne organizacije RK. Obisk je bil zelo slab. Občnemu zboru je prisostvoval tudi zastopnik okrajnega odbora RK tov. Vončina. Od občinskega odbora RK so bili navzoči: tov. Faganeli, tov. Veselv in tov. Frankova. Občni zbor jie začel predsednik mestne organizacije tov. Inkret Alfonz. Pozdravil je vse došle goste in ugotovil, da je udeležba članstva mnogo premajhna, če pomislimo, da je v organizaciji včlanjenih 550 ljudi. Ni. dovolj, da člani samo redno plačujejo članarino; prav bi bilo, da bi vsi sodelovali v tej občekoristni organizaciji. Sledilo je tajniško in blagajniško poročilo. Tov. tajnica je v svojem poročilu omenila vse prireditve, ki jih je društvo priredilo samostojno ali v zvezi z ostalimi organizacijami. Najbolj uspeli akciji sta bili: Teden borbe proti TBC .in Teden RK. Obe akciji so člani in ostali prebivalci podprli s polnim razumevanjem »in smo nabrali kar lepo vsoto prostovoljnih prispevkov. Tajniškemu poročilu ije sledilo izčrpno poročilo tov. blagajničarke. Predsednik nadzornega odbora je podal revizijsko poročilo. V svojem poročilu je omenil, da je vse poslovanje potekalo v redu. Sledile Iso volitve v novi .upravni in nadzorni odbor. Ob .zaključku je zastopnik okrajnega odbora RK tovariš Vončina podal obširen pregled dela RK v okrajnem merilu. Na koncu je bilo sprejetih nekaj predlogov, med drugim tudi ta, da se pomladki RK vseh šol v Tržiču povežejo pri svojem delu z mestnim odborom RK. C. V. ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujeva g. dr. Tonetu Martinčiču za vso očetovsko fkrb in požrtvovalnost v hudi bolezni najinega sinčka Zdenka. — Mira in Franc Tišler, Kovor. Stran 6 TRZISKI VRSTNIK Tudi mladina je imela letno konferenco Dne 5. marca 1955 ob .48. uri se je vršita v dvorani predilnico letna konferenca tjud. mladine Slovenije Tržiča. Udeležba je bila zadovodjiva, saj so jo udeležilo preko 100 mladincev ■to mladink. Udeležili .so se je tudi (zastopnik mladine okraja Kranj in zastopniki množičnih organizacij mesta Tržiča. Pod predsedstvom tov. Jožeta Jurjevčiča, ki je bil enoglasno izvoljen za predsednika, se :je konferenca nadaljevala. Tako je podal poročilo o dosedanjem delu in o uspehih, katere je imela mladina v preteklem letu, sekretar tov. Ivo Ber-gant, ki je v svojem poročilu navedel dobre in slabe strani dosedanjega dela. Po poročilu, ki ga je podal, lahko sklepamo, da je bila mladina v Tržiču v preteklem letu zelo agilna ter je žela mnogo uspehov, saj ,je med drugim samoiniciativno postavila več mladinskih aktivov v vaseh ter v podjetjih. Po razformiranju mladine je delo ostalo Ina mrtvi točki, vendar so posamezni to opazili in takoj začeli s ponovnim formiranjem aktivov, kakor že zgoraj rečeno. Tako |so najprej formirali močan aktiv v predilnici, potem v tovarni Peko. V teh aktivih se je mladina pokazala kot laktivna in je izvrševala po svojih močeh vse zadane ji naloge. Tako so bili postavljeni oz. formirani aktivi tudi v vaseh Podljubelj, Križe in drugod. Izmed teh aktivov je bil najbolj aktiven aktiv v Pod.l.juibelju, ki. je zelo dobro izpolnjeval naloge mladinske organizacije ter se je povezal z mladino tudi izven naših (meja, z mladino v Avstriji, ki jo je povabil k sebi na obisk. Mladinci iz Podiju-belja so jim obisk tudi vrnili ter šli tudi sami v Avstrijo. Na teh obiskih so si izmenjali misli o delu in vzgoji naše mladine. Mladina se je v velikem Ste- ■ villu udeležila tudi imanifeislta-cije v Kopru ob priliki priključitve, saj je je šlo iz Tržiča 4 kamione. Dalje se bo mladina v dneh BO. iin 21. maja Udeležila mladinskega festivala Gorenjske v Kranju ter v ta namen že pripravlja svoj program. Konferenca si je med drugimi sklepi zadala tudi to, da bo v čim krajšem času Vzpostavila aktiv v vaseh Kovor, Lese, Sv. Neža in povsod tam., kjer do sedaj še ne obstajajo. Živahna .je bila tUdI diskusija glede dela mladine. Konferenca je pokazala, da dosedanje vodstvo pravilno pojmuje cilj mladinske organizacije, da ni važno, kje sta mladinec a.li mladinka vpisana, važno je, da je član mladine delavec na celotnem področju, tako na terenu kakor tudi lami, kjer je zaposlen, predvsem pa na terenu. Poudarjeno je bilo Itudl to, da ima mladina v Tržiču široke možnosti, izživljanja, kajti tu je veliko društev, športnih organizacij itd., |kamor naj se mladina vključuje in kjer naj dela. Tudi tam lahko dela Po načelih mladinske organizacije, saj .tudi med ipavzo v telovadnici ali kjer koli lahko mladinec razpravlja o delu in, nalogah mladine. Mladina (vajenske šole je na lastno pobudo osnovala svoj aktiv na šoli, s čimer se mestni komite tudi strinja. Na koncu naj omenimo še to, da so konferenco pozdravili in ji želeli mnogo uspeha pri nadaljnjem delu ter pozvali mladino, haj „se vključi v društva, tudi zastopniki društev, tako zastopnik gasilskega društva tovariš Franc Hladnik, ki je poudaril pomen sodelovanja mladine (pri gasilnem društvu. Drugi je bil zastopnik strelcev, ki je tudi želel mladini mnogo uspeha v bodočem, delu ter jo pozval, maj se vključi v vrste strelcev, saj je to koristno za skupnost, za obrambno moč naše države. V imenu komiteja ZK in olbč. odbora ZB je konferenco pozdravil organizacijski sekretar, ki je med drugim poudaril, da je mladina imela v preteklem letu vsekakor premalo podpore od strani ostalih organizacij, naj si bo na političnem kakor tudi gospodarskem področju ter obljubil, da bo v bodoče skrbel za širšo in tesnejšo povezavo mladine z ostalimi .množičnimi organizacijami. Poudaril je, da vsi veliko pričakujemo od naše mlade generacije, katera bo do-ra.ščajoč prevzemala delo na političnem in gospodarskem področju ter upravljanje podjetij. Tam so sledili Išta pozdravi, zastopnikov tabornikov in obč. odbora SZDL. Nato so bile .tajno volitve v novo vodstvo mladine. Med, drugimi so bili izvoljeni dosedanji sekretar tovariš Ivo Bergant, Hadžiomerovič Hazim, Japelj Vlado, Svetel Dušan, Stular Ivanka, Anderle Ada, Jerman Jernej, Ivnik Janko, Ovsienek Jože, Gačnik Janko, Svab Franci, Zupan Marijan. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Pehare Andrej, Bodlaj Pavel, Smoiej Janez. Tako je bila (konferenca pozno v moč zaključena z zelo lepimi uspehi in z nalogami, za bodoče delo. Po konferenci se je mladina tudi zavrtela pri brezalkoholni pijači, kar je zastopnike ostalih organizacij res presenetilo in je (videti, da naša mladina ni slaba, samo delati in pravilno vzgajati jo je treba. Domik Gvido Vajenci so ustanovili svojo mladinsko organizacijo Prvi mladinski sestanek na vajenski šoli je bil na, pobudo okrajnega komiteja LMS v Kranju 20. februarja. Večina učfcncev, razen, oddaljenih, se je tega sestanka udeležila. , Začela ga je tov. Perko Ančka, ki je bila obenem izvoljena tudi za Idelovnega predsednika. Zatem jle. podala svoj referat tov. Orlova, ki je razložila statut LMiS, Ziberi y . 500 - 1,5. 10" kcal/prm ©lak. energija 860 kca.l/KWh plinarniški plin 3,5. 103 kcal/ m-'< protan-butan plin — 11,0 . 10a kcal/kg. Vse navedene vrednosti, razen vrednosti za elektriko, so več ali manj povprečne vrednosti, kar velja posebno za drva, rjavi premog in lignit, k! so lahko bolj ali manj vlažni in je zato kurilna vrednost sorazmerno manjša ali pa večja od navedene. Zato si bomo posebno velenjski, lignit nabavili v poletju, ker je takrat najbolj suh. Če je lignit, dalj časa na dežju, vsebuje lahko tudi do 50% vlage, to se pravi: voznik nam je pripeljal n. pr. 1000 kg mokrega lignita, dejansko ga imamo le 500 kg, ostalih 500 kg pa je voda, za katero smo plačali na primer 1,6 din za kilogram. Torej smo kupili 500 kg lignita za 800 din in 500 kg vodo za 800 din. To pa ni gospodarno, kajti če bi kupili lignit ob suhem vremenu, bi prište-dili pri toni 800 din, seveda v primeru, če bi bil lignit res čisto brez vlage. Upoštevati pa moramo, da ima zračno suh lignit še vedno 15-—20"/o vlage. Velenjski rudarji nam bodo tudi zelo hvaležni, če si bomo nabavili premog za gospodinjstvo poleti, kajti pozimi imajo preveč naročil in premoga pri- manjkuje ter je poleg tega še dražji, poleti se pa, zaloge pri rudniku kopičijo in ne gredo v promet. Tudi denarnica nam poleti nekoliko laže prenese izdatek za kurivo, kakor pa v jeseni, ko je treba nabaviti krompir, jabolka in drugo ropotijo za zimo. Da bomo Jaze primerjali razna kuriva med seboj in da bomo vsaj približno ugotovili, katere vrste kuriva je najbolj ekonomično uporabljati, moramo ugotoviti, koliko toplote lahko pri posameznih vrstah kuriva izkoristimo in koliko nam je gre v dimnik ali kam drugam. Množino toplote, ki jo koristno Izrabimo, merimo: v netoka-lorijah, množino toplote, ki jo je vsebovalo kurivo pa merimo v bruto-kalorijah. neto kalorije Razmerje: . , , . .. -bruto kalorije krat 100 =•• izkoristek v "/n. Bruto kalorije za šest vrst kuriva imamo podane v prvi. razpredelnici. Neto kalorije ali pa izkoristek si pa lahko izračunamo. Izkoristek posameznih kurišč moremo določiti s poskusom samo v primeru, če poteka gorenje na teh kuriščih stalno enakomerno. Če kuhamo obed, je pa take vrste merjenje zelo komplicirano, če že ne nemogoče. Najlaže določimo izkoristek električnega in plinskega kuhalnika, izkoristek štedilnika pri kurjavi s trdnimi kurivi pa zelo težko ugotovimo. V povprečju vzamemo za izkoristek sledeče vrednosti: za kuho za ogr. trdna kuriva 10'Vo 30°/o električni tok 45»/Zdaj ne več, ti, osel!« je odgovoril voznik. Imel je čisto Prav, kajti tovora premoga ne rnoreš Spraviti proč na treh kolesih ' i Sprevodnik je zastavil vozni-kil še nekaj vprašanj: a'.i upa, da bo prihodnjič bolj previden, ali mu je morda sploh vse skupaj deveta briga in ali je še kje kak voznik tak tepec Vse to voznika ni. nič ganilo. Stopil je z voza in ugotovil, da je kolo popolnoma uničeno. In ko je spričo te ugotovitve sprevidel, da bo njegov postanek trajal dalj časa, je vzel iz žepa pipo in začel kaditi. Sele zdaj je pogledal sprevodnika natančneje v oči in ko si ga je do dobra ogledal, je pojasnil ztjalom, ki so se okrog nabrala, da on ni in he bo pazil ne na tramvaj ne na sprevodnika. Nato je obrnil tako električni cestni železnici kot vsem njenim uslužbencem hrbet. V tem trenutku se je prerinil skozi gnečo stražnik in se postavil pred voz. .>Kaj imate tukaj? Kaj se je zgodilo?« je vprašal. »Eno zadnjih koles je šlo k vragu«, je rekel voznik. »Tako? No, to bomo brž uredili!« je odvrnil stražnik in prepričan sem bil, da bo dal napotek, kako naj bi najhitreje pomagali prevrnjenemu vozu spet na kolesa. Stražnik pa je vzel iz žepa na prsih debelo knjigo, jo odprl ter izvlekel svinčnik, ki je bil zataknjen v platnicah. Medtem ko ga je silil, je pripeljal spet drug električni voz. Voznik tega voza je zagnal strašen vik in krik, ker ni mogel dalje, sprevodnik pa, je na ves. glas brlizgal s svojo srebrno piščalko. »Kaj pa tako brezobzirno pi-skate? Ali ne boste nehali?« je vprašal stražnik in sprevodnika kar predrl z očmi, medtem ko je z jezikom slin.il svinčnik. »Tako«, je rekel nato, ko se je spet obrnil k. premogarju, »povejte mi zdaj, kako se pišete!« »Matija Potočnik.« »Ma-ti-ja Po-toč-nik. Kje ste rojeni?« »Kaj?« »Od kod ste?« »Iz Zapotoka.« »Tako? Iz Za-po-to-ka. Ali mislite, da imamo samo en Za-potok? Ali ne bi morda povedali, kje je ta vas? Malo natančneje, vi!« Medtem je množica, ki je stala okrog voza, čedalje bolj naraščala. Neki gospod v prvi vrsti je S' strokovniaškimi očmi ocenjeval škodo. Sklonil se je bil in ogledoval voz od spodaj navzgor. Nato je šel na sprednjo stran in od strani motril voz. Potem se je spet sklonil in potrkal s svojo palico po vseh treh celih kolesih. In nato je izjavil, da je samo eno kolo uničeno in da bi voz lahko takoj odpeljal, če bi. bilo spet celo. Tisti, ki so stali okrog voza, so mu pritrdili. Neki delavec pa je predlagal, da bi poskusili, ali bi se dalo voz potisniti stran. Pljunil je v roke in se postavil k zadnjemu koncu voza. Nato je rekel: »Ho-ruk, hoo-ruk!« in začel potiskati voz. Znova in znova je pljunil v roke, dokler ga stražniki niso potisnili stran. Le-ti so imeli mnogo opravka. Skrbeli so, da so se gledalci po predpisih obnašali in da so stali v ravni Vrsti. To delo ni bilo lahko. Ko so jih na enem koncu uravnali, so zijala pritisnila spet na drugem koncu naprej. Tako so morali stražniki neprestano tekati sem in tja in so pri tem prišli čisto ob sapo. Razen tega so morali paziti, da je vsak stražnik, ki je prh šel zraven, dobil svoje določeno mesto; če j« prišel kak) njihov predstojnik, so mu 'mora.lt o vsem poročati, in če je pripeljal kak nov tramvajski voz, SO morali sprevodniku zabičati, da ne sme kar tebi nič meni nič naprej skozi druge Vozove. Ne vem,, kako se je stvar končala, ker sem moral čez dve uri k Večerji. Toda naslednji dan sem z zadoščenjem bral v časnikih, da so prišli »na lice mesta« policijski ravnatelj, minister za notranje zadeve, župan in podžupan. (Prevedel J. R.) Stran 8 TRZISKI VESTNIK Št. B = S P O R T- Smučarsko prvenstvo usnjarjev Slovenije Letos je sindikalna podružnica tovarne obutve »Peko« v Tržiču že četrtič priredila tekmovanje v veleslalomu za prvenstvo usnjarske lin usnjarsko predelovalne industrije Slovenije. Čeprav so snežne razmere prisilile prireditelja, da je za 6. februar razpisano prireditev moral preložiti na Ined. 27. februarja, so bili vsi smučarji -člani teh .kolektivov 'prepričani, da bo tudi letos na tem tekmovanju ostra borba za mošt-veno in posamezno prvo mesto. Razpis sicer ne dovoljuje nastopa smučarjem — tekmovalcem I. in II. razreda zveznega razreda, vendar pa je med kolektivi usnjarske in čevljarske industrije smučarski šport, tako razvit, da se je ljubiteljem, tega belega špota tokrat obetala prvovrstna prireditev. Tekmovanje je torej bilo v nedeljo, 27. februarja dopoldne na planini pod Storžičem, dobro uro oddaljeni od Tržiča. Organizacijski odbor za izvedbo veleslaloma je poskrbel, da so bile pravočasno izvršene vse potrebne priprave, planinci pa so oskrbeli svoj dom pod Storžičem z vsem potrebnim za številne tekmovalce, goste in gledalce, ki so bili i napovedani. Prvi tekmovalci, odnosno reprezentance raznih delovnih kolektivov so prišli pod Storžič žo dva ali tri dni pred tekmovanjem, da si ogledajo teren ter da se vsaj malo privadijo na smučke, saj jim letošnja muhasta zima prej doma tega ni dovolila. Zares prisrčen In razveseljiv je bil vsako jutro pogled na mlade usnjarje in čevljarje iz Konjic, Šoštanja, Kranja, Vrhnike, Zirov in Tržiča ko so se vedri in nasmejani spuščali po belih poljanah in se utrjevali ter urili za nedeljsko borbo za pokal moštvene ga in posameznega prvaka. Če si jim prisluhnil ob vzpenjanju na hrib, si opazil, da so tudi v mislih zapustili svoja delovna mesta ter da tu koncentrirajo svoja razglabljanja le v izpopolnitev svoje smučarsko taktike, dočim so v prijetnem in toplem planinskem domu ter Ob razsvetljavi petrolejk živo razpravljali tudi o svojih tovarnah, njihovih delovnih kolektivih ter naporih za čim večjo storilnost njihovih strojev. Lepo in sončno sobotno popoldne je privabilo pod Storžič že tudi številne Tržičane, pa tudi goste iz drugih krajev. Zbran so bili že vsi tekmovalci in tekmovalke, organizacijski in tehnični odbor pa sta se še po slednjič sestala ter uredila zadnje priprave, za nedeljski nastop. Se razdelitev štartnih številk in že sla bila jedilnica in salon planinskega doma, kraj raznih razprav in prognoz za predstoječe tekmovalce. Posamezni vodje skupin, pa tudi tekmovalci so že določali favorite, »mrharjev« in »Šuštarjev«, že dobro znani humorist Pukovnik pa je polno uro zabaval s svojim programom navzoče goste. Kljub temu pa so tekmo- valci kmalu odšli na prepotre-ben počitek, saj jih je čakala drugo jutro naporna naloga. Nepopisno lepo nedeljsko jutro je nudilo izreden pogled na zasneženi Storžič, belo Begunj-ščico in Dobrčo, sonce pa je že pozdravljalo tehnični odbor, ki je imel še posla okrog proge za tekmovanje in je bila speljana od vrhnje koče skozi gozd na senožeti in po teh v dolino, kjer je bil cilj. Tekmovalci že nestrpno pripravljajo svoje »dil-ce« in se pripravljajo na start. Vsi so si že ogledali progo ter si že želijo začetka. Ob progi pa se je že zbrala pisana množica gledalcev, od katerih je vsak želel zmage svojemu zastopniku ali pa moštvu, ki mu je najbolj pri srcu. Točno ob 10. uri se je spustil po progi prvi tekmovalec, nato drugi, tretji in tako se je spustilo po njej čez 50 tekmovalcev, od katerih je vsak želel biti najboljši ali pa vsaj med najboljšimi. Starejši moški in ženske so imeli malo krajšo progo. Da je bila proga tudi dovolj naporna in zahtevna, dokazuje to, da jo marsikateri tekmovalec prispel na cilj precej snežen, ker je gotovo progo večkrat »pomeril«. V sredo, 23. februarja so dijaki nižje gimnazije tekmovali v veleslalomu. Udeležba ni bila zadovoljiva, zlasti ne pri dekletih, saj jih je tekmovalo samo 16, kar je za tak smučarski 'center, kot ;je Tržič, porazno. Pri fantih je bila zasedba nekaj boljša, pa kljub temu ni zadovoljiva. Dijaki so tekmovali v 5 skupinah. Proga za mlajše (T, ;i|n II. razred) je imela 21 vratic. Dolga jo bila 480 m, z višinsko razliko 35 m. Druga proga pa je bila daljša. Merila je 550 m s 50 m višinske razlike in 30 vraticami. Rezultati so naslednji: I. skupina: 1. Meglic Tone, I. d 0,54.00; 2. Kozamernik Edl, I. d 0,54.04; 3. Godnov Anton, I. e 0,55.01. II. skupina: 1. Zupan Albert, II. to 10,42.03; 2. Meglic Jožef, II. d 0,51.00; 3. Hafner Pavel. II. b 0,53.00. Rojeni: Ivančič Lidija, učiteljica iz Tržiča, tje rodila dečka; Markun Frianičiilšlka, gospodinje!, iz Grahovč, je rodila deklico; Zaplotnik' Pavla, gospodinja iz Križev, je rodila deklico. — Srečnim, mamicam iskreno čestitamo! Umrli: Pri Sv. Ani je umrl T.išler Ivan, sin kmeta, dojenček; v Tržiču je umri (Cuznar Herman, upokojenec, star 62 let; v Križah je umrl Rani Primož, upokojenec, star 165 let; v Puterhofu je umrl Štalcer Ju- Po večini pa so progo vsi tekmovalci dobro obvladali, kar dokazuje, da je v usnjarski lin čevljarski industrij i precej dobrih smučarskih tekmovalcev. Takoj po kosilu je bila razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad, ki so bile letos zelo bogate, saj je skoraj sleherni kolektiv podaril lepo praktično nagrado ter so le-te zares razveselile vsakega tekmovalca. Moštveno so zmago odnesli Tišler Jože, Primožič Marijan in Pehare Ivan kot prvo moštvo tovarne obutve »Peko« ter že drugič osvojili ta pokal, ki ga je letos branilo moštvo tovarne »Runo«, Tržič. Posamezno pa je presenetil Vili Logar, ki je tak-moval za tovarno »Sava« iz Kranja ter prvič' osvojil pokal, ki ga je branil Šlefe Drago iz koi'.'k!iva »Runo« iz Tržiča. Tehnični rezultati so naslednji: Moštva: 1. »Peko« (Tišlar. Primožič, Pehare) 5.50.3, 2. »Runo« (Stefe, Salliberger, Perko) 6.19.—, 3. »Konus« (Bajda, Vončina, Kahilenbrand) 6.50.—. Posamezniki: moški: 1. Vili Logar »Sava« Kranj 1.48.—, 2. Tišlar Jože »Peko«, Tržič 1.51.9, 3. Stefe Drago, »Runo« Tržič 1.57.6, moški - starejši: 1. Končar H e izberi, Šoštanj 0.43.9, 2. Kumar Tine, Šoštanj 0.45.1 in ženske: 1. Krimelj Jožica, »Konus« 0.41.2, 2. Rupar Vika, »Runo« Tržič 0.46.3. III. skupina.: 1. Dovžan Stanko, IV. a 0.40.00; 2. Štucin Jože, III. b 0,40.03;, 3. Hladnik Jože, IV. a |0,43.00. Dekleta: 1. Sedaj Joži 1,23.03; 2. Rakovec Zala 1,33.00; 3. Lo-renčič Vida 1,34.00, Tekmovanje jie bilo dobro pripravljeno, saj se je vršilo pod vodstvom priznanih strokovnjakov Slavka Lukarica in drugih. Za Sodelovanje se jim najlepše zahvaljujemo. , V preteklem tednu pa je bilo končano tekmovanje v tekih. Udeležba je bila nekaj boljša, saj je tekmovalo nad 180 dijakov. Tekmovanje je pokazalo, da imamo nekaj taSsntov, ki bi se pod strokovnih, vodstvom lahko razvili v dobre tekače -tekmovalce. Po končanem, tekmovanju so bile razdeljeno najboljšim smučarjem (posameznih skupin diplome in, nagrade, ki so jih prispevali Smučarski klub, predilnica, trgovina »Runo«, Preskrba, Mesarija in knjigarna. rij, upokojenec, star 78 let; v Kovorju je umrla Rejc Marija, upokojenka, Stara 75 let; v Puterhofu je umri Anko Peter, upokojenec, star 54 let. — Svojcem naše sožalje! Poročeni: Frank Jožef, varilec iz Kranja in Laussegger Marija ,1'kalka iz Tržiča; Špendal Janez, električar iz Zvirč in Zupan Marjeta, prešivalka iz Kovorja; Logar Jožef, strojni ključavničar iz Tržiča in Štefe Silvestra, predilka s Slapa. — Mnogo sreče! OBVESTILO Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko LOMO Tržič je prevzel od OLO Kranj, sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko, posredovalnice za delo, v svojo pristojnost administrativno poslovanje v zvezi z zaposlovanjem začasno nezaposlenih delavcev in. delavk, ki iščejo prvo ali ponovno zaposlitev. S tem v zvezi pozivamo vsa podjetja na področju mestne občine Tržič, da nam javljajo potrebe po delovni sili. Poleg tega naj podjetja tudi javljajo, kakšne pogoje stavljajo za delovno silo, ki jo potrebujejo: starost, kvalifikacija, izobrazba itd. Za vse začasno nezaposlene delavke in delavce pa dajemo sledeča navodila; 1. Vsak nezaposleni, ki išče zaposlitev, se mora predhodno javiti pri tajništvu sveta, da se vpiše v evidenco nezaposlenih, če pa je našel delovno mesto, se mora prav tako javiti in bo prejel samo napotnico za zaposlitev. 2. Vsak nezaposleni prejme prijavo za izdajo nove delovne knjižice, kolikor je Iše nima, in vsa nadaljnja navodila v zvezi izdaje le-te. Vsi nezaposleni, ki iščejo prvo zaposlitev, pa bodo po 1. aprilu 1955 prejeli nove delovne knjižice v tajništvu sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko LOMO Tržič. 3. Od prijavljenih nezaposlenih bo tajništvo sveta sprejemalo tudi zahtevke za uveljavljanje pravic do oskrbnine. Poleg tega bo tajništvo sveta izdajalo bolniška liste začasno nezaposlenim in potrdila o trajanju nezaposlenosti, kolikor bo dotični izpolnjeval pogoje po Uredbi o oskrbnini in drugih pravicah delavcev in uslužbencev, iki začasno niso v delovnem razmerju (Uradni list FLRJ št. 16/52). Obenem obveščamo vse prizadete, da so uradne ure za stranke vsak torek in petek od 14. do 16. ure popoldne v prostorih tajništva sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko lLQMO Tržič. ZAHVALA •Ob težki izgubi ljubljene soproge, mame, 'hčere, svakinje in tete KAROLINE LORENČIČ se najtopleje zahvaljujemo gg. zdravnikoma za njuno požrtvovalnost, č. gg. duhovnikoma, g. pevovodji Otonu Zaizvonilu za njegove poslovilne besede, pevcem, in godbi, darovalcem vencev ter vsem, prijateljem in znancem, ki s«) jo spremili na zadnji poti. Žalujoči mož, otroci, ter ostalo sorodstvo. PREKLIC Podpisani Janez Majcen, Je-nežičeva 6, preklicu j eim in obžalujem vse, kar sem žaljivega govoril o Pepci Bida, Ravne 16, in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Janez Majcen Smučarsko tekmovanje gimnazijcev Gibanje prebivalstoa »Tržiški vestnik« izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. / Izdajatelj: Turistično društvo v Tržiču. / Urejuje uredniški odbor. Zanj odgovarja Maks Stumfel. / Tiska »Gorenjski tisk« v Kranju. / Naslov uredništva in uprave: Tržič, Cesta Jug. lj. armade 3. Telefon 6t. 55. / Celoletna naročnina 360 din, polletna 180 din. Posamezna številka 15 din. / Št. ček. rač. pri NB 6112-»T«-133.