LETO XLIV, ŠT. 43
Ptuj, 31. oktobra 1991
CENA 22 TOLARJEV
UVODNIK
Varčevanje
Mimogrede: danes Je svetovni dan varčevanja. Oh tem se bo-
ste gotovo kislo nasmehnili, češ kaj pa imamo mi s svetovnim var-
čevanjem. Pri nas o varčevanju nima smisla govoriti, niti razmišlja-
ti. Izkušnje nas učijo, da našega denarja ne kaže varčevati. V noga-
vici nam hitro propade. V banki sicer počasneje, propade pa kljub
temu. Devize je potrebno preplačati in tako izgubimo že na začetku
varčevanja. Če jih damo banko, so po zadnjih izkušnjah izgublje-
ne za deset let. Naj torej postanemo narod obubožanih zapravljiv-
cev.'
Naj se godi z denarjem karkoli že. lahko učinkovito varčuje-
mo. Delavec lahko varčuje na delovnem mestu. Z dobrim delom in
racionalno porabo surovin in strojev, čeprav se to prvega še ne bo
poznalo v kuverti. Kmet lahko varčuje z racionalno porabo gnojila
in zaščite. Vsi skupaj hi lahko varčevali z ekološko osveščenostjo,
saj za odpravo onesnaženja narave zapravljamo milijarde. Politiki
bi lahko varčevali z živci ljudi, vojaki bi lahko varčevali z ljudmi,
saj so prav ljudje največja vrednota.
V bivši Jugoslaviji torej že zdavnaj ni več varčevanja. Sicer pa
je znano, da so bogati narodi najboljši varčevalci ali da so najboljši
varčevalci bogati. Se nam bo torej Slovencem uresničila želja in bo-
m/t n/u7///i v/jrrt>vnl/'i
Jože Bračič
SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJSKA BANKA, d. d. UUBUANA
ODSLEJ TUDI NA PTUJSKEM PODROCJU
V PRENOVLJENIH PROSTORIH HRANILNO-KREDITNE SLUŽBE KMETIJSKE
ZADRUGE PTUJ, TITOV TRQ 12, BO ODPRLA BLAGAJNIŠKO MESTO TER TAKO
PRIBLIŽALA SVOJE STORITVE PREBIVALCEM PTUJA IN OKOLICE
NA BLAGAJNIŠKEM MESTU VAM NUDIMO:
#	tolarsko varčevanje pod najugodnejšimi pogoji
#	izplačilo pokojnin
#	nakup delnic naše banke
PRIČAKUJEMO VAS TUDI V BANKI V LJUBLJANI, KJER BOSTE
POLEG TEGA LAHKO:
•	uredili postopek pridobivanja kredita za razširitev svoje kmetijske
dejavnosti
•	dobili informacijo o prodaji vrednostnih papirjev drugih izdajateljev
•	v menjalnici zamenjali devizne prihranke v tolarje
OB 31. OKTOBRL, SVETOVNEMU DNEVU VARČEVANJA, SE ZAHVAUUJEMO ZA IZRAŽENO ZAUPANJE. Z VESTNIM POSLOVANJEM BOMO V
BANKI PRIPOMOGLI, DA BO TOLAR, NAŠA NOVA NACIONALNA VALUTA, POSTAL POJEM GOSPODARNEGA RAVNANJA
PRIDITE, OGLASITE SE! VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA!
PTUJ
Novembra
dve skupščini
Izvršni svet in predsedstvo Skupščine občine Ptuj sta v prejšnjem
tednu odločila, da bodo delegati novembra dvakrat zasedali: 12. in
26. Na prvi seji bodo s sprejemom usmeritev o turizmu končali skup-
ščinsko razpravo na to temo in odprli novo o kulturi. Seznanili se
bodo z renomonacijo občisnkega proračuna, bodočnostjo nekdanjih
objektov JA in s predlogom za odprtje carinske izpostave v Ptuju ter
drugimi predlogi za ureditev mejnih vprašanj, ki jih ni malo glede na
65 kilometrov meje v Ptujski občini.
Na prvem novembrskem zasedanju so še poročilo o porabi sred-
stev ^amoprispevka v zadnjih treh mesecih leta, odlok o nadomestilu
stavbnega zemljišča, statutarni sklepi javnih zavodov in
s Mciv^a ^a n J a.
izvrši®™-; etu so pripravili tudi že gradivo za drugo novembr-
rao^S|^a^nMskup-čine. Ena nosilnih tem naj bi bile usmeritve za
i&dročje%zftfe in izobraževanja.	MG
Nova pridobitev KZ Ptuj
v Kmetijski zadrugi Ptuj uresničujejo že nekaj let stare načrte. V
prostorih nekdanjega Kluba mladih, to je pod zadružno upravo, so
uredili lične prostore, v njih pa bosta Hranilno-kreditna služba, ki bo
opravljala tudi posle za Slovensko zadružno kmetijsko banko, in
Kmečki hram z delikatesno prodajalno in bifejem. V delikatesni pro-
dajalni bodo nudili izdelke iz kmečkih dopolnilnih dejavnosti (doma-
če specialitete), v bifeju pa bodo poleg hladnih in toplih prigrizkov
nudili tudi vino iz zasebnih kleti. Otvoritev novih, res lepo urejenih
prostorov bo v sredo, 6. nobembra, ob 1 1. uri. Vabijo člane zadruge in
vse druge občane.	JB
iz¥oz jabolk
v Nemčijo
Minuli teden so delavci Agro Lenarta potrgali jabolka na vseh 190
hektarjih svojih sadovnjakov. Letina je zaradi toče in spomladanske po-
zebe za 20 odstotkov slabša od pričakovane. Še huje je s hruškami.
Skupno imajo v Agro Lenartu
210 hektarov sadovnjakov. Poleg
jabolk v njih gojijo tudi breskve
in hruške. Letošnji pridelek
hrušk je naravnost porazen. Za-
radi spomladanske pozebe je kar
za 90 odstotkov manjši od priča-
kovanega.
Čeprav je jabolk nekoliko
manj, kot so načrtovali, bodo v
Agro Lenartu z njimi kar dobro
zaslužili. Od skupno 3500 ton jih
bodo tisoč prodali na zahodno
tržišče — predvsem v Nemčijo in
Avstrijo. Zadovoljni so, da jim je
uspelo najti tržišče, saj so prej-
šnja leta bili usmerjeni predvsem
na zagrebško tržišče. Tam pa so
letos, zaradi znanih razmer, pla-
čilno nesposobni. Kar ne bodo
prodali na zahod, bodo vskladi-
ščili ali pa te dni prodali kot
ozimnico na tržnicah ali prek
sindikalnih organizacij. Najmanj
kakovosten pridelek jabolk so že
prodali Fructalu iz Ajdovščine,
ki tudi letos v lenarški občini od-
kupuje industrijska jabolka.
Hladilnica Agro Lenarta bo le-
tos polno zasedena. Poleg svojih
pridelkov v njej skladiščijo tudi
robide, ki so jih pridelali koope-
rantje Kmetijske zadruge v Le-
nartu, in izdelke mesnopredelo-
valne industrije.
d. 1.
Med najboljšimi
tudi Radio Ptuj
v petek in soboto je bil v Moravskih toplicah drugi festival radij-
skih postaj Slovenije. Gostitelj je bil radio Murski val iz Murske So-
bote, zmagovalec prvega festivala lani v Trbovljah. Trinajst lokalnih
in regionalnih radijskih postaj je poslalo prispevke za šest tekmoval-
nih kategorij: osrednjo dnevnoinformativno oddajo, reportažo, ko-
mentar, kontaktno in glasbeno oddajo ter ekonomskopropagandno
sporočilo. V skupni uvrstitvi je znova slavil Murski val, drugi je Koro-
ški radio iz Slovenj Gradca, tretji pa radio Celje.
Blizu najboljšim je tudi naša lokalna radijska postaja. Že drugi
zapored smo namreč zmagali v kategoriji osrednjih dnevnoinforma-
tivnih oddaj. Zmagala je torej oddaja Včeraj-danes-jutri. ki smo jo
pripravili pod uredniškim vodstvom i)arje Likman. Drugo mesto je v
svoji kategoriji osvojila reportaža Nataše Vodušek Po sili vojak, tretje
pa komentar iste avtorice o obnovi minoritske cerkve v Ptuju. Sodelo-
vali smo še s posnetkom nastopa Komornega zbora, kontaktno odda-
jo o prometni varnosti in reklamnim sporočilom Polžek.
Konkurenca in kakovost sta bila letos zelo izenačena, zato žirija
priznanih strokovnjakov s tega področja ni imela lahkega dela. Na
dosežke smo seveda zelo ponosni in se bomo še naprej trudili, da med
najboljšimi tudi ostanemo.	| i^ot^r

Fred ptujskim županom Vojtehom Rajherjem in pred predstavniki občinske \lade so \ sredo,
23. oktobra, zaprisegli noti predstojniki upravnih organo*, d\a člana izvršnega s\eta in d\e sodni-
ci za prekrške občine Ptuj.
Kot člana izvršnega sveta sta zaprisegla
Viktor Cvetko za področje obrti in podjetni-
štva ter Danica Gajzer za področje industrije
in gradbeništva. Danica Gajzer je zaprisegla
tudi kot predstojnica sekretariata za gospo-
darstvo, Franc Ivanuša kot predstojnik sekre-
tariata za urejanje prostora in varstvo okolja,
Franc Beziak kot predstojnik sekretariata za
kmetijstvo, Silva Čerček kot predstojnica se-
kretariata za družbene dejavnosti. Lizika Vi-
dovič kot predstojnica sekretariata za finance
ter Sla\ko Vamberger Kot preUsiojniK uireK-
cije za gospodarsko infrastrukturo. Zaprise-
gli sta tudi novi sodnici za prekrške Tanja
Vobner in Marija Kolar.	—OM
2 — DOMA IN PO SVETU
31. oktober 1991 - TEPMIK
Draga vojna za mrtve
Glede pogrebne službe si v ptujski občini desetletja nihče ni delal skrbi, /.akaj si tudi bi, ko
pa je vse teklo svojo pot. Kakor pač lahko teče, če za neko dejavnost skrbi samo eden in jo opra-
vlja po shojeni prepričanju najbolje, pri tem pa niti približno ne upošte\a želja, potreb in pritožb
prizadetih. \ ' primeru pogrebne službe so to največkrat s\ojci in prijatelji umrlih. Le-ti so pisali
pritožna pisma v časopise, o tem so goiorile radijske oddaje, o tem so govorili celo delegati na za-
sedanjih občinske skupščine. \ajvečkrat je bil sporen čas pokopa, saj ga v Ptuju nikakor ni bilo
mogoče opraviti zunaj delovnega časa, tuintam se je kdo obreanil ob ravnanje delavcev, ki so skr-
beli za pogrebno dejavnost. Psi so lajali, marsikdo bi najraje celo ugriznil, »pogrebna« karatana
pa je šla naprej svojo mirno pot, brez razmišljanja o prilagajanju potrebam občanov.
Potem pa je lanskega oktobra
tudi v ptujski občini nastalo za-
sebno pogrebno podjetje. MIR
je prinesel mir mnogim, ki so od
takrat dalje potrebovali njegove
storitve, in precej nemira do ta-
krat edini — komunalni pogreb-
ni službi. Mir se je pojavil z no-
vim pristopom, z novo opremo, z
novimi ljudmi in z novimi cena-
mi, seveda nižjimi. Od približno
sedemsto umrlih v občini jih je
Mir pokopal v enem letu kar 548
(petsto oseminštirideset). Nede-
lje, sobote, prazniki, nočne ure
in posebne želje svojcev umrlih
naenkrat niso več pomenile no-
benega problema. Ni reklama in
ni skrivnost, da so ljudje na pre-
cejšnjem območju občine postali
zelo zadovoljni s storitvami za-
sebnega pogrebnega podjetja.
Čeprav se slab glas širi zelo hi-
tro, je tudi dober glas toliko hi-
ter, da je vse več svojcev umrlih
iskalo pomoč zasebnega pogreb-
nega podjetja. Tako je vse teklo
mirno, brez zapletov, če odmisli-
mo nekaj besednih spopadov de-
lavcev obeh pogrebnih firm. To
seveda svojcev umrlih ni motilo,
razen v primeru, ko je zasebno
podjetje poskrbelo za vse drugo
razen pokopa na ptujskem poko-
pališču, ki je v upravljanju Ko-
munale. V tem primeru namreč
zasebno podjetje pripelje krsto
do pokopališča in jo tu preda ko-
munalnim pogrebcem. Čeprav je
to ljudem dokaj nerazumljivo, pa
se dogaja in se bo verjetno še do-
gajalo.
Letošnjega junija, menda sredi
vojne za Slovenojo, pa se je ne-
kdo znova spomnil, da bi lahko
imela Komunala monopol nad
delom pogrebne dejavnosti.
Morda je bil prav vojni čas
pravšnji za takšen sklep, ki ga je
sprejel izvršni svet. Gre namreč
za to, da lahko pokojnika, umrle-
ga v bolnišnici, iz nje odpelje
edino komunalno pogrebno pod-
jetje. Menda je predlog za to pri-
šel iz bolnišnice. Članica izvršne-
ga sveta in sekretarka za zdrav-
stvo občine Ptuj Silva Cerček je
povedala, da se je sklep nanašal
samo na vojne čase. Takrat je na-
mreč bila možnost večjega števi-
la mrtvih ljudi in za njihov pre-
voz naj bi poskrbela Komunala.
Isto je dejal direktor bolnišnice
dr. Loj/e Arko. Če je res tako, bi
veljalo spomniti, da je vojna v
Sloveniji že končana. Je pa taka
trditev, tista namreč o odvozu
umrlih v bolnišnici, skregana z
logiko. Če bi bilo število mrtvih
večje (sedaj jih umre v bolnišnici
okoli 300 letno), potem bi potre-
bovali prej več kot manj prevoz-
nikov. Komunala ima dva po-
grebna avtomobila, Mir ima štiri.
Prej bi lahko menili, da gre za
denar — sedaj za monopolno
pobiranje denarja.
Na otvoritveni slovesnosti
podjetja Mir je lansko leto govo-
ril tudi takratni sekretar za obrt
in podjetništvo Branko Brumen.
Med drugim je poudaril, da je
vesel zasebne iniciative tudi na
tem področju, saj bo le-ta razbila
monopol. Če je sedaj gospod
Brumen (v funkciji predsednika
IS) kakorkoli sodeloval pri spre-
jetju takega sklepa, je torej poza-
bil na svoje takratne besede. Mir
se je na sklep seveda ustrezno
odzval in predlagal enakoprav-
nost obeh pogrebnih firm, ven-
dar Komunala predlaga podpis
pogodbe, s katero bi še bolj utr-
dila svoj položaj in diktirala ce-
ne. To je seveda skregano z logi-
ko trga.
Mera potrpežljivosti ljudi je
postala dokaj polna sredi tedna
pred štirinajstimi dnevi. Takrat
so svojci pokojnika, umrlega v
bolnišnici, zahtevali, da prevoz
opravi Mir. Komunala v to ni
privolila in kake štiri ure se je
dogajala tragikomična predstava
v stilu filmske burke Maratonci
tečejo častni krog. Seveda zade-
va prav nič ni bila smešna za
svojce umrlega. Na telefonsko
vztrajanje je dr. Arko dovolil od-
voz zasebnemu podjetju, ki je
uredilo tudi vse potrebne papir-
je. Na to se je vmešal direktor
Komunale Jože Cvetko in go-
spod Arko je odločitev preklical.
Okoli pol devetih zvečer, kar je
za komunalno službo že nedelo-
vni čas, se je ponovila večkratna
slika: pokojnika je peljal pogreb-
ni avto Komunale, za njim pa je
na novo ptujsko pokopališče pe-
ljal še avto pogrebnega podjetja
Mir. Komunalni pogrebci so po-
kojnika položili v vežico, delavci
Mira pa ga takoj naložili v svoj
avto in peljali do cilja. Svojce je
ta »komedija« stala dodatnih
2.880,00 tolarjev.
Takih primerov je bilo od juni-
ja dalje že veliko. Za prevoz iz
bolnišnice do vežice v Ptuju za-
računa Komunalno podjetje
omenjeni znesek. Vanj so med
drugim zajeti tudi stroški hladil-
ne komore, uporaba obdukcij-
skega prostora, delo spremljeval-
ca, uporaba gos. objekta. Kaj po-
meni uporabo gos. objekta, sicer
ne vem, vem pa, da v večini pri-
merov, ko pokojnika pozneje
prevzame Mir, vsega zaračuna-
nega nihče ni koristil. Ljudje pa
plačujejo in se jezijo. Nekaj jih
je bilo tudi v našem uredništvu.
Naj dodam, da Mir za prevoz in
oblačenje pokojnika zaračuna
samo dobrih tisoč tolarjev.
Tako gospa Čerček kot go-
spod Arko sta dejala, da nimata
pojma, koliko Komunala zaraču-
nava za svoje storitve. To je sicer
verjetno, toda znova skregano z
gospodarsko logiko. Izvršni svet
bi si celo upal obtožiti, da s svo-
jimi sklepi povzroča ropanje ob-
čanov. Če nekdo nekaj plačuje
po nepotrebnem, je to oblika ro-
panja že tako obubožanih obča-
nov. Je tudi nemoralno igranje s
čustvi ljudi, ki ob smrti svojih
bližnjih nimajo časa in sposob-
nosti razmišljati še o tem, da jih
bo ob tej nesreči še nekdo izkori-
stil. Prav tako si drznem izvršni
svet obtožiti, da s takimi sklepi
neposredno siromaši proračun
občine. Od tam se namreč pokri-
va del pogrebnih stroškov, izra-
žen v odstotkih računa za po-
grebno storitev. Kakšen interes
ima torej IS, da prispeva k draž-
jim pogrebnim storitvam? Naj
ob tem IS še obvestim, da stane
najcenejši pogreb v režiji Komu-
nale 20, v režiji zasebnega podje-
tja po 15 tisočakov. Morda bi le
veljalo razmisliti o varčevanju
tudi na tem področju. Če vas pri
tem - - vsaj na področju pogreb-
nih storitev - omejujejo kakšni
odloki, jih, zaboga, predlagajte v
spremembo. To ste storili že na
mnogih drugih področjih, s pod-
poro poslancev. Ne verjamem,
da poslanci ne bi podprli vašega
prizadevanja za varčevanje. Ne
verjamem tudi, da ne bi bili pri-
pravljeni obsoditi nepotrebnega
zapravljanja.
Ob koncu še malce trkanja na
našo moralo. V minulih dneh
sem se pogovarjal z nekaj priza-
detimi občani. V dno duše so se
mi zasmilili že zaradi tega, ker so
izgubili svoje najdražje. Jezen
sem postal ob poslušanju, kaj se
jim je vse dogajalo, kako so jih
izkoristili. Pa se trkamo po prsih
in zatrjujemo, da smo pred vrati
moralne Evrope. Za piškav de-
nar pa smo pripravljeni pozabiti
na svojega sočloveka in iz njega
iztisniti zadnje kapljice krvi in
zadnje fičnike, samo da bodo na-
ši apetiti zadoščeni. Morda skrb
za nirt\e res ni trgovina v nepo-
srednem smi>lu. Je pa v delu, ko
človek \ nesreči išče pomoč tiste-
ga, ki mu je pripravljen pomaga-
ti bolje in ceneje. Država (beri
občina) se v to naj ne vtikuje.
Kdo bo izbral storitev katerega
od obeh podjetij, naj prepusti v
presojo svojim ponižnim obča-
nom.
' J6že Bračk
Od nedelje
do nedelje
Natanko štiri mesece po tem, ko smo razglasili sa-
mostojnost Republike Slovenije, so sirene v Ljubljani in
drugih slovenskih krajih nekaj minut čez polnoč oznanile
odhod preostanka jugoslovanske vojske iz Slovenije. S
tem za nas zadnjim dejanjem armade, ki je v zadnjih me-
secih nepreklicno razbila Jugoslavijo in ki z neprestanimi
napadi še zmeraj vzbuja strah ne le na hrvaškega naroda,
je Republika Slovenija dokončno prevzela nadzor nad
svojim ozemljem, ne pa tudi v zračnem prostoru, saj Beo-
grad še vedno skuša slovenska letala zadržati na zemlji.
V	senci neprestanega ognja med hrvaško in srbsko
stranjo na ozemlju Republike Hrvaške imajo mirovna
konferenca in sporazumi o prenehanju ognja na vseh ni-
vojih le še ironični prizvok. Ta teden so udarili tudi po
starem mestnem jedru Dubrovnika. Bombe pred očmi ci-
vilizirane in kultivirane Evrope padajo na vukovarsko
bolnišnico.
V	Sloveniji so begunci čedalje večji problem. Prestra-
šeni ljudje, ki izgubljajo vse, bežijo, da bi rešili vsaj svojo
kožo. Evropa si še kar naprej zatiska oči.
S slovenskimi potnimi listi, ki jih bodo od ponedelj-
ka naprej začeli izdajati pristojni občinski organi, lahko
potujemo tudi na Poljsko in v Albanijo, kar pomeni, da s
slovenskimi potnimi listi lahko potujemo v 13 držav.
Telefonske zveze z jugom države so še naprej pretr-
gane.
Hrvaška je minuli teden grozila z dinarskim šokom.
Napoved vroče politične jeseni v Sloveniji seje ures-
ničila. Nekateri zahtevajo čimprejšnje volitve. Lastninska
zakonodaja predvsem Peterletu sivi lase, kot nalašč pa je
takrat, ko naj bi odločil o zahtevanem odstopu ministrice
za zdravstvo in socialno varstvo dr. Katje Boh, izgubil
glas . . .
Zadnji vojak Jugoslovanske
armade zapustil
Republiko Slovenijo
Medtem ko seje po sobotnem dogovoru nekaj minut
pred poldnevom 21. oktobra s šolsko ladjo Galeb umak-
nilo 1130 vojakov JA, naj bi se zadnji vojak umaknil že
24. oktobra. Do zapletov oziroma kršitev'dogovora je pri-
šlo že naslednji dan, saj so slovenske enote med natan-
čnejšim pregledom osebne vojaške prtljage našle tudi
orožje in strelivo, kar ne spada v osebno prtljago. Zadrža-
li so 22 vozil.
V	četrtek se je JA umaknila tudi iz vrhniške tankov-
ske vojašnice, iz katere so kot odgovor na razglasitev slo-
venske samostojnosti krenili prvi tanki.
Tudi vojaško letališče Cerklje je v petek ob 5.45 pre-
šlo v roke slovenskih teritorialcev. Od danes naprej ima
protiletalska obramba dolenjske TO ukaz sestreliti vsako
sovražno letalo, ki bi se pojavilo v našem zračnem prosto-
ru. Upamo, da to ne bo potrebno. Hrvaški pilot, pripad-
nik Jugoslovanske armade, ki je z vojaškim letalom MIG
21 v petek pristal na celovškem letališču, je torej zadnji
hip pobegnil iz Bihača prek Slovenije v Avs"trijo.
26. oktobra je nekaj minut čez polnoč zadnji vojak
JA zapustil Slovenijo. Zadnji umik je potekal sicer dlje.
kot je predvideval scenarij, saj so v koprsko luko za vkr-
cavanje prepeljali precej več tako vojakov kot opreme in
vozil, kot pa so mogli naložiti na trajekte. Poleg trajekta
Sveti Štefan so na pomoč poklicali manjše vojaške trajek-
te.
Po prevzemu vojaških objektov slovenske teritorial-
ce čaka veliko dela, največji problem pa bodo gotovo
minska polja.
Prazne kasarne, večinoma nevzdrževane, ponekod
pa tudi namerno uničene, ostajajo groteskne neme priče
o 45-letnem vsidranju Jugoslovanske armade v sloven-
skem prostoru.
Slovenija je obrnila nov list zgodovine.
Slovenska stališča na
mirovni konferenci v Haagu
ostajajo neomajna
Po podpisanem 10. mirovnem sporazumu, ki sta ga
sprti strani podpisali v Haagu 18. oktobra, je postalo ak-
tualno le še vprašanje, ali sta Tudman in Kadijevič sploh
še kompetentna za podpisovanje teh sporazumov in ali
sploh še obvladujeta svoje položaje, saj se spopadi kljub
vsemu še nadaljujejo in postajajo čedalje bolj srditi.
Lord Carrington je na 6. plenarno zasedanje 25. ok-
tobra povabil vse člane predsedstva, čemur je Milan Ku-
čan oporekal, češ da vabi pučistični del Predsedstva, ki je
23. oktobra zveznemu sekretarju za ljudsko obrambo Ka-
dijeviču dal celo soglasje za novo mobilizacijo. Zaseda-
nja sta se od članov Predsedstva SFRJ udeležila le Stipe
Mesič in dr. Vasil Tupurkovski, srbski blok pa je udelež-
bo zavrnil z obrazložitvijo, da še nimajo zamisli o rešitvi
krize in da hrvaške sile še vedno blokirajo jugoslovanske
vojašnice. Federacijo sta na mirovni konferenci zastopala
predsednik zvezne vlade Ante Markovič in zunanji mini-
ster Budimir Lončar. Obravnavali so dopolnjeni predlog
konvencije, s katero naj bi uredili predvsem prihodnje
odnose med republikami. V dokumentu je odločilno prvo
poglavje, kjer je navedeno, da so možne različne oblike
povezav med republikami in da se nekatere lahko tudi
povsem osamosvojijo, če to želijo. Prvič v dokumentu ni-
kjer več ne omenjajo države Jugoslavije. Samo še srbski
predsednik Slobodan Miloševič oporeka dokumentu ozi-
roma vztraja pri legalističnemu stališču, da je temelj do-
govarjanja Jugoslavija in ne posamezne suverene republi-
ke.
Črnogorski predsednik Momir Bulatovič, ki je ta te-
den odrekel naklonjenost Miloševiču, se je v stališču do
statusa manjšin sicer še približal Miloševiču, vendar
podprl Carringtonov predlog. Kljub temu se Milan Ku-
čan ni vrnil iz Haaga optimističen.
Nič bolj optimističen pa ni bil posebni odposlanec
generalnega sekretarja OZN Cyrus Vance, saj je po vrni-
tvi iz Jugoslavije dejal, da se vrača bolj zaskrbljen, kot pa
je bil ob odhodu.
Vse večji problem z begunci
v Sloveniji
Republika Slovenija bi zmogla normalno oskrbeti
10.000 beguncev iz Hrvaške. Številka je več kot podvoje-
na, saj je po zadnjem podatku v Sloveniji že več kot
20.000 beguncev z ogroženih področij. Minuli teden so
razmere v nekaterih slovenskih krajih postale že nevzdr-
žne.
Delegacija slovenskega Rdečega križa je že zaprosila
članice skupnosti Alpe Jadran in Mednarodni Rdeči križ
za pomoč; še posebej so zaprosili avstrijsko organizacijo,
naj vsaj del teh beguncev sprejme pod svoje okrilje.
Vojna se nadaljuje, približuje se zima in stroški se
bodo gotovi še povečali. Zaenkrat še ni znano, kdo jih bo
poravnal.
Zdrahe v zdravstvu so se
preselile v skupščinske
klopi
Potem ko se je stavka zdravstvenih in socialnih de-
lavcev v soboto, 20. oktobra, končala, so vsi trije skup-
ščinski zbori minuli teden razpravljali o perečih proble-
mih zdravstva. Največ očitkov je bilo izrečenih na račun
vlade, ki bi morala že maja pripraviti ukrepe za sanacijo
zdravstva, pa tega ni storila.
Dr. Katja Boh je zatrdila, da še sedanjega nivoja
zdravstvenega varstva ni mogoče obdržati, saj bi v tem
primeru morali zanj nameniti med 12 in 13 odstotki druž-
benega proizvoda, kar je trikrat več, kot zdravstvu odmer-
jajo denarja v teh razmerah.
Stavka zdravstvenih delavcev sicer ni spodnesla mi-
nistrskega stolčka, je pa gotovo razpravo o zdravstvu po-
stavila v ospredje razprav v Skupščini.
Vsi trije skupščinski zbori so sprejeli tri osnutke
zdravstvenih zakonov: osnutek Zakona o zdravstvenem
varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Zakona o zdrav-
stveni deja\ nosti in osnutek Zakona o lekarniški dejavno-
sti.
Spor med Zborom združenega dela in predsednikom
vlade Lojzetom Peterletom je, pa tudi če le na videz, zgla-
jen. Predsednika ZZD so zbodli Peterletovi očitki, da ta
zbor blokira delo Skupščine, saj v zboru še niso zaključili
razprave o lastninski zakonodaji, in da ta zbor predsta-
vlja anahronizem in trdnjavo socialističnega sistema. Blo-
kada lastninske zakonodaje zaradi številnih pomislekov v
tem zboru še traja
Skupščina RS bo 21. novembra razpravljala o novem
predlogu zakona o praznikih in dela prostih dnevih, ki ga
je \ četrtek sprejela slovenska vlada. Po predlogu naj bi
imeli sedem državnih praznikov: novo leto (I. in 2. janu-
ar), Prešernov dan (8. februar). Dan ustanovitve OF (27.
april). Praznik dela (1. in 2. maj). Dan slovenske državno-
sti (25. junij). Dan spomina na mrtve (1. november) in
Dan samostojnosti (26. december). Vsi našteti prazniki so
tudi dela prosti dnevi. Poleg teh so v predlogu našteti
prazniki in dela prosti dnevi še: Velika noč, Binkoštna
nedelja, Marijino vnebovzetje (15. avgust) in Božič (25.
december).
Zvezni organi
še vedno vztrajajo pri
centralizaciji
Napotkov Narodne banke Jugoslavije tujim ban-
kam, naj ne sodelujejo več s slovenskimi in hrvaškimi
bankami, tuje banke v večini primerov ne upoštevajo.
Slovenski SDK je minuli teden grozil pravi dinarski
šok, saj so hrvaške SDK hotele 21. oktobra slovenskim
upnikom, ki so mesece čakali na poravnavo dolgov, vrniti
dolg v vsoti 4,5 milijarde dinarjev. Slovenski finančni mi-
nister je iz preventivnih vzrokov zahteval od slovenske
SDK, naj do nadaljnjega preneha sprejemati naloge in
zbirne vize od hrvaških SDK.
Dr. Andrej Ocvirk, podpredsednik slovenske vlade,
pričakuje, da bodo s hrvaško stranjo v nedeljo, 27. okto-
bra, podpisali sporazum o plačilnem prometu. Prav tako
mora Slovenija monetarne odnose urediti tudi z ostalimi
republikami. Najbolj problematična bo po vsej verjetno-
sti Srbija, ki gospodarske sporazume postavlja za politi-
čnimi sporazumi, ki pa so težko dosegljivi.
Terjatve Slovenije do republik znašajo skupaj 9 mili-
jard tolarjev, naših obveznosti do republik pa je za dobri
dve milijardi.
—	V Mariboru poteka 26. Borštnikovo srečanje
slovenskih gledališč.
—	Minuli teden so potekale številne prireditve ob
počastitvi 400-obletnice smrti slovenskega skladatelja
Jakoba Gallusa.
—	Slovenski porabniki električne energije elek-
trogospodarstvu dolgujejo 120 milijonov DKM.
—	Za sto dinarjev velja tečajnica 73,53 tolarja.
—	V oktobru je življenje na območju Republike
Hrvaške izgubilo 6, ranjenih pa je bilo prav tako šest
novinarjev.
TEDNIK - 31. oktober 1991
POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3
Z OKROGLE MIZE O SPODBUJANJU ZASEBNE INICIATIVE
Nič novega!
L deleženci okrogle mize o spodbujanju zasebne inidati\e obrtnikom in podjetnikom tokrat niso po\edali
"F	^^ bi >^deli. Pričakovali so namreč konkretne odgovore na vprašanja, ki jih vladi in
Skupščini Republike Slovenije že dlje časa postavljajo. Ministra Viktor Prezar za drobno gospodarstvo in In-
go Paš za turizem sta se prevečkrat izgovarjala na to, da smo v prehodnem obdobju in da stvari ni mogoče na
hitro spreminjati. Ob tem pa nista zanemarila dejstva, da je malo gospodarstvo v tem trenutku edino, ki porav-
nava obveznosti.
Viktor Bre/ar poudarja, da danes ni več ovir za
odprtje podjetja, obrata in obratovalnice. Med
ekonomskimi spodbudami so še posebej pomemb-
na proračunska sredstva za razvoj malega gospo-
darstva in na osnovi zakona o malem gospodar-
stvu ustanovljen sklad (merila in kriteriji za prido-
bitev sredstev so bila že objavljena). V kratkem bo
pričela delati tudi posebna svetovalna služba.
Ingo Paš je povedal, da je turizem dejavnost, ki
naj se razvija predvsem na zasebni pobudi. Po nje-
govem je ena od osnovnih težav turističnega go-
spodarstva v tem, da del tega gospodarstva poslu-
je v okviru družbenih firm, javnih podjetij. Edini
izhod je, da ta podjetja dobijo gospodarje. Novi
zakon o gostinski dejavnosti bo omogočil hitrejšo
dokapitalizacijo. V turističnem ministrstvu si bodo
prizadevali predvsem za razvoj manjših penzio-
nov. Ustanovili naj bi poseben sklad po vzoru av-
strijske zakonodaje ter omogočili regresiranje
obrestne mere za naložbe. V Avstriji, ki je v turisti-
čnem razvoju lahko vzor za marsikoga, posebej ne
spodbujajo širitve zmogljivosti.
Minister Pasje tudi govoril o pripravi programa
za zagotavljanje lastne eksistence, po katerem
vsak, ki si bo sam zagoto\il socialno varnost lahko
računa na družbeno podporo.
Ptujska okrogla miza c spodbujanju zasebne
iniciative je začetek razprave o zahtevah obrti vla-
di in Skupščini Republike Slovenije, ki naj bi jo
ptujska občinska vlada organizirala v teh dneh.
Zahteve obrtnikov je predstavil predsednik ptuj-
ske Obrtne zbornice Ronian Tomanič, (ki je hkrati
podpredsednik izvršilnega odbora Obrtne zborni-
ce Slovenije). Ena bistvenih nalog, ki jih bo treba
celovito urediti v kratkem, je področje kreditira-
nja. Banke naj bi s poceni denarjem pomagale za-
četnikom in tistim, ki zaposlujejo več delavcev. Bi-
stveno za razvoj obrti je tudi ureditev plačilne in
finančne discipline. Obrtniki zahtevajo olajšavo za
vsako novo delovno mesto, saj dosedanje regresi-
ranje delovnih mest (60 tisoč za vsako novo delo-
vno mesto) ni prineslo želenih rezultatov.
Branku Brunien, predsednik ptujskega izvršnega
sveta, ki je vodil pogovor, je menil, da ni problem
v štiri tisoč nezaposlenih v občini, temveč v zago-
tovitvi 8 do 10 tisoč produktivnih delovnih mest, s
katerimi bomo spodbudili razvoj. Vse, ki bodo še
vlagali svoj denar v razvoj, je razveselil s podat-
kom, da bo občinski razvojni sklad še letos objavil
tretji natečaj. Na osnovi prvih posojil (8 milijonov
tolarjev) bo oplemeniteni čez 68 milijonov tolar-
jev. Na novo naj bi zaposlili 53 delavcev, upošte-
vajoč drugi in tretji natečaj naj bi zaposlitev dobi-
lo okrog 200 delavcev.
Franca Ivanušo, člana ptujskega izvršnega sveta,
odgovornega za varstvo okolja in urejanje prosto-
ra, je najbolj zanimalo, zakaj se čaka s praznimi
prostori (TGA, bivša l'etovia, Dolana . . .), če de-
nar je.
Na neurejene razmere, ki obrtnikom ne dajejo
dihati, je opozorila tudi Ivanka Krajnc. »Nekaj čez
noč prereženio, pa ne vemo, kako naprej.« Pove-
dala je, da republiške ministre radi poslušajo; od
njih ne pričakujejo dela, temveč konkretne spod-
bude oziroma ureditev razmer.
Danico Cajzer, članico izvršnega sveta za gospo-
darstvo, je zanimalo, kdaj bo konec prehodnega
obdobja in kaj bo vlada v bodoče naredila za
vzpodbujanje zaposlovanja, če je lani med dvema
možnostima (davčne olajšave in 60 tisoč dinarjev
za vsako novo delovno mesto) izbrala slednjo, ki
pa ni dala rezultatov.
Precej so na okrogli mizi govorili tudi o izobra-
ževanju, ki v danih razmerah ne daje kadrov za
obrt in podjetništvo, zato so spremembe nujne.
Okroglo mizo o spodbujanju zasebne iniciative
sta organizirala Liberalna stranka Slovenije in ptuj-
ska občinska vlada. Daniei Malenšek, sekretar Li-
beralne stranke, Je na kratko predstavil delo in pri-
zadevanje za razreševanje gospodarskih težav.
Stranka, ki je za zdaj še brez občinskega odbora v
Ptuju, daje prednost uveljavljanju osebne svobode in
ekonomske neodvisnosti na osnovi zasebne lastnine.
MC
Odpadek je največkrat surovina
Ptujski Les je ustanovil z av-
strijskim partnerjem mešano
družbo EKO LES z namenom,
da se aktivno vključi v Sloveniji
in v ptujski občini v gospodarje-
nje z odpadki; v Ptuju tam, kjer
še ni organiziranega odvoza v
gospodinjstvih, industriji in obr-
ti. Rujski izvršni svet je za tovr-
stno dejavnost objavil natečaj,
na katerem je bilo izbrano prav
mešano podjetje Eko Les^ Direk-
tor Vilko Pešec pravi: »Že uvo-
doma smo v svoji ponudbi pove-
dali, da si predstavljamo naše
aktivnosti in večje rezultate v so-
delovanju z obstoječim podjet-
jem, ki že opravlja to dejavnost v
Ptuju.
Stekli so že pogovori za usta-
novitev mešane firme s Komu-
nalnim podjetjem za tisti del de-
javnosti, ki se ukvarja z odpad-
ki.«
Eko Les nadalje načrtuje sepa-
ratno zbiranje odpadkov. Loče-
vali naj bi steklo, papir, plastiko
in drugo v prvi fazi, v nadaljeva-
nju pa tudi organske in anorgan-
ske odpadke in pričeli predelavo
le-teh. S predelavo odpadkov bi
lahko razbremenili obstoječo de-
ponijo za odpadke in ji podaljša-
li življenjsko dobo vsaj za dve le-
ti. V tem času pa je mogoče pri-
praviti načrte za gradnjo nove
deponije po ekoloških predpisih.
V dveh letih upajo, da bodo lah-
ko prešli na separatno zbiranje
odpadkov po vsej občini. Že v
drugi polovici novembra naj bi
začeli zbiranje odpadkov tam,
kjer zdaj ni organiziranega odvo-
za (coni B in C). Seveda je treba
počakati še na ureditev pravnega
statusa mešanega podjetja s Ko-
munalnim podjetjem, poleg tega
pa je na začetek aktivnosti veza-
na dobava posod in vozil za od-
voz smeti. EKO LES je namreč
dolžan zagotoviti občanom tudi
posode za smeti. Če za odvoz ne
bodo zadostovala vozila, ki jih
ima Komunalno podjetje, si bo-
do v začetku vozila izposodili v
Avstriji.
Eko Les pa se s svojo celovito
ponudbo gospodarjenja tako ko-
munalnih kot posebnih odpad-
kov, projektiranja in informacij-
skega sistema na tem področju
vključuje tudi v natečaj Integral-
nega koncepta gospodarjenja z
odpadki v Republiki Sloveniji.
Želijo si, da bi Ptuj postal pri-
mer, kako se da uspešno eko-
nomsko in ekološko urediti pro-
blematiko zbiranja in odvoza ter
predelavo odpadkov. Svoje iz-
kušnje in znanje želijo prenesti v
druge občine; pogovarjajo se že
z občinami Krško, Zagorje, Sev-
nica, Laško . . .
NaV
Govori se.. .
. . . občinska vlada, predvsem
njen gospodarski del, se namerava
oborožiti. Zgolj zaradi enakoprav-
nosti s svojimi klienti. ki med po-
govori cesto grozeče sežejo v žep.
. . . predsednik vlade bo osebno
nadziral nabavo kurjave za osno-
vne šole. saj vse skupaj presega
normalne stroške. Za zmanjšanje
stroškov predlagamo konstrukti-
vno rešitev: naj bo predsednik tudi
kurjač. . .
... Po vzoru največje firme v
občini .vf namerava ustanoviti in
registrirati klub neplačnikov elek-
trične energije. Skupno bomo v bi-
lanci elektrogospodarstva nekaj
pomenili. Plačali pa ne bomo . . .
. . . Občinska vlada vodi nespre-
menjeno politiko, ko gre za govore
ob otvoritvah zasebnih firm. Tudi
nova gospodarska ministrica je v
soboto omenila razbijanje mono-
polov. Če ni uspelo pri komunalni
dejavnosti, ho morda v pekarstvu.
'pismo »od blizu«'
štirje jezdeci apokalipse še
vedno »krožijo« po prostoru
ranjke Jugoslavije. Vojna med
Hrvaško in Srbijo je, zdi se. sicer
malo zastala, saj so se »heroji«
že malo utrudili, pa tudi zima je
pred vrati. Sicer pa so vojni cilji
v glavnem doseženi, če odšteje-
mo še nezavzeti Dubrovnik ter
Vukovar, kjer ima armada očitno drugačne meto-
de kot na ostalem delu hrvaškega bojišča.
Težko je reči, kako dolgo bo na Hrvaškem še
trajala vojna. Po prvem scenariju bodo hrvaški
branilci odšli v gverilo, čeprav bo težko vrniti izgu-
bljena ozemlja, naseljena s Srbi. Druga varianta
je, da Miloševič in Tudman vendarle (^osežeta
kompromis pod evropskim protektoratom. Tretji
scenarij je seveda, da se zalomi znotraj Srbije, kar
bi povzročilo umik srbske vojske na »beograjski
pašaluk«.
Najbolj realen je seveda prvi scenarij, saj ima na
primer Srbija kljub blokadi še velike rezerve v člo-
veškem potencialu ob možni ekonomski blokadi
zahoda. Tudi navidezno neskladje s Črno goro je
predvsem v funkciji možne ekonomske blokade.
Evropa se zaenkrat ni aktivno vključila v razrešitev
srbsko-hrvaškega konflikta, čeprav sta stvar vzeli v
roke Francija in Nemčija menda z ustanovitvijo
skupnih oboroženih sil. katerim bi se priključila tu-
di A vstrija in Madžarska.
Kakorkoli že. interesne sfere bivše Av<;tro-Ogr-
ske so jasne, pa tudi Italija vodi »politiko kontinui-
tete«. Slovenija je zunaj balkanskega konflikta, če-
prav ji Evropa, ki rešuje probleme v paketu, tega
noče priznati. Praktično država Slovenija z odho-
dom jugoslovanske vojske izpolnjuje v.vf pogoje za
mednarodno priznanje, ki je odvisno od evropskih
»dilerjev«. saj bi mednarodno priznanje izločilo
možne velike posege s strani ostalih »zapuščinskih
interesov«. Sicer pa smo po dolgem času zopet sa-
mi s sabo in s svojimi problemi, predvsem gospo-
darskimi. Strankarska scena je trenutno najbolj
obremenjena s profiliranjem pred novimi volitvami
in očitno se v tem trenutku delijo karte za nasled-
nje volilno obdobje. Demosova koalicija še ni izpe-
ljala vseh volilnih obljub, predvsem ko gre za nor-
malizacijo gospodarskega ambienta.
Socialni problemi na eni ter problemi okrog poli-
tičnega priznanja zahtevajo močno in stabilno vla-
do ter predvsem stabilen parlamentarni sistem, ki
bi zagovarjal narodnointeresni vidik, ne pa ozkih
strankarskih in osebnih interesov.
Strujanja na slovenski politični sceni so morda z
vidika nacionalnih interesov nekoliko prehitra, če-
prav vlada ni sposobna odgovoriti na temeljna
vprašanja predvsem gospodarskega preživetja Slo-
venije. Omenjena vprašanja pa bodo ključna pri
vzpostavljanju ene ali druge politične opcije, pred-
vsem avtoritarne ali neavtoritarne oziroma pro-
svetljene ali neprosvetljene.
Vladimir Vodušek
Pogine naj TGA?
.Neplačana električna energija velikih slovenskih porabnikov je
vplivala na zadnjo podražitev elektrike pri nas. Tako trdi slovenski mi-
nister za energetiko Miha Tomšič. Še več: minister je prepričan, da je
proizvodnja aluminija ► /6.4 Kidričevo nerentabilna in da je potemta-
kem neumno z državnimi suvbeneijami ohranjati proizvodnjo dvakrat
večje količine aluminija, kot ga potrebujemo. Te trditve so bile zapisane
v sestavkih, objavljenih y Delu in Večeru v sredo, 23. oktobra, in so za-
poslenim y TCA Kidričevo dvignile tlak.
Direktor Uniala Ivan Cjerjovič
je v ostrem odgovoru zavrnil vse
trditve ministra Tomšiča in nje-
govega kabineta. Očita mu slepo-
to v boju za njegov ministrski
stolček ter nepoznavanje stro-
kovnih zadev oziroma namerno
zavračanje znanih dejstev in
vladnih obljub.
»Iz Tomšičevih izjav je videti,
da se požvižga na vse dogovore
in se trudi, da bi z oblastniško
močjo uničil slovensko aluminij-
sko industrijo prej, preden bi
kdo pametnejši in moralnejši od
njega utegnil ugotoviti, da se za-
radi požrešnih apetitov po enem
zrezku ne izplača ubiti krave, ka-
tere mleko lahko Sloveniji koristi
še veliko let . . .,« je med drugim
zapisano v izjavi Gerjoviča.
Sedaj je slišati glasne govorice
in grožnje - vsaj o ukinitvi pro-
izvodnje v elektrolizi B, če že ne
ukinitvi celotne proizvodnje alu-
minija v Kidričevem. Preveč
elektrike da požre aluminijski
mogotec na Dravskem polju.
Zgodba postaja na moč podobna
požrešnemu kozlu, tistemu Jurči-
čevemu, zato pričakujemo, da bo
tudi njen epilog podoben Ko-
zlovski sodbi v Višnji Gori . . .
M. Ozmec
Vinarsko
predavanje
v Juršincih
Društvo vinogradnikov in
sadjarjev F^tuj priredi v nede-
ljo, 3. novembra, ob 10. uri v
domu trsničarjev in drevesni-
čarjev v Juršincih predavanje
o bližajočem se prvem preto-
ku mladega vina in njegovem
nadaljnjem negovanju. Pre-
daval bo ing. agr. Franjo Ja-
ger, bivši direktor maribor-
skega Vinaga in sočasno pod-
predsednik Društva vino-
gradnikov in sadjarjev.
Janko Matjašič, predsed-
nik društva, je povedal, da
sodi nedeljsko predavanje v
ciklus tovrstnih oblik izobra-
ževanja za člane in druge, ki
žehjo zvedeti kaj več o vino-
gradništvu in sadjarstvu.
Obe društvi vinogradnikov
in sadjarjev — ptujsko in ha-
loško se pripravljata tudi
na martinovanje, ki bo v Ptu-
ju 11. novembra, že v petek,
8., in v soboto, 9. novembra,
pa bodo prodajali tudi mošt
in kostanje.
JOS
KMETOVALCI, NE PREZRITE
REGRES ZA POGONSKO GORIVO
Osnova za regres za pogonsko gorivo v kmetijstvu
Je podana že v Zakonu o finančnih intervencijah v
kmetijstvu, proizvodnji in ponudbi hrane (Uradni
list RS, št. 9/91). Izvršni svet Republike Slovenije
pa Je v septembru sprejel odlok, ki omogoča porabo
sredstev regresa za dieselsko gorivo D-2, ki se upo-
rablja v kmetijstvu.
UPRAVIČENCI
Upravičenci so kmetovalci, ki opravljajo kmetij-
sko dejavnost in prodajajo kmetijske proizvode iz
svoje proizvodnje. Sem štejemo vse fizične osebe
— kmete, ki proizvajajo tržne presežke. Upravi-
čenci so tudi pravne osebe — organizacije, ki se
ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo.
TRŽNA PROIZVODNJA
Regres se ne uveljavlja za kupljeno gorivo, am-
pak so osnova prodani tržni presežki lastne proiz-
vodnje za naslednje proizvode: bela žita (pšenica,
rž, ajda, ječmen, oves), sladkorna pesa, koruza,
krompir, hmelj, sadje, grozdje (vino), mlado pita-
no govedo (MPG, teleta, krave, voli), mleko, praši-
či in buče.
Za navedeno prodano proizvodnjo je možno
uveljavljati regres na osnovi računov, izdanih od
1/7-1991 do 31/12-1991.
VIŠINA REGRESA
Višina regresa je določena v količin regresirane-
ga dieselskega goriva D-2. Osnova so normativi za
uporabljene strojne ure na podlagi prodanih koli-
čin kmetijskih proizvodov.
TABELA
Regres znaša 20 % od izračunanih litrov diesel-
skega goriva D-2. Za ceno goriva se upošteva ma-
loprodajna cena D-2 na dan izdaje računa za od-
kupljeno proizvodnjo.
Trenutno znaša izračun za povprečni pridelek
42 t sladkorne pese, 7.000 kg koruze ali za 5.000 kg
pšenice na ha:
—	slad. pesa 42 x 12 x 26 x 0,2 = 2.620 SLT
—	koruza 7 x 36 x 26 x 0,2 = 1.310,40 SLT
—	pšenica 5 x 45 x 14,5 x 0,2 = 855 SLT
VLAGANJE ZAHTEVKOV
Vse zahtevke vlagajo posamezniki ali organiza-
cije na Sekretariatu za kmetijstvo občine Ptuj, Trg
mladinskih brigad l/II. nadstropje, soba št. 38
(magistrat), kjer izpolnijo tudi ustrezne vloge. Vlo-
ge sprejemajo vse uradne dneve: v ponedeljek in
petek od 7.30 do 15. ure in v sredo od 7.30 do 17.
ure. Upravičenci iz drugih občin vlagajo zahtevke
v svojih občinah.
POTREBNA DOKUMENTACIJA
Račun in fotokopija računa sta osnovna dokaza
za prodano proizvodnjo. Iz tega se da videti ime
in priimek, vrsta in količina proizvodnje, datum iz-
daje ter pečat in podpis odgovorne osebe.
Hranilna knjižica hranilno-kreditne službe
Kmetijske zadruge Ptuj ali Kmetijske zadruge Lo-
vrenc, če pa je upravičenec nima, prinese s seboj
kartico žiro računa, tekočega računa ali drugo
ustrezno hranilno knjižico, na katero se pozneje
nakažejo sredstva.
Izjava je sestavni del vloge in jo podpišejo le ti-
sti, ki uveljavljajo regres za MPG in prašiče, ki so
vzrejeni na doma pridelani krmi (nad 60 %). Vsako
vlogo in izjavo podpiše upravičenec sam, saj s tem
jamči za resničnost podatkov. Za uveljavljanje re-
gresa na osnovi lažnih listin so predvidene kazni,
in to najmanj 20.000 SLT za kmete in čez 50.000 za
pravne osebe.
Upravičenec lahko vloži svoj zahtevek le v tisti
občini, kjer ima svoj sedež.
Pravočasna vloga omogoča sekretariatom za
kmetijstvo v občinah hitrejše posredovanje na Re-
publiško ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano Ljubljana, kjer jih potrdijo in nakažejo
denarna sredstva, ta pa posredujemo na hranilne
knjižice ali žiro račune upravičencev.
Franc Bezjak, dipl. ing. agr.
Šolski zvonec nam je zaupal...
PTUJ • Učenci osnovne šole Franca Osojni-
ka so prejšnji teden trgali grozdje v vinogradih
Kmetijskega kombinata. Včeraj so imeli učenci
nižje stopnje kulturni dan s Kamniškimi koled-
niki — »Šolsko yro brez cvekov«. Z instrumenti,
ki so jih sami izdelali (haloški bas, različna tol-
kala i n piščali) so pripravili še koncert.
CTRKULANE • Kamniške kolednike so go-
stili tudi učenci tukajšnje šole, ko so organizirali
kulturni dan. Ob spremljavi citer so zapeli slo-
venske narodne in ponarodele pesmi. Pridno so
cel oktober trgali grozdje in zbirali star papir;
najbolj pridni so zaenkrat petošolci.
PTUJSKA GORA • Učenci te šole so nara-
voslovni dan posvetili negi zob. Imeli so preda-
vanje Zobna higiena. Zbrali so tudi hrano za šol-
sko kuhinjo, da bo jedilnik boljši.
PTUJ • Na osnovni šoli dr. Ljudevita Pivka
so imeli v minulem tednu v drugem in sedmem
razredu naravoslovni dan. Učenci druega razre-
da so med drugim nabirali gozdne plodove in
naredili razstavo na temo jeseni, učenci 7. razre-
dov pa so bili na obisku v bolnišnici - na kirur-
giji in v mavčarni. Prihodnji ponedeljek gredo
učenci 8. razreda v okviru kulturnega dneva v
Ljubljano.
PTUJ • Na osnovni šoli Toneta Žnidariča
bodo v tem tednu učenci od petega do osmega
razreda posvetili po eno uro J. Gallusu s poslu-
šanjem njegove glasbe in gledanjem video pos-
netka o njegovem življenju.
ORMOŽ • Na osnovni šoli Stanka Vraza so
imeli minuli teden od I. do 8. naravoslovne dne-
ve pod skupnim imenom »Polje nas hrani«. Po
skupnem delu so učenci posameznih razredov
odšli na krajše ekskurzije.
MAJŠPERK • Učenci višje stopnje so imeli
naravoslovni dan. Sesti razredi so si ogledali
akvarij v Mariboru, sedmi razstavo malih živali
(prav tako v Mariboru*, osmi pa so bili na razsta-
vi Zdravje v Ljubljani.	^
4 — OD TU IN TAM
31. oktober 1991 - TEDNIK
Pismo iz Ljubljane
Dragi Franček!
IIvalu za tvoje izčrpno pismo in seveda pozdrave. Strinjam se s
teboj, da hi bilo treba naše zdravstvo temeljito pozdraviti. Seveda
se pridružujem tudi tvojemu mnenju, da so Hrvati čedalje bolj pri-
jateljsko razpoloženi do Slovenije, saj so nam med drugim poslali
tudi darilni paket v obliki dinarjev, ki pa smo ga kot dobro vzgojeni
hvaležno odklonili. Medtem ko se Črnogorci iz nerazumljivih razlo-
gov umikajo iz Hrva.ške, pa bi radi hrvaški ustaši prišli celo do /.e-
muna, da bi tako vzpostavili ravnotežje med srbsko vojsko in četni-
ki, ki silijo r.vf do Slovenije.
Kot vidiš, sejejugo vojska očitno poslovila od Slovenije, poslo-
vili pa smo se tudi mi od nje. pri čemer smo povedali vse. kar je do-
brega storila, pozabili pa. da nam je pomagala graditi ceste, mosto-
ve in druge komunalne objekte, čeprav je nekatere tudi porušila.
Si bral, daje zvezni javni tožilec začel zbirati podatke za zače-
tek sodnega postopka zoper Slovenijo in Hrvaško, ker sta se odcepi-
li od Jugoslavije? Po mojem bo to zelo učinkovit ukrep, posebej še
sedaj, ko Jugoslavije ni več in torej tudi ne zveznega tožilca.
Ti, ki se ukvarjaš s kmetijstvom, gotovo vneto prebiraš vse o
tem. kar se tiče kmetijskega ministra Osterca in kmečke stranke. V
zadnjem času se predvsem dajejo okrog zakona o gozdovih, zlasti
zloglasnega in zloveščega I J. člena, ki govori o sečnji v gozdovih.
Medtem ko minister Osterc bolj ali manj trdovratno zagovarja stro-
kovna stališča, pa kmečka stranka ministra prepričuje, daje stroka
politika in politika stroka in da mora tudi razumeti, da kmečka
stranka zastopa interese vseh kmetov, tudi tistih, ki niso njeni člani,
seveda pa tudi tistih, ki se ne strinjajo z njeno politiko. Pa da ne
boš mislil, da imam v mislih kmečki lobv. Bog ne daj. Po mojem se
bo Osterc održal na oblasti, če mu bo kmečka stranka pisala zako-
ne in jih bo on samo prepisoval.
Gotovo si bral. da smo poleg rdečih direktorjev dobili še rdeče
zdravnike, po mojem pa imamo že od nekdaj tudi rdeči zbor zdru-
ženega dela v republiški skupščini, ki ga pravzaprav ni, saj združe-
nega dela ni več. Zato so razumljive kritične pripombe prvega mini-
stra Peterleta, da bi bilo treba ta zbor nekako ukiniti, ker samo
zavlačuje postopke v zvezi z lastninsko zakonodajo, namesto da bi
lepo ubogal vlado in njenega predsednika. Problem je samo v tem,
kam s poslanci tega zbora, ki jih je ljudstvo izvolilo. Za predsedni-
ka vlade bi že našli delo, saj gre samo za enega človeka, težko pa
ho s toliko poslanci, ki pa so še vsi rdeči po vrsti — pa ne od sramu
zaradi tega, ker so se drznili zoperstaviti celo njegovemu veličan-
stvu prvemu ministru.
Ljubljansko Delo je na lokalni strani poročalo, da so nedavno
borci NOB iz v-vf Slovenije na Bazi 20 v Kočevskem Rogu počastili
50-letnico Novomeške čete in da je tam govoril Matjaž Kmecl. Če
bi šlo za mašo zadušnico, hi Delo o tetn poročalo na prvi strani, ker
pa je šlo za odpisane borce, pa ni tako ravnalo. Sicer pa vse politi-
čne stranke previdno molčijo, da se ne bi preveč zamerile oblasti v
zvezi z različnimi preimenovanji ulic. Tako kmalu ne bo več ulice, ki
hi bila poimenovana po količkaj pomembnem človeku iz NOB, s či-
mer bomo samo dokazali, koliko smo pred Evropo, ki iz nerazum-
ljivih razlogov še kar naprej spoštuje svoje borce za svobodo.
Zato tudi ne razumetn APZ Toneta Tomšiča iz Ljubljane, ki
se pritožuje, ker ga niso povabili k proslavljanju 400-letnice smrti
Jacobusa Gallusa, čeprav zna odlično zapeti veliko njegovih skladb
in čeprav je bil zbor na zadtiji mariborski Naši pesmi proglašen za
najboljši pevski zbor. Ne vem. ali so res tako neumni, da ne vidijo, v
čem je problem. Iz svojega imena morajo črtati samo dve besedi, pa
jih bodo z veseljem povabili k sodelovanju.
Franček. dobro se imej, povabi me na koline in čim prej mi
spet piši. Pozdravi vse tvoje, tudi novopečenega obrtnika Južeka.
Veseli me, da bo tudi on pomagal ljudem z nasveti.
Tonček H
k ..
Ptujsko mestno pokopališče
Zanesla nie noga je sem na pokopališče,
nešteto je tukaj grobov,
pradaven nekter je, u mnog je pa nov
kaj tukaj oko mi pač išče '.'
Po grobnih pomnikih se željno oziram,
a nima ga vsak . .
Simon Gregorčič
Verzi Simona Ciregorčiča so v
uvod članka postavljeni namer-
no zato. da nas v sodobnem času
v času pred dnevom mrtvih opo-
minjajo na konec človekove mo-
či, ustvarjanja, na večno počiva-
lišče.
Pogrebni sprevod in pokop sta
zadnja ločitev od lega sveta, naj-
večja tragika in bolečina. Zato
naj takega slovesnega prostora,
kjer umrli počivajo svoj večni
mir, nič ne moti. Pa je res tako?
Pokopališča, predvsem novej-
ša, se širijo. So urejena in obiska-
na, odvisno od svojcev in obisko-
valcev stalnega počivališča. Kak-
šna pa je usoda tistih pokopališč,
kjer danes ne pokopavamo več
svojih najdražjih? Kako je s sta-
rejšimi nagrobniki, ki so v popol-
nem nasprotju z današnjo »mo-
do«, z imeni, ki mimoidočim ne
pomenijo in ne povedo ničesar o
preminulih ljudeh. Glede na to,
da nimajo svojcev ali znancev, ki
bi skrbeli zanje, ali jih je še smi-
selno pustiti, da razpadajo in
»kvarijo« ugled mestu? Ali ne bi
bilo lepše urediti na tem prosto-
ru sprehajališča ali parka, na-
grobnike, ki so v razpadajočem
stanju, pa odstraniti?
Ali ne kažemo svojega odnosa
do življenja in do smrti tudi z od-
nosom do umrlih in njihovih po-
čivališč? Kako so naši predniki s
svojo kulturo in vedenjem ravna-
li z nagrobniki, kakšen je bil nji-
hov odnos do pokopališč in kak-
šno je naše ravnanje?
Naj na kratko predstavim zgo-
dovinski razvoj nekdanjega
mestnega pokopališča, ki danes
pomeni ptujskim srednješolcem
najkrajšo povezavo z mestom,
enako tudi stanovalcem v novej-
šem delu mesta, mnogim pa tudi
kotiček, kamor se umaknejo v ti-
hem premišljevanju o svojih naj-
bližjih.
Simon Povoden in Balduin Sa-
ria sta zapisala, da so zaradi ku-
ge, ki je bila prisotna v mestu že
dalj časa. začeli Ptujčani graditi
v letu 1680 cerkev svetega Jože-
fa. Cerkvica je bila postavljena
na mestu danes opuščenega
mestnega pokopališča. Pokopa-
lišče je bilo leta 1683 povečano.
30. oktobra leta 1707 pa ga je
skupaj s cerkvico slavnostno po-
svetil Franz Anton grof Wogen-
sperg, knezoškof v Seggonu
(grad blizu Lipnice v Avstriji).
Cerkev je bila kmalu po tem, leta
1787, ukinjena. Z ukinitvijo kot
posledico Katserlihovih reform v
letu, ko je bil mestni župnik in
okrajni dekan dr. Georg Plochl,
je prišlo do prodaje cerkvice sv.
Jožefa za 900 forintov. Skoraj
istočasno so jo tudi porušili. Da-
nes njene točne lokacije ne mo-
remo ugotoviti, zelo verjetno pa
je bila postavljena v bližini da-
našnjega pokopališkega kri/a.
V začetku tega stoletja (leta
1922) nam je M. Saria podal celo-
vit zgodovinski razvoj mestnega
pokopališča:
Naše pokopališče je bilo do
sedaj določeno samo /a katolike,
livangeličanov po zelo močni re-
formaciji v mestu skorajda ni več
bilo. Ko so proti koncu 18. stole-
tja v Ptuju umirali tudi vojaki
evangeličanske veroizpovedi, so
bili pokopani na splošnem poko-
pališču, verjetno na določenem
prostoru. Šele v letu 1857, ko je
nastala v mestu mala evangeli-
čanska skupnost s približno 20
člani, v večini doseljenci z nem-
škega področja, prišleki, cehi, so
dobili dovoljenje za svoje poko-
pališče. Tako so priključili k
mestnemu pokopališču parcelo,
ki jo je 20. 3. 1857. leta posvetil
župnik Hermann Soebel iz Grad-
ca. To še ni bilo današnje evan-
geličansko pokopališče. Kmalu
je parcela postala premajhna in
skupnost je zahtevala večji pro-
stor. 26. oktobra 1860 je evange-
ličanski duhovnik posvetil to po-
kopališče, ki je bilo dokupljeno.
Zbralo se je veliko navzočih, pri
posvetitvi pa je igrala glasbena
godba husarskega regimenta
princa Karla Bavarskega slavno-
stne in praznične pesmi. Nobena
velika osebnost ne počiva tukaj.
Na severnem zidu najdemo
grobnico družine iz Rač, vendar
ne gre za grobnico Moriza, ki je
bil znan funkcionar in politik,
rojen Ptujčan. Najdemo še druga
imena, ki so tesno povezana z
zgodovino našega mesta. Koliko
od teh ljudi, ki so bili tukaj zelo
poznani, je že davno pozabljenih
in so vedno manj v spominu.
Mojstri Oblack, Pacher, Sarnitz,
Seidl, mogoče tudi Lerch so da-
nes edina imena, ki se jih še spo-
minjamo. Na našem pokopališču
je pokopan slovenski jezikoslo-
vec Oroslav Caf, ki je bil v Ptuju
kurat. Tudi iz umetnostnozgodo-
vinskega stališča naše pokopališ-
če ne zaostaja za drugimi. Naj te
vrstice pripomorejo k temu, da
bo ta košček zgodovine zunaj
mesta, kamor marsikdo potuje v
tihem premišljevanju k najdraž-
jim umrlim, ostal se za naprej
ohranjen. Tako je razmišljal B.
Saria v svojem članku.
12. avgusta 1828. leta je na
podlagi gubernijske odredbe bilo
potrebno popisati vse spomeni-
ke. Med nepremične spomenike
so všteli rimske in srednjeveške
nagrobnike in nagrobnike opuš-
čenih pokopališč. Na Ptuju je ta-
ko Simon Povoden leta 1830 dal
vzidati nagrobnike v pritličje
mestnega stolpa.
17. januarja 1785, ko je bil uki-
njen dominikanski samostan v
Ptuju, so razbili nagrobnike zna-
nih plemiških družin (Gospodje
Ptujski, Herbersteini . . .).
Na vojaškem pokopališču v
Strnišču je bilo v letih 1915/16
pokopanih okoli tri tisoč voja-
kov in ruskih vojnih ujetnikov.
Koliko jih še danes lahko najde-
mo na tem mestu?
14. novembra 1980 seje sesta-
la strokovna komisija za ureditev
(starega) mestnega pokopališča
na Ptuju. Povabljeni so bili tudi
delavci kulturnih ustanov. Skup-
ščina pa jih je želela seznaniti z
ukinitvijo pokopališča v dobrem
letu dni. Zbrane so bile utemelji-
tve za spomenike, ki bi jih bilo
potrebno iz različnih razlogov
vendarle pustiti. Ponovno so se
zbrali leto kasneje in sklenili, da
bodo pokopališče ukinili, svojce
umrlih pa o tem obvestili in jim
tako dali možnost, da skeletne
ostanke svojcev prenesejo na no-
vo rogozniško pokopališče. Dolg
spisek pomembnih nagrobnikov,
ki naj bi na tem mestu ostali, se
je krepko zmanjšal.
Sprašujem se, kdo je bil pre-
malo »human«, premalo zagnan
oziroma kdo je prepustil ta koš-
ček zgodovine zunaj mesta, kot
ga imenuje Saria, času in spomi-
nu, da propada?
Irena Benedičič
Pokopališče danes.
Pohod ptujske registrske tablice
Ptujska občinska vlada in
predsedstvo skupščine si po naj-
različnejših kanalih prizadevata,
da bi Ptuj dobil svojo registrsko
tablico. Številke o registriranih
vozilih so dovolj zgovorne (v
Tedniku smo jih že objavili), za-
to naj bi sedaj pomagali znani
Ptujčani na položajih v republi-
ki. Prejšnji petek je predsednik
občinske vlade Branko Brumen
vzorec registrske tablice izročil
dr. Ludviku Toplaku, predsedni-
ku Družbenopolitičnega zbora
skupščine Republike Slovenije.
Ta je z zadovoljstvom sprejel po-
sredovanje. V Ptuju poleg tega
nestrpno pričakujejo Igorja Bav-
čarja, republiškega ministra za
notranje zadeve, kateremu prav
tako želijo izročiti vzorčno tabli-
co.	MG (Posnetek: JB)
im MILENA TURKZZl
družina in
starostnik
(7. nadaljevanje)
Čeprav torej ne moremo govoriti, da starejši da-
nes nimajo stikov z otroki, je res, da si v povprečju
želijo bolj pogostih stikov kot njihovi otroci. Razi-
skave govore pri tem o t.i. asimetričnem odnosu,
za katerega je značilno, da starši sploh bolj visijo
na otrocih kot obratno. Če stari ljudje govore o
družini, mislijo pri tem skoraj vedno tudi na otro-
ke in vnučke, medtem ko njihovi odrasli otroci šte-
jejo svoje starše med sorodstvo.
Danes je vsekakor običajno, da odrasli otroci
pomagajo staršem v stiski, ti pa njim. Domači po-
datki kažejo, da so po mnenju 73 % ljudi, starejših
od 60 let, otroci prvi, ki morajo pomagati svojim
staršem v stiski (12% jih pričakuje pomoč pred-
vsem od bratov in sestra, 13 % pa od širše družbe).
V resnici pričakujejo pomoč predvsem od svojega
zakonca, če je ta živ. Le tisti stari ljudje, ki živijo
sami, iščejo pomoč predvsem pri otrocih, pri če-
mer je presenetljivo, da v Jugoslaviji kot celoti pri-
čakujejo več pomoči od sina kot od hčerke. Verjet-
no vplivajo na to še dokaj patriarhalne razmere v
velikem delu države. Podatki za Slovenijo in veči-
no zahodnih držav kažejo, da računajo starši pred-
vsem na pomoč hčerke. Zanimivo je tudi, da priča-
kujejo stari ljudje od svojih bratov in sester le ma-
lo pomoči v stiski. In končno je zgovoren tudi po-
datek, da je le 4% starih ljudi odgovorilo, da ni-
majo prav nobenega bližnjega človeka, ki bi skrbel
zanje, če bi obležali bolni.
Otroci pomagajo svojim ostarelim staršem na
različne načine: pr nabavljanju hrane, negi, pos-
pravljanju po hiši in raznih drugih opravilih. Le
malo otrok občasno starše podpira z denarjem.
Običajno je taka pomoč skromna.
Pomoč od otrok, npr. med boleznijo, pričakuje-
jo veliko bolj pogosto starejše ženske, manj pa
mc^ški, posebno v mestih. Samski ljudje brez otrok
pričakujejo manj pomoči od svojega okolja in ra-
čunajo na pomoč skrbstvenih organov ali pa raz-
mišljajo o odhodu v dom.
Če vemo, da otroci nekoč niso vedno posebno
obzirno ravnali s svojimi ostarelimi starši, potem z
vidika starih ljudi za družinami s tremi rodovi ne
moremo posebno žalovati.
5. SPORI Z OTROKI
Spori med starši in poročenimi otroki, ki živijo v
skupnem gospodinjstvu, so pogosti.
Do sporov pride takrat, kadar starejši nimajo
dovolj prostora zase, kadar morajo živeti skupaj z
otroki z ekonomskih razlogov, ker npr. nimajo
lastnih dohodkov ali so ti zelo nizki, in kadar se
način življenja, vrednote v družbi in vzgojni prije-
mi hitro spreminjajo, tako da se v tem generacije
močno razhajajo.
Omenil sem, da je pomoč otrok ostarelim star-
šem v nekaterih primerih dvorezen meč, ki sproža
pogoste spore. Bolj ko starejši človek hrepeni po
neodvisnosti, teže sprejema pomoč, ki je zanj zna-
menje slabosti. Iz tega občutka pogosto izvira
agresija proti sebi in tistemu, ki mu pomaga. Tudi
otroci sami večkrat grešijo. Če že pomagajo svojim
staršem, potem jim nikoli ne smejo pomagati tako,
da jim jemljejo občutek lastne veljave ali da zanjo
zahtevajo pretirano zahvalo. To ne velja le za de-
narno pomoč, predvsem velja za pretirano zašči-
tniško obnašanje do starih. Takšno obnašanje sta-
re ljudi žali, ker jih spreminja v nebogljene »otro-
ke« in jim tudi objektivno jemlje možnosti, da si
sami urejajo svoje življenje.
V zadnjem času opažamo bolj pogosto spore za-
radi različne izobrazbene stopnje in različnih sta-
lišč do pomembnih življenjskih, svetovnonazorov-
skih in verskih vprašanj. Svet, kakršnega vidijo ne-
kateri starejši, je včasih res nekoliko poenostavljen
in nekateri otroci se s starši nenehno prepirajo,
dokazujejo svoja stališča ali pa se s starši sploh
nočejo pogovarjati. V resnici to sploh ni prereka-
nje za stališča, temveč prikrit boj za prevlado.
Seveda moramo ob teh in drugih konfliktih po-
misliti tudi na primere čustvene razdvojenosti
otrok do staršev. Nekateri otroci namreč svoje
starše zavračajo in hočejo biti drugačni od njih in
drugače živeti.
In končno je treba reči, da mnogi mlajši ljudje,
posebno še danes, ne znajo biti več prav potrpe-
žljivi, ne znajo se več odrekati v prid drugim ali pa
živijo čustveno, osebnostno in intelektualno zelo
prazno.«'
Nadaljevanje prihodnjič
Hubert Požarnik. Umetnost staranja. Ljubljana l^^Sl,
str. 58 61.
Foto: M. Ozmec.
TEDNIK ~ oktober 1991
OD TU IN TAM — 5
TomaŽ pri Ormožu
PO NAŠIH VASEH
ko se odpraviš k Tonia/u pri Ormožu, je to lahko čisto prijeten iz-
let, če opre/uješ le za naravnimi lepotami tukajšnjega sveta in če vidiš le
očesu prijazne malenkosti. /. drugo besedo pravimo temu tudi urejenost
bivalnega okolja. .\o, če vidiš samo to, drugo pa, mogoče tisto neprijet-
no, enostavno odmisliš, potem si s lomažem lahko čisto zadovoljen.
Lep, ljubek kraj sredi lepe narave! Toda stvari se zasučejo tisti hip, ko
se moraš preleviti ► sitnega turista s fotoaparatom. Ta pa naj s svojim
objektivom opazi tudi tisto, kar lahko prišleku pokvari že prvi vits in če-
sar domačini zaradi (na)vajenosti niti ne vidijo več.
Že tisti hip, ko se k Tomažu
pripelješ iz savske smeri, je ja-
sno, da si kraj še vedno celi rane
po strahovitem poletnem neurju,
ko je toča ne le uničila poljščine,
vrtove, vinograde itd., temveč te-
meljito zljuknjala kritino na mar-
sikateri hiši. Zato skladovnice
strešne opeke ob hišah, dvoriščih
in na večjem prostoru v samem
središču naselja niti ne presene-
čajo preveč. A si hkrati ob pogle-
du na njihova zapuščena lesena
ogrodja in na kakšen mogoče tu-
di nepotreben kup polomljenega
ciglovja v nemali zadregi, saj
stežka presodiš, ali gre za nered
med delom ali za onega drugega
—	po že opravljenem delu, torej
za malomarnost. Toda ker med
dvema možnima razlagama do-
mala vedno izberem prijetnejšo
—	tak sem pač po naravi —, sem
se tudi tokrat raje odločil za prvo
varianto, torej za nered med de-
lom; ko bodo končali, bodo za
seboj tudi pospravili, tako kot je
pač v navadi!
Napotim se od križišča po uli-
čici proti pošti. Vendar na križiš-
ču še najprej pogled na levo, v
grabo ... Ob novo zgrajeni, še
neometani hiši, kar sploh ne mo-
ti, škrbast ostanek nekdanjega
kamiona, kar pa hudo moti! Za-
kaj le mora biti tam, se vprašaš,
ali ga ni mogoče odstraniti kam
drugam, kjer ne bi bil tako na
očeh kot tukaj na vpadnici v na-
selje. Desno travnata površina,
na njej pa tik ob cesti polivinila-
sta vrečka, papirčki, raznobarvne
vrečice od bonbončkov in peče-
nega krompirčka. Toda kot na-
lašč je tisti dan bilo naravnost
zoprno vetrovno. In veter . . . no.
saj veste, kako neodgovoren je
veter . . . dvigne in zvrtinči vse
od bogve kje, kar ni pritrjeno, pa
ne bi takihle papirčkov in vrečic!
In ker je vrh vsega še nesramen,
ti vse skupaj namesto v koše za
smeti enostavno odloži nikamor
drugam kot ravno ob rob cestiš-
ča, po katerem se šolarji v večjih
skupinah vračajo iz šole domov.
Ti nemarnež, ti! No, jutri, ko se
bo polegel, da, že jutri bodo
učenci pod nadzorstvom svojih
učiteljev in staršev vse skupaj
počistili in mirna Bosna, se spet
odločim za boljši del svoje razla-
ge. Otroci so namreč ogledalo
starejših in ti jim seveda morajo
biti za zgled! In če ta resnica še
ni iz mode, potem še vedno ve-
Ija!
Po tesni uličici se napotim na-
prej proti središču^jiselja. Hiše
levo, desno in . . . bjoj, nekatere
med njimi svojega dvorišča
sploh ne bi smele imeti obrnjene-
ga proti cesti.
In že sem v kotu, ki ga v obliki
črke L tvorita glavni utripalnici
skozi Tomaž. Pogled se mi skali
ob vogalni hiši in njeni sosedi, ki
jima, bogve zakaj, grdo odpada
omet. K tisti večji so celo prislo-
nili skladovnico strešne opeke z
nepotrebnim lesenim ogrodjem
vred. Z raznih vrat. ki jih. kot ka-
že, ne odpirajo prepogosto, se mi
v obraz zarežijo neokusni plaka-
ti, ki vabijo na neke vrste priredi-
tev z magijo. Ce bi domačini bili
jezni nanje, bi jih že odstranili, si
rečem. Po tleh papirčki, odpadlo
listje z dreves, nepometeno as-
faltno cestišče sredi naselja. Do-
bim občutek /apuščenosti. A bi
delal krivico, če bi obtoževal . . .
saj veste, tisto, da je bilo namreč
vetrovno. Že jutri bo vse v naj-
lepšem redu, se potolažim in se
mimo lepo urejene stavbe (z lepo
pobarvano fasado) z Mercatorje-
vo trgovino sprehodim proti
koncu uličice. Ta se namreč tu-
kaj razširi v večji prostor s cer-
kvijo, župniščem, župnijsko učil-
nico in nekdanjo osnovno šolo.
Skoraj nisem mogel verjeti . . .
kot da bi prišel v povsem drug
svet! Svet, ki se od onega na za-
četku uličice močno razlikuje.
Dva svetova, dva kontrasta! Fa-
sade vseh naštetih stavb so tukaj
prenovljene in lepo, svetlo po-
barvane. Ploščad med župniščem
in cerkvijo kot preproga z angle-
ško travico. vmes pa okrasao
zimzeleno grmičevje in grede s še
vedno cvetočimi rožami. Ostrmel
in onemel sem od občudovanja.
Nikjer papirčkov, nikjer nobenih
sneti, pometeno . . . skratka kot
doma v stanovanju. Glej, glej, tu
so torej Tomaševčarji začeli ure-
ditev, od tod torej so začeli pre-
novo in ko prihodnjič spet pri-
dem kot turist, bo že celo tako!
Lepo, lepo, ni kaj . . . torej ven-
darle vedo, kako je treba in kako
naj bi bilo! Ta predel je name
deloval neskončno optimistično
in hkrati vlival vero v domačine,
da sem se tukaj zadržal dlje, kot
bi glede na mojo nalogo bilo po-
trebno.
Obiskal sem še pokopališče
zunaj naselja. Tomaševčarji so si
kraj svojega večnega počitka ure-
dili na blagi kopasti vzpetini ob
glavni cesti proti Ljutomeru in
Ormožu. Prvo, kar pade prišleku
v oči, so lepe in umetelno obre-
zane ciprese. Priznam, da tako
pristriženih doslej še nisem vi-
del! Povsod so, kamor se obrneš,
ob glavni cesti, ki deli pokopališ-
če na dva dela, pa tvorijo celo
neke vrste gost drevored. Brez
vsakega dvoma so najlepši okras
tega mirnega predela. Z grobovi
pa je že tako, da so nekateri traj-
no vzdrževani, več pa je takih, ki
to niso. Toda to je že stvar oseb-
ne kulture in v to se ne bi spuš-
čal. Verjamem pa, da bo pokopa-
lišče na dan vseh svetih lepo ure-
jeno, grobovi sčiščeni, polni sve-
žega cvetja in gorečih sveč. Celo
prepričan sem, da bodo do tega
dne izginili zabojniki smeti ob
cesti in velik kup odpadkov ob
ograji pokopališča, ki je s ceste
prav neprijetno videti. Prav tako
sem prepričan, da bo do tega
dne tudi v naselju tako iz škatlji-
ce, kajti niso še zgodilo, da bi
naš človek ne uredil svojega bi-
vališča in pospravil njegovo oko-
lico dan pred nedeljo ali prazni-
kom. Dan vseh svetih pa je praz-
nik, mar ne?
Besedilo in foto
I. C.
Pogled na neometano hišo ne moti, škrbina od nekdanjega kamiona pa
na križišču cest ne dela nič drugega kot le slab vtis!
Ali bo ta kup smeti ob pokopališču in ob cesti proti Ljutomeru zginil do
1. novembra?
Nesrečna št. 33.
Predel med župniščem na levi, staro šolo in cerkvijo Je najlepše urejeni
del Tomaža. Ali bo ščasoma ves tak? Bilo bi lepo!
Opeka bo najbrž še potrebna, opuščeno leseno ogrodje, umazana okna,
odpadli omet, opuščena oglasna tabla nesrečne št. 33 pa dajejo kaj slab
videz celotnemu naselju.
Ciprese, lepo in skrbno pristrižene, so najlepši okras tomaševskega po-
kopališča.
Klavir za mojstre
Minulo sredo, 23. oktobra, je
bilo, ko se je gvardijanu Minorit-
skega samostana v Ptuju g. Mir-
ku Pihlerju po več kot enoletnem
iskanju in neštetih organizacij-
skih zapletih končno le posrečilo
postaviti v nekdanjo meniško je-
dilnico koncertni klavir.
Po tistem, ko so jo preuredili
za večnamensko rabo - za re-
dovniška shajanja, za razne raz-
stave, za seminarje, okrogle mize
itd. — so jo namenili še za kon-
certne dejavnosti. Že prvi nasto-
pi domačih pevskih zborov, ki so
se zaradi akustičnosti dvorane le-
po obnesli, so pokazali, da bi bil
stalno nameščen klavir tukaj nuj-
no potreben. Po tehtnem premi-
sleku so se patri odločili za na-
kup, vendar ne za nakup povsem
običajnega klavirja, temveč za
koncertnega, ki bo namenjen
predvsem solističnim nastopom.
Po enoletnem iskanju, kot že
omenjeno, so ga našli v Društvu
slovenskih skladateljev v Lju-
bljani. Gre za klavir tvrdke
Bliithner iz Leipziga (s popolno
angleško teh niko). ki je bil pred
tem v dvorani Slovenske filhar-
monije in kjer so nanj igrali do-
mala vsi svetovno znani pianisti.
Največ zaslug, da je ta koncer-
tni lepotec sploh prišel na Ptuj,
imajo po besedah g. Pihlerja do-
mačin Maksimilijan Feguš (diri-
gent mariborske opere in vodja
pevskega zbora sv. Viktorina
ptujske proštije), njegov prijatelj
predsednik Društva slov. sklada-
teljev in ptujska odvetnica Bože-
na Cačkovič. Denar za nakup te-
ga izredno kvalitetnega instru-
menta (5000 DEM v tolarski pro-
tivrednosti) so si minoriti v pre-
težni meri sposodili, nekaj pa so
ga prispevali sami. Upajo le, da
jim bodo pri vračanju posojila
pomagali predvsem v stranki krš-
čanskih ucmokratov in razni po-
sameznida rovalci.
Instrument je torej na svojem
mestu. Sedaj bo potrebno dvora-
no le še akustično izolirati od
hrupnega avtomobilskega pro-
meta. ki po mestni vpadnici po-
teka tako rekoč tik ob njej in od-
praviti njen predolgi odmev.
Besedilo in foto:
I. C.
Za male in velike, dečke in deklice
PLESNI STUDIO ARI
Plesna ustvarjalnost (creative
dance) je fakultativni predmet v
mnogih osnovnih in srednjih šo-
lah ter na večini univerz na zaho-
du, ker se v razvitih deželah za-
vedajo visoke korelacije med te-
lesnogihno ozaveščenostjo in
človeško ustvarjalnostjo, \letode
za razvijanje plesne ustvarjalno-
sti so sorodne, če že ne kur vzor-
čne, vsem drugim metodam, ki
izgrajujejo ustvarjalno osebnost.
V Plesnem studiu A rt skrbimo predvsem za razvoj plesne ustvarjal-
nosti v plesnih delavnicah in plesnem vrtcu, za učenje plesne tehnike in
plesnih vzorcev (kombinacije) pa so določene posebne ure (sodobna teh-
nika, baletna tehnika, plesni ritmi). Ker me po telefonu mnogi starši
sprašujejo, kakšna je razlika med plesnimi tečaji in delom » našem ples-
nem studiu, bom poskušala poenostavljeno zapisati nekaj ključnih točk
iz našega delovnega programa.
našem Plesnem studiu A rt smo
pozorni na uravnoteženost
ustvarjalnih in tehničnih plesnih
vsebin.
Vpisi in spoznavne ure bodo
od 4. do 7. novembra v telovad-
nici osnovne šole Olge Meglič.
Zaželena je telovadna oprema.
PONEDFLJEK, 4. H.:
ob 16.10 Plesni vrtec HIBE (4 in
5 let): vodi Mira Mijačevič
TOREK, 5. 11.:
oh 15.M) Plesna delavnica ŽABI-
CE (8, 9 in 10 let), vodi Vanja
Meško
SREDA, 6. H.:
ob 16.10 Plesni vrtec PIKICE (6
in 7 let): vodi Iris Lep.šina
Oh IS.M) Plesna delavnica T4
(14 do 17 let): vodi Renata .Mere
ČETRTEK. 7. 11.:
ob 17.30 Plesna dehnnica REJ
i 11. 12. in 13 let): vodi Mira Mi-
jačevič
V plesnem studiu organizira-
mo tudi plesno telovadbo za
odrasle in urimo mažorete v
KLUBU MAŽORET. O tem več
v naslednji številki.
Plesne tehnike so poseben tre-
ning telesa, kjer prek učetija do-
ločenih gibov urimo mišične sku-
pine v gibni kordinaciji in jih z
večkratnim ponavljanjem tudi
krepimo. Posamezne gibe posto-
poma povezujemo v gibno-pro-
storske vzorce (plesne kombina-
cije) in s tem razvijatno gibni
spomin in prostorsko orientaci-
jo. Z učenjem novih in novih
kombinacij seveda bogatimo ple-
sni slovar in s tem omogočamo
večjo ustvarjalnost in ozaveščeno
telesno izraznost.
V razvojnem obdobju otroka
in mladega človeka je priporoč-
ljivo kombiniranje obeh metod.
Zgolj učenje plesnih vzorcev po-
meni ponavadi zatrtje ustvarjal-
nosti oziroma razvijanje .•>hemati-
zirane nekreati\ne miselnosti. V
Biba pleše in skaklja .. . (prizor z letne produkcije » ptujskem gledališ-
ču). (Foto: I.angerhole.)
6 - QP lU IM TAfKI
31. oktober 1991 - TEDNIK
DELAVSKA UNIVERZA V SLOVENSKI BISTRICI
Uspešno
tudi v prihodnje
Vidu Lepogliiv že \rsto let uspešno krmari barko Delavske univerze
v Slovenski Bistrici. Pričelo se je no\o šolsko leto, dela jim ne manjka,
le organizirati ga je potrebno. Po naravi optimistka upa, da bodo uspe-
šni tudi v prihodnje.
Kako ste pri vas pričeli novo
šolsko leto 1991/92?
Vida Lepoglav: »Dokaj uspe-
šno. Trenutno imamo največ te-
čajev tujih jezikov, predvsem
nemščine, od otroških vrtcev na-
prej. V Slovenski Bistrici, Zgor-
nji Polskavi, Poljčanah in na Pra-
gerskem smo pričeli tečaje za
predšolske otroke, na osmih os-
novnih šolah tečaje nemškega je-
zika, na treh izmed njih še angle-
ščino. Za jezike je trenutno naj-
več zanimanja tudi med odrasli-
mi, letos se prvič pojavlja zani-
manje tudi v podjetjih. Kar šest
skupin imamo v podjetju Impol.
po eno pa pri Kreditni banki v
Slovenski Bistrici in tovarni olja.
Veliko ljudi, ki bi želeli obisko-
vati začetne in nadaljevalne teča-
je tujih jezikov, seje prijavilo ne-
posredno na delavsko univerzo.
Druge oblike izobraževanja
trenutno še ne potekajo, pač pa
jih pripravljamo. Večino tečajev,
ki trajajo od 50 do 60 ur, planira-
mo v poznojesenskem času, ko
ni več toliko dela na polju. To so
v glavnem tečaji za viličariste,
gospodinjski, šiviljski in podob-
ni. Pričeli smo že srednje izobra-
ževanje odraslih; drugi in tretji
letnik srednje ekonomske šole in
tretji letnik šole za strojne tehni-
ke:
Na Delavski univerzi sta red-
no zaposleni dve delavki, imajo
pa več kot 100 zunanjih sodelav-
cev, ki pripomorejo k temu, da
izobraževanje poteka nemote-
no.«
Ali bodo kljub številnim obli-
kam izobraževanja preživeli?
Vida Lepoglav je povedala, da
iščejo nove oblike izobraževanja,
gredo v podjetja in med ljudi, se
z njimi pogovarjajo o potrebah,
ki jih imajo kot občani na po-
dročju splošnega in kulturnega
izobraževanja, v podjetjih pa
strokovnega. »Vedno iščemo no-
ve oblike, tudi z zunanjimi insti-
tucijami po Sloveniji, v občino
pripeljemo najboljše in upam, da
bomo s tem načinom uspešno
delovali tudi v prihodnje. Sem
optimist.«
Njihova delavska univerza se
bo že v jesenskem času preime-
novala v ljudsko univerzo, ker je
to veliko širši pojem, saj vse obli-
ke izobraževanja in usposablja-
nja zajemajo večino prebivalstva,
od otrok do odraslih. Pojem »de-
lavska« je spekter izobraževanja
preveč ožil. V prihodnje se bodo
organizirali kot javni zavod.
Vida Topolovec
Foto: Samo Brbre
Vida Lepoglav
__w
Branka Stimec — nova
štatenberška »graščakinja«
Crado\i so estetsko dopolnilo
vsake pokrajine, sodijo med naj-
starejše ohranjeno posvetno stav-
barstvo in so kulturno-unietniška
dediščina nekdanjih časov. Pri
ljudeh že od nekdaj vzbujajo
skrivnostno zanimanje za Kve, kar
se je in kar se še dogaja za debeli-
mi zidovi, zato radi prihajajo va-
nje in tako vsaj za trenutek poza-
bijo na vsakdanje skrbi. A/ čudno,
da so se v slovenjebistriški občini
odločili za obnovo dvorca Štaten-
berg pri M a ko!ah, ki ga je » letih
1720—1740 dal zgraditi grof
Franc Dizma Attems. Dvorec se-
stavljajo štirje trakti, gradbena
dela so mojstrovina Italijana Ca-
mesinija in čudovita poslikava vi-
teške dvorane vrhunski dosežek
baročnega slikarja Joanneskvja.
Vse to je pritegnilo Branko Šti-
mec, pravnico, da je s I. junijem
letošnjega leta zamenjala trinajst-
letno mirno in eksistenčno varno
službo, ki jo je kot vodja splošno-
kadrovskega sektorja opravljala v
slovenjebistriški tovarni olja, za
direktorski stolček » podjetju Šta-
tenberg, kije v sestavi bistriškega
Impola.
Ker si je vedno želela dinami-
čno delo, je iz »uprave« presed-
lala v gostinstvo in turizem. Ni
imela pravih izkušenj, zato pa
veliko zalogo dobre volje in ve-
selje, ter kar je najvažnejše, gla-
vo na pravem mestu.
Ste nova »graščakinja« na Šta-
tenbergu. Kakšna je razlika med
lanskim in letošnjim videzom gra-
du?
Branka Štimec: Trenutno je
usposobljen spodnji del, kjer je
restavracija, v prvi etaži je mu-
zej, ki je bil urejen že v lanskem
letu, na dvorišču imamo manjši
galerijski prostor z razstavo sli-
karja Vaška Četkoviča, letošnjo
leto smo usposobili manjši raz-
stavni prostor v prvi etaži gradu.
Nadaljujemo štatenberška sreča-
nja s kulturo. Prvo je bila razsta-
va skupine Keramika iz Ljublja-
ne v septembru, sedaj gostimo
slovenske pisatelje. Do novega
leta se bosta zvrstili vsaj še dve
kulturni prireditvi. Konec mese-
ca bo tu prvi štatenberški mara-
ton, prihodnji mesec pa lov na li-
sico v okolici dvorca.
Letošnje poletje je bilo nekoli-
ko drugačno od lanskega.
Branka štimec: Res je bilo
drugačno, največ zaradi vojne v
Sloveniji. V tem času je bil dvo-
rec zaprt, v njem smo imeli teri-
torialno obrambo in ujetnike z
Boča. Ko se je stanje normalizi-
ralo, je bila turistična sezona že
okrnjena, kar se je poznalo tudi
pri nas. Septembra so se tu vrstili
razni pikniki in zabavne priredi-
tve. Med drugim je pri nas pote-
kal izbor za mis Slovenske Bistri-
ce. Lahko bi rekla, da se je po-
slovanje končno normaliziralo.
Lansko leto je bila narejena do-
bra zasnova za dokončno ureditev
dvorca, ki bi ga vrnili prihodnosti.
Branka Štimec: V letošnjem le-
tu so bile naložbe ustavljene. V
tem času je podjetje Impol usta-
novilo družbo z omejeno odgo-
vornostjo Štatenberg. Njen last-
nik je 99,6 odstotkov Impol, 0,4
odstotke pa projektantsko podje-
tje IBIS iz Slovenske Bistrice.
Zasnova je ostala takšna, kot je
bila zamišljena, vendar se zaradi
težkih gospodarskih razmer v le-
tošnjem letu ni nič realiziralo. Če
bomo imeli mir in ponovno nor-
malno gospodarsko poslovanje,
se bo najbrž tudi na Statenbergu
marsikaj uresničilo: ob dvorcu
jahalna šola, zgraditi bo potreb-
no teniška igrišča, urediti loko-
strelski poligon in še kaj. V sa-
mem dvorcu bo potrebno urediti
hotelski del, centralno ogrevanje,:
tu so še razni butiki, skratka vse,
kar bi oživilo dvorec.
Branka Štimec
Prizadevate si, da bi si v dvorcu
podajala roke turizem in kultura.
Vam uspeva?
Branka Štimec: V Štatenbergu
je bil v lanskem letu organiziran
ciklus prireditev pod naslovom
»Štatenberška srečanja s kultu-
ro«. Programi in izvajalci so bili
zelo kvalitetni, manj pa je bilo
občinstva. Vzrok vidim v tem,
ker Štatenberg na tem področju
nima tradicije, dvorec je bil dol-
ga leta zaprt, pa je vse skupaj
kljub dobri volji težko izvesti.
Lanski abonmajski program smo
sklenili v letošnjem avgustu z ve-
čerom večno mladih melodij, je-
senski del pa smo pričeli z raz-
stavo. Prireditve bomo nadalje-
vali tudi v prihodnje, mogoče v
nekoliko spremenjeni obliki, ta-
ko da ne bo šlo samo za glasbene
izvajalce, temveč tudi za druga
področja.
Štatenberg ima svoj klub ljubi-
teljev. Obstajal je že pred leti,
vendar ne pri nas, temveč v Novem
Sadu, ker so bili gostje iz tega
kraja navdušeni nad dvorcem in
njegovo okolico. Kako je s klu-
bom danes?
Branka Štimec: Klub je bil
ustanovljen v lanskem letu, pri-
dobili smo precej članov, ki jim
je Štatenberg pri srcu. Ustano-
vljen je na povsem ljubiteljskih
osnovah, njegov cilj pa je poma-
gati Štatenbergu, da bi ga čim-
prej vrnili prihodnosti. Klub ob-
staja in deluje. Vabimo vse, kijih
to zanima, da se včlanijo.
Za vlaganje v grad se, ko bo
tuji kapital pri nas varen, zani-
majo vlagatelji iz tujine — Švi-
carji, Nizozemci in celo Korejci.
Upamo, da bo nova »graščaki-
nja« imela dovolj živcev in ener-
gije, da bo skupaj s sedmimi za-
poslenimi uresničila vse, kar je
bilo zapisano v razvojnih načr-
tih, in dodala še kaj po svoje, po
žensko.	Vida Topolovec
Čevljarji in njihove cene
Ljudje skoraj vsakodnevno potrebujemo storitve malih
obrtnikov. O velikih ne bom pisal, pač pa o čevljarjih in
njihovih cenah.
Znanka je odnesla svoje škornjčke k najbližjemu če-
vljarju v želji, da obnovi pete. Slučajno ga je vprašala, ko-
liko bo popravilo veljalo, čeprav se je zavedala, da skoraj-
da nihče ne pove rad računa vnaprej. Gospod Pavle ILIC
pa je bil toliko prijazen, da je povedal, da bo zaračunal
150 tolarjev.
Račun je znanka povedala doma. Zdel se nam je znat-
no previsok, zato smo takoj odšli k čevljarju ter še nepo-
pravljene škorenjčke dvignili. Z njim nismo želeli razpra-
vljati, zakaj jemljemo čvelje, vendar je ob odhodu iz de-
lavnice dejal: »Kaj ste mislili, da vam jih bom zastonj po-
pravil!«
Odšli smo nekaj korakov naprej ter vstopili v delavnico
gospoda Janka Šmida in mu povedali, kaj želimo. Takoj
jih je vzel v popravilo ter dejal, da se lahko za dobrih de-
set minut vrnemo. Ob prevzemu popravljenih škornjev
smo vprašali za račun. Dejal je, da popravilo velja 100 to-
larjev. Torej smo za enako delo plačali kar tretjino manj.
F. Hovnik
TEDNIK ~
ŠPORT - 7
Odprto slovensko prvenstvo
v množični akrobatiki
športna dvorana ► Slovenski
Bistrici je bila minulo soboto pri-
zorišče prvega odprtega sloven-
skega državnega prvenstva v mno-
žični akrobatiki. Sodelovalo je
224 tekmovalcev, ki so prišli iz
številnih šol in društev ter klubov.
Tekmovanje je potekalo v osmih
kategorijah, ocenjevalo je osem
sodnikov, vodja tekmovalnega de-
la pa je bila predsednica odbora
za množični program » športni
gimnastiki Slovenije Rika Binder.
Gostiteljica prvenstva je bila os-
novna šola Pohorski odred Slo-
venska Bistrica. Organizacija, ki
je bila v rokah direktorja bistri-
ške športne dvorane Borisa Jura-
ka, je bila dobra. To so zatrjevali
vsi, ki so bili na tekmovanju kot
gledalci ali tekmovalci.
Prvo mesto med ekipami, ki va-
dijo v društvih, je osvojilo Gimna-
stično društvo Ptuj, pri osnovnih
šolah je bila zmagovalna ekipa iz
osnovne šole Pohorski odred iz
Slovenske Bistrice.
Pri mlajših pionirjih v katego-
riji osnovnih šol je zmagala eki-
pa osnovne šole Brežice, Ladi
Kotar iz te šole je bil najboljši
med posamezniki v tej kategoriji.
Drugo mesto je zasedla ekipa os-
novne šole Pohorski odred iz Slo-
venske Bistrice, med posamezniki
se je uvrstil na drugo mesto Gre-
gor Frešer iz te šole. V kategoriji
mlajših pionirjev, ki vadijo v
društvih, je zmagala ekipa (Jim-
nastičnega društva Ptuj, med naj-
boljšimi posamezniki je bil Mitja
Verlak iz Ptuja.
V	kategoriji mlajših pionirk, ki
vadijo v okviru šol. je zmagala
ekipa osnovne šole Pohorski
odred iz Slovenske Bistrice, med
posameznicami je zmagala Polo-
na Kregar iz Slovenske Bistrice.
Med ekipami mlajših pionirk,
ki vadijo v društvih, je zmagala
ekipa TVl) Partizana iz Most,
ekipa Gimnastičnega društva Ptuj
se je uvrstila na drugo mesto.
Najboljša posameznica v tej ka-
tegoriji je bila Polona Emeršič iz
Most.
V	kategoriji starejših pionirjev,
ki vadijo v okviru šol, je zmagala
ekipa Osnovne šole Pohorski
odred iz Slovenske Bistrice, naj-
boljši posameznik je bil Bogdan
Jurak. V kategoriji starejših pio-
nirjev, ki vadijo v društvih, je
zmagala ekipa iz TVD Partizana
Moste, ekipa Gimnastičnega dru-
štva Ptuj se je uvrstila na tretje
mesto. Med posamezniki je bil
najboljši Primož Gregorič iz
Športnega društva Narodni dom.
V	kategoriji starejših pionirk,
ki vadijo v okviru šol, je zmagala
ekipa osnovne šole Pohorski
odred iz Slovenske Bistrice, med
posameznicami se je najbolje
uvrstila Polona Tramšek iz te šo-
le. Pri starejših pionirkah, ki va-
dijo v okviru društev, je zmagala
ekipa (limnastičnega društva
Ptuj, med najboljšimi posamez-
nicami je bila Vanja llotko iz
Ptuja.
V	kategoriji mladincev, ki va-
dijo v okviru društev, je zmagala
ekipa .Športnega društva Logatec,
med mladinkami, ki vadijo v
društvih, pa ekipa TVD Partizan
Studenci. V mladinski konkuren-
ci za ženske je zmagala ekipa os-
novne šole I^ohorski odred, naj-
boljše uvrščena posameznica je
bila Klara Tramšek. V kategoriji
članov je zmagala ekipa TVD
Partizana Studenci, Oto Mesaric
iz GID Ptuj pa je v tej kategoriji
zasedel enajsto mesto.
Že med samim tekmovanjem
je prišlo do pobude, da bi se
ptujski in bistriški tekmovalci
srečali večkrat na medobčinskih
tekmah, kjer si mladi nabirajo
rutino.
Vida Topolovec
ČLANi ŠD ^RŠINCi SE PRIPRAVUAJO NA ZIMO
Gradijo smučarsko skakalnico
Jesen se nagiba v zimo in v
zraku je menda že čutiti vonj po
snegu. Tako vsaj trdijo ljubitelji
zimskih športov, med katere ned-
vomno sodijo člani športnega
društva v Juršincih, ki združujejo
poleg nogometašev in šahistov
tudi sekcijo smučarskih skakal-
cev. Vsi skupaj pa dokaj složno
že nekaj let gradijo in dograjuje-
jo novo 45-metrsko skakalnico
na severnem pobočju Štampoha
v neposredni bližini Juršincev.
Novi objekt, za katerega sta jim
izdelala načrte Oto Giacomelli,
nekdanji znani smučarski skaka-
lec in športni novinar iz Ljublja-
ne, in inženir Alojz Jevšenak iz
Velenja, je zdaj v sklepni fazi
graditve in pričakujejo, da ga bo-
do s prvimi uradnimi skoki krsti-
li še v tej zimi. Skakalnico gradi-
jo z udarniškim delom svojih čla-
nov in učencev domače osnovne
šole Juršinci, dobrodošli pa so
jim tudi prispevki podjetij in
obrtnikov.
Zelo živahno je bilo na skakal-
nici sredi preteklega tedna, ko je
bilo na delu več kot 30 učencev
sedmega in osmega razreda. Pele
so motike in lopate, da bi bila
skakalnica nared do prvega več-
jega snega. Precej dela in denar-
ja bo še potrebnega, zlasti lesa,
da bi lahko pokrili kovinski nale-
tni stolp, ki je bil včasih na ska-
kalnici na Pekrski gorci pri Mari-
boru.
Andrej Ceh, sedanji, in Ton-
ček Lajh, prejšnji predsednik jur-
šinskih športnikov, s člani in šo-
larji ter z njihovimi učitelji vztra-
jajo, da bi lahko že v tej zimi po-
leteli na smučeh s hriba v dolino.
JOS
Učenci OŠ Juršinci in člani športnega društva med urejanjem svoje
smučarske skakalnice.
(Foto: JOS)
Uspeh mladih
Nogometna zveza Slovenije organizira državno prvenstvo pionir-
jev in kadetov na področju medobčinskih nogometnih zvez občin Slo-
venije. V tretjem kolu tega tekmovanja je selekcija ptujske MNZ igra-
la v Lendavi z ekipama MNZ Murske Sobote. Pionirji MNZ Ptuj so
izgubili proti domači selekciji tesno z 1:0, kadeti pa so z domačo se-
lekcijo odigrali srečanje 4:4. Zadetke za ptujsko selekcijo so dali:
Marko Kmetec 2, Sep Bastja 1, Berjak Bastja 1. Obe selekciji imata
možnost, da bosta igrali s selekcijami iz zahodne skupine za 3. mesto
v Sloveniji.
Mlajše selekcije torej obetajo boljšo bodočnost nogometa na po-
dročju Medobčinske nogometne zveze Ptuj.
Uspeh plesalcev Plesne
šole Fredi
v nedeljo, 27. oktobra, je bilo v mariborski športni dvorani TA-
BOR 1. tekmovanje za pokal Slovenije v kombinaciji standardnih in
latinskoameriških plesov. Sodelovalo je več kot 70 plesnih parov iz
vse Slovenije, od tega trije pari iz Plesne šole Fredi Ptuj.
V	pionirski konkurenci je tekmovalo 15 parov, med katerimi je
ptujski par Jernej Slejko in Hermina Žuran zasedel 5. mesto. Zmagal
je par iz Nove Gorice Gregor Rebula in Jasna Lazar.
V	kategoriji mlajših mladincev je tekmovalo 41 parov, med njimi
sta plesala Ptujčana Goran Turnšek in Andreja Trop ter zasedla 4.
mesto. I. mesto je zasedel Urban Šegedin s plesalko Patricijo Rot iz
PK Urška Ljubljana.
Tudi v mladinski konkurenci smo imeli Ptujčani predstavnika
Plesne šole Fredi, Boruta Žurana in Heleno Težak Med 16 pari sta
zasedla 7. mesto ter za las zgrešila finalno tekmovanje. V tej kategoriji
sta zmagala Gregor Berlak in Nataša Ževart iz PK Urška Velenje.
Rezultati ptujskih plesalcev na tem tekmovanju so spet pokazali,
da Plesna šola Fredi in njeni športni plesalci dobro delajo in da lahko
od njih pričakujemo v bodoče še boljše rezultate. Že 14. decembra bo
v Ljubljani državno prvenstvo v standardnih plesih, kjer pričakujejo
še boljše rezultate.
6. novembra si lahko na 11. mreži TV Slovenija ogledate posne-
tek s prvega pokala Slovenije.
ROKOMET
Poraz
v Murski
Soboti
v petem kolu slovenske super-
lige so člani Drave gostovali v
Murski Soboti, kjer jih je Pomur-
ka iz Bakovcev premagala z
31:26, polčas 14:14. Večji del pr-
vega polčasa so bili Ptujčani
boljši nasprotnik in večkrat vodi-
li. V nadaljevanju je bilo do sre-
dine drugega polčasa podobno,
nato pa je sodnik Povalej iz Ce-
lja z nekaj odločitvami v škodo
Drave omogočil sicer dobrim do-
mačinom, da so se odlepili in
tekmo dobili. Nekorektne odlo-
čitve so tako ra/burile Ptujčane,
da so si ob porazu »prislužili«
tudi dva rdeča kartona zaradi
ugovarjanja. Kljub slabši igri v
obrambi bi igralci Drave ob ko-
rektnem sojenju zagotovo iztržili
ugodnejši rezultat (sodnik ni pri-
znal regularno doseženega zadet-
ka, dva strela iz sedemmetrovk
pa je zadržala vratnica). Drava je
s štirimi točkami osma, ima tretji
napad po učinkovitosti, vendar
pa predzadnjo obrambo. Naloge
prihodnjega dela so tako bolj ja-
sne.
DRAVA: Koštomaj, Žuran,
Kramberger, Terbuc 1, Pučko 2,
Šimac 3, Vugrinec 1, Ramšak 3,
Kelenc, Sagadin 6, Hrupič 10,
Pintarič.
Ormožani so v razburljivi tek-
mi v Veliki Nedelji z 22:23 izgu-
bili z Dobovo (Zabavnik 8, Hed-
žet 6), Velika Nedelja pa v go-
steh z 18:23 z Grosupljem (Sok
9).
Prejšnji torek so v Ptuju odi-
grali turnir za pokalno tekmova-
nje. V nadaljnje tekmovanje seje
uvrstila Drava, ki je Veliko Ne-
deljo premagala s 16:11, Ormož
pa s 24:20.
Članice Drave so v gosteh pre-
magale Velenje.
V prihodnjem kolu (v soboto,
2. novembra) bo Drava gostova-
la v Slovenj Gradcu, Ormož pa v
Radečah. Velika Nedelja se bo v
svoji dvorani pomerila s Kro-
gom, članice Drave pa v Ptuju z
Lisco.	1- k.
Ozon zmagal
brez boja
v športni dvorani Center bi
morala biti odigrana tekma tret-
jega kola II. slovenske odbojkar-
ske lige — vzhod med ekipama
Ozona in Kamnico. Toda gostu-
joče ekipe ni bilo ob določeni uri
na igrišču, sodnika Derani (Ma-
ribor) i n Masten (Ptuj) sta odpi-
skala in tako so igralke Ozona
dobile igro brez odigranega sre-
čanja.
V naslednjem kolu bodo igral-
ke Ozona gostovale v Mariboru
pri mladi ekipi Branika Palome.
L Z.
Prilagajanje razmeram
Na seji skupščine Športne zveze občine Ptuj so največ pozornosti
namenili spremembam statuta. Te so bile potrebne zaradi uskladitve z
zakonom o društvih in za učinkovitejše delo. Največ polemike je
vzbudilo predlagano zmanjšanje števila delegatskih mest. Ob koncu
dolge razprave so sklenili, da bo vsaka športna organizacija oziroma
društvo, ki je član zveze, še naprej imelo svoje delegatsko mesto, omi-
lili pa so pogoje za veljavno odločanje. V nadaljevanju so sprejeli
spremembe pravilnika o razvrstitvi športnih panog in osnovnih špor-
tnih organizacij ter osnovah financiranja. Z njimi so zaostrili kriterije
za uvrščanje med prednostne ali neprednostne, s tem pa želijo spod-
buditi še boljše delo. Vsi klubi so bolj ali manj v hudih finančnih za-
gatah, zato so sprejeli poziv izvršnemu svetu, da v okviru možnosti še
dodatno pomaga športnemu področju. V nasprotnem primeru takšne
uspešnosti, kot je bila minula leta, več ne bo.
1. k.
Planinski kotiček
Jesen je najlepši letni čas tudi za hojo in gibanje na svežem zra-
ku. Visokogorske postojanke so zaprte, zato pa je ostalo planincem
nešteto poti niže v dolini. Predlagamo vam, da začnemo jesensko-zim-
ski del s hojo po bližnji okolici. To bo primeren trening za podvig na
najvišje vrhove naslednje poletje, da ne poudarjamo prepotrebnega
treninga za smučarsko sezono.
V nedeljo, 3. novembra, vas vabimo na hojo po ormoški planin-
ski poti na relaciji GOMILA ORMOŽ. Hoje bo okoli 5 do 6 ur. Iz-
let je primeren za vse starostne skupine, predvsem pa vabimo starejše
planince.
ZBOR udeležencev je na avtobusni postaji ob 7. uri. Odhod avto-
busa (rednega) je ob 7.15. Vrnitev je z vlakom iz Ormoža ob 18.30.
Oprema naj bo planinska, malo toplejša, primerna za lagodno hojo.
Hrana je iz nahrbtnika. Ce bo slabo vreme, bo izlet preložen. Vodja
izleta je Franc Kodela. Prisrčno vabljeni.
Vika Dabič
(94,7 MHz ultrakratki val, stereo; 1485 kHz — srednji val)
ČF.TRIKK, 31. oktobra: 14.00 Uvod. 14.15 Novice, horoskop.
15.00 Obvestila, glasba in FPP. 16.15 Novice. 16.30 Po domače ali če-
stitke. 17.00 Obvestila, mali oglasi, glasba in EPP. 17.30 Včeraj-da-
nes -jutri, obvestila. 17.55 Uspešnica dneva. 18.00 URICA DOMA-
ČIH.
PLTKK, I. novembra: NI ODDAJE.
SOBOI A, 2. novembra: 14.00 Uvod. 14.15 Novice, horoskop.
15.00 Obvestila, Čestitke poslušalcev. 17.00 Obvestila, mali oglasi,
glasba in FPP. 17.30 Včeraj- danes - jutri, obvestila. 17.55 Uspešnica
dneva. IS.OO GLASBLNF ŽLLJL PO TELEFONU.
NKDKIJA, 3. novembra: 10.00 ORFEJCEK. 11.00 Tedenski pre-
gled, obvestila, horoskop, glasba in EPP. 11.50 Kmetijska oddaja.
12.00 Domača ustvarjalnost. 13.00 Čestitke poslušalcev. Misli iz bibli-
je.
PONEDELJKK, 4. novembra: 14.00 Uvod. 14.15 Novice, horo-
skop. 15.00 Obvestila, glasba in EPP. 16.15 Novice. 16.30 Po domače
ali čestitke. 17.00 Obvestila, mali oglasi, glasba in EPP. 17.30 Vče-
raj danes—jutri, obvestila. 17.55 Uspešnica dneva. 18.00 Mala ptuj-
ska kronika, šport, kultura vmes glasba po izboru Draga Skoka.
TOREK, 5. novembra: 14.00 Uvod. 14.15 Novice, horoskop.
15.00 Obvestila, glasba in EPP. 16.15 Novice. 16.30 Po domače ali če-
stitke. 17.00 Obvestila, mali oglasi, glasba in EPP. 17.30 Včeraj —da-
nes—jutri, obvestila. 17.55 Uspešnica dneva. 18.00 V ŽIVO.
SREDA, 6. novembra: 14.00 Uvod. 14.15 Novice, horoskop. 15.00
Obvestila, glasba in EPP. 16.15 Novice. 16.30 Po domače ali čestitke.
17.00 Obvestila, mali oglasi, glasba in EPP. 17.30 Včeraj-danes-ju-
tri, obvestila. 17.55 Uspešnica dneva. 18.00 O NOVI STANOVANJ-
SKI ZAKONODAJI.
MALI OGLASI NA RADIU PTUJ! Vsak dan med 17. in 18. uro,
v petek od 18.00 do 19.00 v živo! Pokličite 771-226 ali 771-223!
/ ^
v NEDEUO OB 10. URI NA RADIU PTUJ
Orfejček
Dobili smo zmagovalce Orfejčkovih stopničk za oktober.
To je ansambel Ekart z zmagovalno festivalsko vižo Dopustnik
Jože. Čestitamo! Na drugem mestu so Bratje iz Oplotnice z Naji-
nimi spomini, na tretjem pa skladba Hrepenenje ansambla Slo-
venija. Na zaključno prireditev se je torej uvrstil ansambel
Ekart, v novembru pa oosta »ponavljala« ansambla Marela in
Štajerskih sedem.
PREDLOGI ZA ORFEJČKOVE STOPNIČKE (november):
POLKA ZA MLADE - Štajerskih sedem
CVET MLADOSTI - Marela
SINKO MOJ - Anton Iskra
ZA MIR NA SVETU - Franci Zeme
POZDRAVLJEN DOMA - Mariborski kvintet
STARI PTUJ — Ptujski instrumentalni kvintet
PLANIKA - Nagelj
OB TRGATVI - Brane Klavžar
BOJ SE MEDUZE - Spomin
MARTINOVANJE - Slovenija
NA TRSKO GORO - Fantje z vseh vetrov
LEPA SO JUTRA - Toni Verderber
Nagradi pokrovitelja prejšnje oddaje (Emona Merkur Ptuj)
Crejmeta: Nada Trafela, Spodnje Gruškovje 4, in Marija Meško,
lica Borisa Kraigherja 18, Kidričevo.
Glasovnice pošiljajte na naslov: Radio — Tednik, Raičeva
6, 62250 Ptuj — Za Orfejčkove stopničke.
GLASOVNICA:
t^OH 5CKO v^ *
Glasujem za skladbo:_____
Kot gosta predlagam:____
Ime in priimek: ______
Naslov:_____
Mednarodni nastopi
v nedeljo je bil v Bolzanu mednarodni turnir mladih judoistov iz
osmih držav. !^ed 365 nastopajočimi sta bila tudi Gorišničana Petek
in Marin, člana državne reprezentance Slovenije. V svojih kategorijah
sta zmagala, še dve zmagi pa sta za mlado državo prispevala Vučina
iz Impola in Pečovar iz Slovenj Gradca. Med reprezentancami je
zmagala Bavarska pred Slovenijo in Madžarsko.
Članska državna reprezentanca pa bo 9. novembra sodelovala na
odprtem prvenstvu Nemčije. V njej bosta tudi člana J K Drava Filip
Leščak in Andrej Murko.	| k
Ptujčani v drugi ligi
z osamosvojitvijo Slovenije je prišlo do reorganizacije tudi v ke-
gljaškem športu. Kegljači Drave Ptuj so razporejeni v drugi kakovo-
stni razred druge slovenske lige vzhodna skupina, ki obsega vso
mariborsko regijo. V tej konkurenci bodo tekmovali z naslednjimi
moštvi: Konstruktor II., Lokomotiva, Krilato kolo, Impol, Branik,
MTT, Invalid, Radenska in Ruše. Konkurenca je kakovostna, vendar
Rujčani upajo, da se bodo uvrstili v sredino lestvice. Tekmovali bodo
Arnuš. Čuš, Špehonja, Planjšek, Colnarič, Šeruga, Seidl in Premzl.
Na vseh tekmah bodo gostovali. Kot vemo, je ptujsko kegljišče dvo-
stezno, kriteriji tekmovanja pa zahtevajo kegljišče s štirimi stezami.
Keglja po šest kegljače\ po dvesto lučajev mešano. O startu kegljačev
Drave v konkurenci druge lige (tekmovanje se prične v soboto v Mari-
boru) bomo v Tedniku poročali.
Kegljanje ima v Ptuju dolgo in bogato tradicijo. Ker je za ta
šport veliko zanimanja, upravni odbor načrtuje organizacijo šolanja
za mladino. To bo prva kegljaška mladinska šola v Ptuju.
S. Vičar
8 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
31. oktober 1991 - TEDNIK
V jeruzalemskih goricah
del pridelka pobrala narava
Irgute* » onnoško-ljufomerskih goricah gre h koncu. Minulo nede-
ljo so potrgali gro/dje še /adnji zasebni vinogradniki, ki so želeli kvali-
tetnejši pridelek. Ostalo je tu in tam še nekaj parcel, ki so jih namenili
za pozne trgatve in druga predikatna vina. \ornialno trgatev so » teh
dneh sklenili tudi » vinogradih podjetja Jeruzalem — \ inogradništvo.
Matija Kociper, dipl. injj. agro-
nomije, direktor podjetja Vino-
gradništvo, je povedal, da je le-
tos spočetka dobro kazalo na ko-
ličinsko in kakovostno dobro
vinsko letino, vendar je narava
naredila svoje. »l'jme so se vrsti-
le druga za drugo. Predvsem toča
je naredila veliko škode, saj so ne-
kateri nasadi dobesedno uničeni.
Letniku 1991 je za lanskim zao-
stajal že v času vegetacije. Trgatev
je bila letos v veliki meri odvisna
od odločitve vinogradnikov in
zdravstvenega stanja grozdja. Če
je bilo mogoče trgati nekoliko
pozneje, se je vpliv toče nekoliko
omilil in grozdje je bilo kvalitet-
no. Seveda bomo imeli letos del
vina, ki bo nekoliko slabše kvali-
tete,« je ugotavljal Matija Koci-
per. Tudi letos so namenili nekaj
boljših parcel za pozne trgatve in
druga predikatna vina, po kate-
rih je ormoška klet znana. Ne si-
cer toliko kot v prejšnjih letih,
gotovo pa dovolj, da se bodo lju-
bitelji ormoških vin spominjali
letnika 1991.
Pozne sorte, ki so jih potrgali v
teh dneh, so sprva kazale slabo,
vendar so v Vinogradništvu za-
dovoljni z njihovo količino in ka-
kovostjo.
Letošnja slaba vinska letina se
pozna tudi na pridelkih zasebnih
vinogradnikov, ki so letos priča-
kovali več. Tudi zadruga je načr-
tovala večji odkup, vendar se je
ta približal lanskemu.
Ceno grozdja, ki so jo v poslo-
vni skupnosti za vinogradništvo
določili na osnovi nemške mar-
ke, so pri Kmetijski zadrugi Or-
mož razdelili na pet kakovostnih
razredov. Tako se cene za posa-
mezne sorte grozdja gibljejo med
14 in 91 tolarjev za kilogram, od-
visno od količine sladkorja. Ki-
logram laškega rizlinga, ki spada
v četrto kakovostno skupino, z
nad 17,1 odstotki sladkorja velja
31 tolarjev.
Ce bo na voljo bančni denar,
bodo ob koncu trgatve lahko
kmetom izplačali več kot 40 od-
stotkov akontacijske cene. Ali je
ta dokončna ali ne, pa je odvisno
tudi od drugih dejavnikov.
Vida Topolo^ec
Odkup je letos kljub slabši letini tekel razmeroma dobro.
Trg med cerkvijo in pošto
Deli Ormoža bi bili lepi, če bi bili urejeni. Poglejte trg med žup-
no cerkvijo sv. Jakoba in novo ormoško pošto, stanovanjskim blokom
v Skolibrovi in Polakovo hišo: v sredini stoji Marijin kip, otroci, ki
stanujejo v bližnjih blokih, pa so se že tudi navadili na cvetlična kori-
ta in rož več ne uničujejo.
Takšnih zaokroženih malih trgov, ki bi polepšali videz mesta, bi
Urejeni trg — prijeten za domačine in tujce, ki pridejo v Ormož. (Foto
VT)
lahko bilo še več, vendar so bili v preteklosti predmet merjenja moči
med posamezniki.
VT
Javno martinovanje
prihodnjo soboto
Turistično društvo Ormož organizira že petič ja\ no martinovanje
na ormoških ulicah v soboto, 9. novembra. S to turistično prireditvijo
želijo popestriti ponudbo in mrtvilo, ki sicer tudi na tem področju
vlada v Ormožu.
Prireditev naj bi zajela čim več udeležencev, predvsem družbene
in /jasebne gostince, trgovce, turistične delavce, kulturnike in aktive
kmečkih žensk.
Mesto bi ta dan moralo zaživeti na nevsakdanji, predvsem pa ve-
seli način. Ta dan naj bi bilo, kot je že na\ada na martinovo soboto,
polno domačih dobrot, pristnih, ki sodijo v ta letni čas in pokrajino,
bogato z vinogradi in dobrim \inom. Potrudile se bodi) kmečke žen-
ske in pripravile v prostorih starega dela ormoškega hotela razstavo
domačih dobrot; ne bodo po/abile na pogače, ki so jih obiskovalci
vsako leto radi kupili.
Prireditev bodo sklenili s tradicionalnim krstom mošta, ki je za te
kraje obvezen.
VT
Ko se zaljubiš v trto.
PRI JOŽETU KOSIJU
Ne hud' naprej prijatelj moj.
pri vinski kaplji tu postoj.
Najlepši lek za bol srca
je kup ca vinca sladkega!
Če boste v Mali \edelji vpraša-
li, kdo izmed njihovih vinogradni-
kov » Moravskem Vrhu uživa
ugled najboljšega domačega kle-
tarja, bodo vsi, brez izjeme, ime-
novali hiižnarjevega Južeka. In ne
brez razloga, saj ga domala ni
tam okoli, ki ne bi vedel, da je Ju-
žek za svojo žlahtno kapljico, od-
kar se udeležuje ocenjevanja vin »
Podgorcih, prejel že štiri odličja
iz plemenitih kovin. Dve zlati in
dve srebrni! Temu se skoraj ne
gre čuditi, če veš, da Južeku po-
meni gorica vse. V njej je od jutra
do večera... od spomladanske
kopi do jesenske hratve. Boža nje-
ne trse, ko se odenejo » prvo zele-
nje, nežno jo pogleduje, ko cvete,
z očmi tehta in ljubkuje dozoreva-
joče grozdje... Z gorico se pogo-
varja, zanjo živi in ona zanj, ko
mu jeseni napolni sode. Če je tre-
ba, v vrhu tudi prespi nekaj noči
zapored. Včasih kar ves teden, pa
čeprav so vmes sobota, nedelja aH
praznik. Gorici je potreben tudi
na Gospodov dan!
»Letos pa bo, letos!« je dejal,
ko je na vrhu stopil iz vinograda
in se po ravni travnati površini
napotil proti meni. »Lepo kaže,
da je kaj, in če ne bo hudega iz-
pod neba, se ga bo v sode nacur-
Ijalo do vrha!«. In pri tem se mu
je obraz razlezel v tisti zanj toli-
kanj značilni nasmeh -- pol do-
mačnosti in dobrodušnosti, s ka-
terim si na mah pridobi vsakega
tujca. Ustopil seje predme s svo-
jo čokato in nabito postavo, ne
prevelik in ne premajhen. Kljub
letom je Južek, ki se sicer piše
Jože Kosi, še vedno nenavadno
močnega telesa in duha. Je dru-
žaben in odprt ljudem kot doma-
la vsak, ki sta mu vinograd in vi-
no smisel življenja. Ko sem po-
vedal, čemu sem ga obiskal, mu
je obraz najprej spreletelo prese-
nečenje, nato pa zopet nasmeh.
»A tako!« je dejal na kratko.
»O meni pa res ni kaj zanimive-
ga pisati!«
Vstopila sva v hišico, kakršne
so običajno ob vinogradih. Pone-
kod jim pravijo zidance, pone-
kod vrh. Najprej majhna kuhinji-
ca, nato sobica z nekaj kosi ob-
veznega pohištva. Sedla sva za
težko kmečko mizo. Skozi odpr-
to okence je vdirala avgustovska
sopara in na gorico, ki je žehtela
v sončni pripeki, se je zgrinjal
opoldanski mir. Južek je sklenil
roke pred obrazom in se zamislil.
Kje naj začne svojo pripoved? Z
rojstvom, s šolo, z mladeništvom
ali z obdobjem svoje moške zre-
losti? Iz zadrege sem ga rešil z
vprašanjem po domačem priim-
ku .. . Od kod Kužnarov?
Pri hiši v Kuršincih, kjer je
1928. zagledal luč sveta, so se že
v prejšnjem stoletju ukvarjali s
kožami. Odkupovali so jih od
kmetovalcev, jih strojili in prede-
lovali v usnje — največ podplat-
no, pa tudi tisto vrhnje. Zato so
jim domačini rekli »pri Kožarje-
vih« ali v narečju »pri Kiižnarje-
vih«. Obrt, ki je pri njih prehaja-
la iz roda v rod, je bila še kar do-
nosna, dokler je Nemci, ko so le-
ta 1941 okupirali našo deželo,
enostavno niso prepovedali.
Kasnejše oblasti, po osvoboditvi,
pa je tudi niso več dovoljevale,
tako da se je sčasoma popolno-
ma izgubila s kmečkih domačij.
Pri Kosovih v Kuršincih pa je
kot spomin nanjo ostal le domač
priimek, ki je še danes v splošni
rabi.
Osnovno šolo je Južek končal
pri Mali Nedelji. 1939. leta je na-
daljeval na meščanski šoli v Lju-
tomeru, potem pa naj bi doma
prevzel usnjarstvo. Toda zasuka-
lo se je drugače. V Ljutomeru se
ni počutil nič kaj domačega in
tudi s šolo ni bil preveč zadovo-
ljen. Kar čutil je, kako hitro mu
uspehi polzijo iz rok. Iz te moke
že ne bo kruha, je sprevidel, in se
leta 1943 raje odločil za uk . . .
kakršenkoli že, mogoče tudi za
usnjarstvo, čeprav obrti niso več
imeli. Toda nemške oblasti mu
tega niso dovolile, ker je bilo do-
ma preveč zemlje in kmetija ne
sme kar tako propasti. Prevzeti
jo mora, ko pride čas. Na hitro
se je odločil za kmetijsko šolo v
Radečah pri Zidanem mostu, od
koder pa so jih tik pred osvobo-
ditvijo poslali na prakso h Kape-
li v Slovenskih goricah. In tu se
je prvič v življenju srečal s pra-
vim vinogradništvom in kletar-
stvom. Kar prevzelo gaje in še ti-
sti hip je začutil, da bo vinograd
poslej njegova usoda. Po osvo-
boditvi pa je že bilo tako, da se
je novim oblastem med drugimi
tudi kiižnarjevina zdela odločno
prevelika ter so jo ročno zmanj-
šali za vinograd in zidanico v
Moravskem Vrhu. Ostala jim je
le manjša gorica, ki pa jo je Ju-
žek kljub odročnosti vestno ob-
deloval. Žal ga ni mogla prehra-
niti, zato se je »nekaj malega«
tudi zaposlil. Toda ko je sodišče
končno ugotovilo, da je bila na-
cionalizacija krivična, in ko so
mu končno dovolili odkupiti vse
odvzeto v Moravskem Vrhu, je
službo pustil in se posvetil le vi-
nogradu.
Leta 1975 je bilo, se spominja,
ko so konec jeseni začeli rigola-
nje. Pa ne s stroji ... kje vra-
ga!... peš in »na roke«. Trije
močni »rukerji« so bili potrebni,
»dedi« so takrat imeli čas in go-
rica je bila zrigolana. Spomladi
so pričeli že saditi, od zore do
mraka, dokler ni bilo v zemlji
vseh 3800 trsov laškega rizlinga
in nekaj šipona. Vzgoja naj bo ži-
čna, pripravljena za morebitno
kasnejšo strojno obdelavo, kajti
sedajle, na začetku svojega vino-
gradništva, je Južek o strojih lah-
ko le sanjal. Pa je sčasoma prišlo
tudi to, ko je začela gorica roditi
in vračati vloženo. Danes ima
traktor z vsemi priklopi, kupil si
je mulčer in nazadnje še nahrbt-
no kosilnico za košnjo okoli trsa.
Pri tem kaj rad poudari, da ni
dobil niti ficka posojila in da je
to vse kupil »od gorice«. Vse de-
la sam. Tudi rezal je dolga leta
sam, sedaj pa mu že prihajajo
pomagat sosedje, on pa jim vra-
ča uslugo za uslugo.
Z globokim vzdihom je Južek
prenehal pripovedovati, se skozi
očala zazrl vame in prekrižal ro-
ki na mizo. Zdržema je govoril
debelo uro ter na dolgo in široko
meril svojo preteklost z leti in
desetletji.
»Aaa . . .!« je zategnil in odlo-
čno pristavil, »zdaj pa greva v
klet. Usta imam preveč suha!«
Sunkovito in gibčno kot mla-
denič seje dvignil izza mize in že
je imel v roki velik ključ, ki ga je
pograbil kdove kje. In sva šla, iz
zidanice najprej po stopnicah
navzdol, nato pa nekaj metrov
čez travnato površino do blago-
dejne sence v skupini dreves.
Ozrl sem se okoli sebe, kakor da-
leč je neslo oko, želeč si napolni-
ti dušo z lepotami tukajšnjega
sveta. To ni le kraj, kjer se hribi
razlivajo v dolino z njivami in
pašniki in kjer se te na drugi stra-
ni spet poženo nazaj v blage str-
mine z gozdovi in vinogradi. To
je danes oaza zdrave in še vedno
neomadeževane narave. Indu-
strija po tem dragulju slovenske
dežele doslej še ni stegnila svojih
umazanih rok. Še vedno je vse
tako, kot je bilo nekoč: lepo in
usklajeno. Cist zrak, mir, skoraj
gluha tišina in zemlja - dobra
mati, so tukaj kot zdravilo iz
žlahtnih rož. Čudovit je tukajšnji
svet in pogled čez njegove vino-
grade ter igrive vrhove, ki se v
daljavi zgubljajo v meglici dne-
va, navdaja s čustvom neskončne
prostosti. Preprosto si zaželiš, da
bi tukaj ostal in tukaj živel, daleč
na robu ponorelega sveta.
Ustavila sva se pred majhno, z
drevjem poraslo vzpetinico, ki v
svojih nedrjih varuje v zemljo in
skalo vklesano klet. Kužnarjevi
so si jo tukaj izkopali leta 1812.
nanjo pa še postavili maihno.
cimprano in s slamo krito hiško,
ki pa je ni več. Lani so jo vso
majavo — podrli. Ker pa se je
vhod v klet ,, nomer nadležno
za>ipaval. je vrezan v vrhno
debelo plast pravega pravcatega
peska (tukaj na višini okoli
350 m!), ga je domači zidar še
pred vojno zacementiral v škar-
po. V se svežo steno pa je z lepo
pisavo zapisal:
Zaškrtalo in zacvililo je, ko je
Južek odprl z železno pločevino
obita vrata v predprostor. Na-
slednja so naju pripeljala v
klet . . . velbano in črno od plesni
po zidovih. Objel naju je prijeten
hlad. Gantarji levo desno in ob
najdaljši steni . . . sod pri so-
du .. . vse lepo urejeno, vendar
do mere, ki je sproščeno doma-
čnost še poudarjala. Južek je
odprl buteljko iz arhiva svojega
vina, ker je tisto v sodu »že bolj
najgasto«. V kozarcih se je lepo
zaiskrila bistrina v rumenozeleni
barvi. Omamno je zadišalo. Sreb-
nila sva, ga povaljala po ustih in
neskončno uživala v bogastvu
njegove skladne polnosti; pri
tem pa sva se pomenljivo spogle-
dovala in si zadovoljno prikima-
vala. Pila sva laški rizling, za moj
okus enega najboljših iz domače
kleti. Še požirek in Južek je spet
lahko pripovedoval.
Že od vsega začetka je kletaril
tako kot so ga učili v šoli in kot
je videl na Kapeli. Zadnja leta
pa se je oskrbel še s celo goro
knjig o vinogradništvu in kletar-
jenju, od katerih se najbolj drži
Skazove o ljubiteljskem kletarje-
nju. Ta mu je, kot pravi, vodnik
skozi klet, njeni napotki pa za-
kon. Za Podgorce in tamkajšnje
vsakoletno strokovno ocenjeva-
nje vin domačih kletarjev pa je
zvedel iz časopisov in radia, ven-
dar je skromno menil, da s svoji-
mi vzorci za tamkajšnjo druščino
še ni dovolj zrel. A so ga k sode-
lovanju vendarle pregovorili, pri
čemer je imel še največ zaslug
predsednik malonedeljskega kul-
turnega društva in hkrati poštar
Branko Klemenčič. Pred dvema
letoma je bilo, ko je v Podgorce
prvič poslal vzorce svojega laške-
ga rizlinga . . . bolj za šalo kot za-
res. In potem ni mogel verjeti, da
je dobil zlato odličje. Svoje prvo
zlato . . . Skoraj po otročje se ga
je razveselil in miniti je moralo
kar nekaj časa, da je to sploh do-
jel. Od takrat je v Podgorcih »re-
den gost« s svojimi vzorci. Do-
slej je prejel že dve zlati odličji
za sortna vina (laški rizling, ši-
pon) in dve srebrni za mešano vi-
no. Pravi, da je to zanj veliko pri-
znanje, hkrati pa tudi velika olaj-
šava pri prodaji. Odkar kupcu
poleg analitične ocene lahko po-
kaže še tisto iz Podgorcev, pri
prodaji nima več težav. In sedaj
se Južek še bolj trudi, saj se do-
bro zaveda, da vino dozori dva-
krat: najprej v vinogradu, nato
še v sodih. In tako kot vedno je
tudi letos bral poslednji . . . celih
štirinajst dni kasneje kot po so-
sednjih vrheh. Ce se mu bo to
obrestovalo a o tem ne gre
dvomiti bo pokazalo nasled-
nje ocenjevanje. Bo tudi za letoš-
nji letnik zlato?
Ko sva se poslavljala, se je
dan že nagibal k večeru, a sva to
opa/ila šele. ko sva stopila iz kle-
ti. Ob dobrem vinu. ko se misli
kar same porajajo in beseda kar
sama steče, postane čas nepo-
membna vrednota.
Besedilo in foto:
L C.
V Ormožu napeljava omrežja
kabelske televizije
Več kot 300 naročnikov na omrežje kabelske televizije v Ormožu
se že veseli širšega informacijskega okna v svet. V teh dneh izvajalec
del KTV Priekija iz Ljutomera že opravlja v mestu in primestnih nase-
ljih prve zemeljske izkope za polaganje kablov. Investitor so krajani
oziroma krajevna skupnost Ormož. Upati je, da bodo Ormožani lah-
ko ob novem letu preko kabelske televizije iskali nove, zanimive pro-
grame.
VT
Prva zemeljska dela. (Foto: VT)
TEDNIK - oktober 1991
NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 9
BELA ŠTORKUA (CICONIA CICONIA)
Nas bo zapustila?
\ mursikutvri vasi so bile štorklje nekaj povsem običajnega. Živele
so ob ljudeh, ti so jih tuintam opazili, one pa so pletle svoja gne/da, se
veličastno sprehajale po travnikih in močvirjih, hranile svoje mladiče . . .
odhajale in znova prihajale. Morda navadni ljudje sploh nismo opazili,
da jih je vsako leto manj, da za njimi osta jajo prazna gne/da ... Podat-
ki ljudi, ki se z opazovanjem in preučevanjem ptic in posebej štorkelj
ukvarjajo, pa govorijo o zaskrbljujočem /manjšanju jate štorkelj na ob-
močju ptujske občine.
KAJ SO DOGNALI ORNITOLOGI?
Borut Štumberger se je med
vsemi ptujskimi ornitologi najte-
meljiteje posvetil proučevanju
bele štorklje. Že nekaj let zbira
podatke o gnezdiščih in dogaja-
njih v posameznih gnezdih Drav-
skega in Ptujskega polja. Sloven-
skih goric in Haloz. Podatki,
zbrani z opazovanjem, pričajo o
ekološki potenci gnezdišč in po-
sameznih gnezd. Za oceno doga-
janj v gnezdih morajo ornitologi
popisati gnezdišča, ugotoviti na-
seljenost posameznih gnezd,
povprašati domačine o poskusih
gnezditve in o zgodovini posa-
meznih gnezd. Ugotoviti morajo,
katere podlage štorklje izbirajo
za gnezdišča, koliko imajo posa-
mezni pari mladičev in koliko jih
doraste. Vse te podatke potem
primerjajo in dobijo ustrezno sli-
ko, kaj se pravzaprav s štorklja-
mi dogaja.
Med najzanimivejšimi dogna-
nji opazovanj belih štorkelj sodi-
jo naslednja:
•	Trenutno je 14 zasedenih
gnezd, pri popisih iz leta 1965 in
iz leta 1979 jih je bilo trinajst, le-
ta 1989 kar 16.
•	Lani in letos so štorklje
brez uspeha poskusile gnezditi v
Cirkovcah, Pongrcah, Mihovcih,
Vidmu pri Ptuju, Dornavi in
Brstju pri Ptuju.
•	Letos so štorklje gnezdile v
Halozah v enem, na Ptujskem
polju v štirih, v Slovenskih gori-
cah v dveh in na Dravskem polju
v sedmih gnezdih.
#	Letos so štorklje opustile 4
gnezda, največ v Vidmu in Cir-
kovcah, na novo so gnezdile v Ši-
kolah in Velovleku.
•	Kar 64,3 odstotke štorkelj
gnezdi na drogovih, ostale na
dimnikih. Kaže, da so domačini
uspešno prestavili gnezda z
dimnikov na drogove. Štorklje
brez izjeme zasedajo A drogove
in se ne naselijo na umetno po-
stavljenih podstavkih.
#	Najstarejše gnezdo je na
grajskem dimniku v Dornavi. Na
dimniku v Lancovi vasi je štor-
klja že 32 let, skupna starost vseh
popisanih gnezd je 220 let, pov-
prečna starost pa 15,3 leta. Opa-
ziti je mogoče tudi, da je gnezd
na vzhodu občine več, pa tudi
gnezda so redneje zasedena.
• Letos se je v gnezdih izle-
glo 31 mladičev, doraslo pa jih je
28. Ptujska jata je letos imela
skupno 56 ptic.
SKRB VZBUJAJOČI
PODATKI
Borut Štumberger in člani nje-
gove raziskovalne skupine na
ekološkem taboru Drava so letos
zbrali zaskrbljujoče podatke. Šte-
vilo gnezd se je zmanjšalo za
dve, povprečno število izvaljenih
mladičev in doraslih mladičev pa
se je drastično zmanjšalo. Leta
1989 je ptujska jata štela 70 ptic,
letos le še 56.
Nestanovitnost gnezditve bele
štorklje je velika predvsem na
Dravskem polju. Poznavalci pri-
pisujejo ta pojav melioracijskim
posegom. Ocenjujejo, da je po
obsežnih melioracijah v okolici
Pragerskega prišlo do prave ka-
tastrofe. Štorklje na osi med
Stražgonjco in Vidmom so opu-
stile kar 8 gnezd, kar pomeni po-
lovico gnezditvene populacije.
Med poznavalci se je za ta del
pokrajine uveljavilo ime »izgon-
ska pokrajina«. Tudi letošnji po-
datki to dogajanje potrjujejo, saj
so štorklje na tem območju opu-
stile še dve gnezdi in je zmanjša-
nje_ populacije kar 60-odstotno.
Štorklje prihajajo in odhajajo,
vsako leto pa najdejo svoj dom ne-
koliko spremenjen. Znova in zno-
va izginjajo močvirni travniki, vse
manj je rečnih meandrov in vse več
onesnaženih kanalov, kjer so bili
bistri potoki. Nič dobrega si ne
morejo misliti o nas — ptice, ki
pri Slovencih pomenijo simbol
rodnosti.
Darja Lukman
Podatki v oklepaju veljajo za Slovenijo
Dornavski grad — najstarejše štorkljino domovanje v ptujski občini.
(JB)
KOMISIJA ZA IMENOVANJE NASELIJ
iN ULIC V OBČINI PTUJ
Prisluhnimo ljudem
Prejšni torek, 22. oktobra, je Komisija za imenovanje naselij in ulic
» občini Ptuj, ki jo vodi Jože Maučec, imenoval pa jo je izvršni svet SO
Ptuj, imela kar dva delovna razgovora. Dopoldne so se sestali v pred-
stavniki ZZH	in raziskovalci novejše zgodovine, zvečer pa s člani
strokovnih organizacij in društev s področja kulture. .\a obeh razgovo-
rih so udeleženci soglašali z dosedanjo usmeritvijo dela komisije in s
predlogi, ki so bili doslej i komisiji obravnavani in sprejeti za območje
starega mestnega središča in nekaterih drugih, kritiki najbolj izposta-
vljenih imen ulic zunaj mestnega središča.
Komisija -i prizadeva za kar
največjo javnost dela. V skladu s
tem so pred meseci izvedli anke-
to. Vprašalnik je bil objavljen v
Tedniku, posebej pa so ga posla-
li 330 naslovnikom. Na vpraša-
nja je odgovorilo le 177 vpraša-
njih (171 neposredno in 6 bral-
cev Tednika). Rezultati so bili
objavljeni v zadnji avgustovski
številki Tednika.
Tako odziv na vprašalnik kot
udeležba na obeh razgovorih v
torek kažeta, da se nekateri veli-
ko raje zatekajo h kritiziranju v
neformalnih skupinah, k žolčnim
prispevkom v časnikih, kot pa da
bi s svojimi ustvarjalnimi predlo-
gi in pobudami pomagali komisi-
ji k pripravi kar najbolj domišlje-
nih in utemeljenih predlogov, ki
bi jih potem dali v javno razpra-
vo ljudem in političnim stran-
kam. Šele z dopolnitvami iz ja-
vne razprave naj bi komisija
predlagala občinski skupščini
konkretna poimenovanja posa-
meznih ulic in trgov.
V komisiji se dobro zavedajo,
da je preimenovanje ulic in trgov
povezano s precejšnjimi stroški
ne le občine, temveč tudi posa-
meznih stanovalcev. Zato bi bilo
najenostavnejše, da bi za celotno
mestno območje pripravili celo-
vit predlog. To bi upravnim or-
ganom, PTT službi in drugim,
predvsem pa občanom poenosta-
vilo delo in zmanjšalo stroške pri
zamenji^vi osebnih izkaznic, po-
tnih listov, vozniških dovoljenj
itd. Žal je to težko izvedljivo, ker
bi zahtevalo veliko časa in ener-
gije, to pa je danes treba usmer-
jati k re.ševanju za občane po-
membnejših problemov, kot je
poimenovanje ulic. Ob tem tudi
ne bi smeli delati napak iz prete-
klosti.
V razgovoru s predstavniki
ZZB NOV in raziskovalci novej-
še zgodovine so se zedinili, da
naj borčevska organizacija sama
pripravi predlog. Pri tem je treba
ločiti narodnoosvobodilni boj, ki
ima v zgodovini slovenskega na-
roda svoje pomembno mesto, od
ideologije, strankarske pripadno-
sti in socialistične revolucije.
Odziv na razgovor predstavni-
kov kulturnih dejavnosti je bil si-
cer številčno slab, saj se je odzva-
la le četrtina vabljenih, vendar je
bila razprava na strokovni višini.
Danih je bilo precej novih po-
bud, utemeljenih pripomb k do-
slej oblikovanim predlogom in
usmeritev za delo komisije vna-
prej. V celoti pa so dobro ocenili
dosedanje delo komisije. Raz-
prava je tudi dokazala, da neka-
teri gledajo na problem poime-
novanja preveč z gledišča svoje-
ga bivalnega okolja. To bo prav
gotovo močno prihajalo do izra-
za tudi v javni razpravi. Zato so
take predhodne razprave komisi-
ji dobrodošle, da bo lahko za ja-
vno razpravo pripravila kar do-
bro preučeno delovno gradivo.
F. Fideršek
Prosti čas
nekoliko drugače
Tega vprašanja si otroci pred nekaj leti še niso zastavljali, danes pa zelo
pogosto slišimo iz otroških ust: »Mami, kaj naj delam?« In malo je staršev, ki
bi ob takem vprašanju sedli k otroku, se z njim pogovorili in ga pravilno usme-
rili k aktivnemu in koristnemu preživljanju prostega časa. Saj še zase in vse svo-
je opravke nimajo časa — otrok na se bo že nekako znašel.
Ptujskim staršem so priskočile na pomoč učiteljice Breda Korenjak, Vida
Grdiša in Mojca Poljanšek (vse tri z OŠ Olge Meglic), ki so v ta namen ustano-
vile prvo tovrstno podjetje pri nas — podjetje KATARINA, d. o. o., ki se ukvar-
ja z vzgojno-izobraževalno dejavnostjo. Dejavnost so poimenovale KREATI-
VNA DEL.AVNICA, namenjena pa je otrokom od 5 do 9 let. Tukaj bodo otroci
odkrivali in razvijali svoje sposobnosti, interese in želje ob raznovrstnih aktiv-
nostih: raziskovanju, didaktično-ustvarjalnih igrah, likovnooblikovalnih in
glasbeno-gibalnih spretnostih, ob razvijanju logičnega mišljenja, angleškem je-
ziku ...
Vse tri izvajalke KREATIVNE DELAVNICE imajo na teh področjih dol-
goletne izkušnje, posebno kvaliteto pa zagotavlja omejeno število otrok v skupi-
ni — 10. Z vsemi desetimi otroki se bodo ves čas ukvarjale vse tri učiteljice
hkrati — po sistemu integriranega dela.
To pomeni, da bodo vsakokrat obdelale izbrano temo na različne načine in
v vseh omenjenih področjih, ki se med seboj prepletajo. Delavnico lahko otroci
obiskujejo, dokler želijo, organizirana pa bo do konca šolskega leta oziroma ne-
prekinjeno, dokler bo zanjo zanimanje. Poleg tega bodo v zimskih poletnih po-
čitnicah poskušale organizirati tudi zimski in poletni tabor.
Seveda imajo gospe v delavnici KATARINA (ime je bilo izbrano po KA-
TARINI NEM SEJMU, kije tudi ena izmed mnogih značilnosti Prešernove uli-
ce, kjer je delavnica — le da se v njej ne prodaja mešano blago, ampak znanje
in kultura na vse možne načine) še dosti drugih idej in načrtov; o njih pa kdaj
drugič.
NaV,
Pod poštnim poslopjem, ki ga
je v Vidmu kot prizidek gasilske-
mu domu uredila krajevna skup-
nost, je v soboto Marta Milošič
odprla prvo zasebno pekarno v
ptujski občini. Tako je zaživel pr-
vi od projektov, sofinanciran iz
občinskega razvojnega sklada.
Gre za precejšnjo naložbo, saj je
nova pekarna veljala kar 2,4 mi-
lijona tolarjev.
Zmogljivost pekarne je osem-
deset kilogramov kruha v eni pe-
ki. Kruh se peče v klasični peči,
kar je dandanes že redkost. Do
pekarne je prišlo po spletu na-
ključij: Jože Milošič je že 20 let
obrtnik. V svoji elektrostroki je
že pred leti izumil peč, ki greje in
peče že v mnogih lokalih in go-
spodinjstvih tako doma kot v tu-
jini. Ni torej čudno, če sta se z
ženo Marto odločila, da bosta
izum uporabila še v lastni pekar-
ni. Rečeno — storjeno in danes
prihaja iz peči lepo dišeč domač
kruh, kmalu pa se bodo lotili tu-
di peke peciva. Zaenkrat sta v
pekarni zaposleni dve delavki
pekarici, kar je spet nekaj nove-
ga za pekarsko stroko, za katero
smo menili, da je domena mo-
V Vidmu domača pekarna
ških. Pekarna Marte Milošič bo
kandidirala tudi za sredstva re-
publiškega razvojnega sklada,
saj je njen cilj še strojno mešanje
testa in avtomatsko tehtanje.
Že v soboto po odprtju pekar-
ne je bilo za dišeče pekarske iz-
delke veliko zanimanje. Kruh je
mogoče kupiti neposredno v pe-
karni. Vanjo pridete z zadnje,
spodnje strani gasilskega doma.
saj so za pekarno izkoristili pro-
stor, ki bi bil sicer prav gotovo
neizkoriščen. Da se lokal dobro
vklaplja v okolje, je s projekti in
nadzorom izvedbe poskrbel ing.
Jože Gašparšič.
Še to: Kruh iz pekarne Marte
Milošič bo kmalu na voljo tudi v
okoliških živilskih trgovinah.
J. Bračič
Lastnica Marta Milošič s pomočnicama.
PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO
Mar to ni vandalizem?
Po vseh zakonih in ustavah ni-
ma nihče pravice namerno in
brezobzirno, celo načrtno uniče-
vati naše okolice in zelenic. Pa se
to vendarle dogaja tudi v našem
sicer lepo urejenem Ptuju.
V torek, 22. oktobra, pozno
zvečer smo stanovalci bloka v
Panonski ulici 5 zaslišali brnenje
težkega tovornjaka in ostrmeli
nad njegovim početjem. Name-
sto da bi svoj tovor zapeljal tik
ob bloku, kjer je asfaltna cesta,
je do vrha naloženo prikolico za-
peljal (že tretjič zaporedoma) kar
prek bližnjega parka oziroma ze-
lenice. Tako je voznik nemoral-
no, brezobzirno in brutalno po-
polnoma uničil našo zelenico.
Na početje sem voznika opozo-
ril, pa mojih pripomb sploh ni
jemal resno. Zato sem si zapisal
številko njegovega tovornjaka:
MB 359-713, znamke MAN' Die-
sel. Za spomin in kot dokaz pa
sem dogodek drugo jutro tudi
dal fotografirati, saj se je tovor-
njak »na srečo« pokvaril in obti-
čal v travi. Barbarstvu in vanda-
lizmu je treba narediti za vselej
konec. Naj se z zadevo poigra
kdo od inšpektorjev v travi so
lepo vidni sledovi, še sedaj!
Rudi Košir.
KS Borisa Ziherla
10 - NEKOČ IN DANES
31. oktober 1991 - XEDNIK
Vabilo k sodelovanju
Komisija za raziskavo povojnih množičnih pobojev, pravno
dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti pri Skupščini obči-
ne f^uj vabi vse oškodovane ali kakorkoli prizadete pri povojnih
represijah (od 8. 5. 1945 dalje), naj prijavijo svoje zahtevke za iz-
ginulimi ali oškodovanimi tajništvu komisije pri Skupščini.
Podoben poziv smo objavili že pred vojno v Sloveniji, ven-
dar odziva ni bilo, zato ponovno poudarjam, da komisija oseb-
nih podatkov ne bo dajala v javnost. Njena nalogu je le ugotovi-
ti nepravilnosti in svoje ugotovitve posredovati IS, ki na podlagi
tega po svojih pristojnostih postavi obeležja oziroma ustrezno
ukrepa.
Prosimo za sodelovanje predvsem zato, ker je ohranjeno ze-
lo malo zapiskov. Poudariti pa je potrebno, da le ustni viri in za-
pisani dokumenti skupaj lahko dajo sliko časa in dogajanja.
Cim več je podatkov o neki zadevi, tem lažje je objektivno skle-
pati in se odločati.
Za komisijo:
Ivan LOVRENCiC, dipl. zgod.
Davki in nezadovoljni obrtniki
(1. nadaljevanje)
Kateri izdatki in v kuliki >išini se
še odštejejo od prihodkov
Od prihodkov se odštejejo tile
izdatki:
1.	Za humamtarne, kulturne,
znanstvene, vzgojno-izobraževal-
ne, telesnokulturne in religiozne
namene, kadar so izplačani ose-
bam, ki so v skladu s posebnimi
predpisi organizirane za opra-
vljanje takšnih dejavnosti, ven-
dar največ v višini 0,1% ustvarje-
nih prihodkov;
2.	Za politične organizacije v
skladu z zakonom o političnem
združenju in za sindikat, vendar
največ v višini 0,1 % ustvarjalnih
prihodkov.
Kaj se ne šteje za odhodek
Po 43. čl. Zl) se za odhodek
ne štejejo:
1.	zamudne obresti od nepra-
vočasno plačanih davkov in pri-
spevkov
2.	denarne kazni
Ugotavljanje davčne osnove
Davčna osnova za davek od
dohodka iz dejavnosti se ugota-
vlja po podatkih iz davčne napo-
vedi, katere vsebino predpiše re-
publiški davčni organ.
Da se davčni zavezanec izogne
storitvi prekrška in kaznovanja,
mora davčno napoved vložiti za
preteklo leto do 28. II. in v njej
navesti vse podatke, ki so potreb-
ni za odmero davka. V čl. 44 ZD
je določeno, kaj stori davčni or-
gan, če ugotovi prihodke, ki jih
davčni zavezanec ni napovedal,
in kaj, če zavezanec sploh ne vlo-
ži davčne napovedi niti na oseb-
ni poziv.
/.nižanje davčne osnove za pokri-
vanje izgub in za vlaganje lastnih
sredstev za določene namene
Davčna osnova se obrtniku
zniža:
za 50 % zneska, ki ga iz do-
bička tekočega leta porabi za po-
krivanje izgub iz preteklega leta;
za 10% za vlaganje lastnih
sredstev v nabavo, rekonstrukci-
jo in modernizacijo osnovnih
sredstev ter za vlaganje v rekon-
strukcijo in modernizacijo naje-
tih poslovnih prostorov, če se po
najemni pogodbi vlaganja ne kri-
jejo iz najemnine.
Znižanje davčne osnove se pri-
zna za dobo dveh let. Ce davčni
zavezanec ob koncu drugega od-
merjenega leta v davčni napove-
di ne dokaže, da je znesek zniža-
ne davčne osnove porabil za
omenjeni namen, se za ta znesek
poveča davčna osnova leta, za
katero je dolžan dokazati na-
mensko porabo sredstev.
Stopnje davka
Člen 48 ZD vsebuje tole lestvico:
Za izračun davka je torej po-
trebno poznati davčno osnovo
(dobiček) in povprečni letni
osebni dohodek zaposlenih v Re-
publiki Sloveniji v letu, za katero
se davek odmerja.
Davčne olajšave glede na leta po-
slovanja in glede na demokratsko
ogroženo območje
a)	Zavezancem, ki so na novo
pričeli opravljati dejavnost, se
dobiček prvega leta, to je 12 me-
secev nepretrganega poslovanja
od dneva vpisa v register, ne ob-
davči, v drugem letu poslovanja
se obdavči 34 %, v tretjem letu
poslovanja pa 66 % dobička.
b)	Zavezancem, ki so na novo
pričeli opravljati dejavnost na
območjih, ki so s predpisom o
spodbujanju razvoja demograf-
sko ogroženih območij določena
kot območja, za katere veljajo
posebni ukrepi, se dobiček prvih
treh let ne obdavči. V četrtem le-
tu poslovanja se obdavči 50 %, v
petem letu pa 75 % dobička.
Davčna olajšava se zavezancem
pod b) začne uveljavljati s po-
slovnim letom, za katero je dav-
čni zavezanec izkazal dobiček.
Katerim zavezancem, ki začno na
novo opravljati dejavnost, ZD ne
priznava pod a) in b) opisanih
olajšav
ZD takih davčnih olajšav ne
priznava:
1)	zavezancu, pri katerem je
prišlo do statusnih sprememb
(delitev, izločitev, pripojitev,
spojitev dejavnosti)
2)	zavezancu, ki je že opravljal
dejavnost
3)	zavezancu, ki začne opra-
vljati dejavnost za družinskim
članom.
Znižanje davka, če zavezanec za-
posli druge osebe
Ce zavezanec zaposli za nedo-
ločen čas:
a) pripravnika oziroma delav-
ca, ki prvič sklene delovno raz-
merje,
bj delavca, ki je bil pred skle-
nitvijo delovnega razmerja več
kot dve leti prijavljen pri službi
za zaposlovanje, se mu za prvih
12 mesecev zaposlitve oseb pod
a) in b) odmerjeni davek zniža za
znesek, ki je enak 15% izplača-
nega osebnega dohodka temu
delavcu.
Ce zavezanec zaposluje inva-
lidne osebe po predpisih o uspo-
sabljanju in zaposlovanju inva-
lidnih oseb, se mu za vsako tak-
šno osebo odmerjeni davek zniža
za 30 % izplačanega osebnega
dohodka tem osebam; če pa za-
posluje invalide s 100% telesno
okvaro in gluhoneme osebe, pa
se mu davek zniža za 50 % oseb-
nega dohodka, izplačanega tem
osebam.
Ali generali sploh berejo pesmi?
Kar dobre tri mesece že pestujem v sebi
nekaj misli o vsem, kar se je pričelo 26. oz.
27. junija in se vse do zdaj še ni končalo. Že
večkrat sem hotela nekaj tega tudi zapisati,
izpovedati vso osebno bolečino ob divjaštvih,
ki sem jim nehote priča in so, česar se najbolj
bojim, postala že sestavni del našega življe-
nja. Toda videti je, da so misli morale zoreti
in da jim je nekaj — nek dogodek, besede,
srečanje — dalo končno podobo in glas.
Zgodilo se je v sredo, 16. oktobra, med
koncertom skupine Kamniški koledniki; svoj
prvi kulturni dan smo na osnovni šoli Mar-
kovci namreč posvetili ljudski glasbi, med
nastopom gostov pa so me vznemirile besede
njihove povezovalke. Ko je z občutenimi mi-
slimi tkala vez med glasbenimi točkami, je
navedla tudi verze slovenskega generala in
pesnika Rudolfa Maistra ter menila, kako
drugače bi bilo, če bi vsi generali in admirali
pisali pesmi — otožno se je vprašala, ali ti
ljudje sploh berejo poezijo. To njeno sicer re-
torično vprašanja (saj odgovor menda vsi po-
znamo?) me je takoj spomnilo na to, o čemer
sem sama premišljevala v tistih prvih usod-
nih dneh slovenske samostojnosti. Tedaj sem
namreč najprej pomislilal na nenavadno na-
ključje: v letošnjem aprilu z učenci 6. razre-
dov nismo prebirali književnosti NOB, tem-
več smo se ustavili pri pesmi francoskega
pesnika J. Preverta s pomenljivim naslovom
Vojna. Na predlog oz. pobudo samih učen-
cev smo se jo naučili celo na pamet, dobra
dva meseca potem pa sem se vprašala, ali se
je v dneh vojne v Sloveniji kateri od 60 učen-
cev spomnil na verze in komentarje k njim.
Pesmi skorajda nisem razlagala, le malce sem
usmerila razmišljanje 12-letnikov, vse drugo
je opravila pesem sama. Vem, da, je večina
bralcev ne pozna, zato naj jo zapišem:
J. Prevert: VOJNA
Sekate
tepci
sekate
Vsa mlada drevesa s staro sekiro
podirate
Sekate
tepci
sekate
In stara drevesa s starimi koreninami
s starimi trhlinanii
ohranjate
In napišete nanja
Drevo spoznanja
Drevo Zmage
Drevo Spomina
In v opustelem gozdu smrdi stara lesovina
in ptice odletijo
vi pa ostanete v njem in prepevate
Ostanete v njem
tepci
prepevate in marširate.
(Opomba: Pesem najdete v Slovenskem
berilu za 6. r. OŠ O Domovina, ti si kakor
zdravje, str. 135, v prevodu Aleša Bergerja.)
Spomnim se, da me je kar presenetilo, ka-
ko hitro so mnogi učenci razumeli prispodo-
be v pesmi, vse od tepcev, ki sekajo mlada
drevesa, do ohranjanja starih trhlih in smrde-
če stare lesovine in prepričana sem, da bi
mnogo zamudili, ko tedaj pesmi ne bi prebra-
li, je spoznali. Zato se ves ta čas vprašujem,
koliko generalov in drugih vojaških osebno-
sti nekdanje JA in njenih današnjih »dedi-
čev« je prebralo to ali kako podobno pesem.
Pa saj jim ne bi bilo treba seči po originalu
ali prevodu tujih literatur, spomnijo naj se na
svojo, na slavna domača imena in njihove
verze. Kako zelo me je pred leti pretresla pe-
sem srbske pesmice Desanke Maksimovič
»Žal mi je človeka«! Verjela sem v iskrenost
njenih besed, ki jih skozi pesem nekajkrat
ponovi: »vendar človeka, človeka mi je
žal . . .!« Ponosna sem bila na to, da sem
očarljivo staro gospo srečala na enem izmed
srečanj Festivala Kurirček v Mariboru, verje-
la sem v njene besede o prijateljski naklonje-
nosti do Slovenije in Slovencev, zato se da-
nes tembolj vprašujem, zakaj ni od nikoder
več njenih prijateljskih besed, nobenega ver-
za o žalosti za človekom . . . Res je, Slovenci
smo se osamosvojili, še zadnji pripadniki JA
zapuščajo našo ljubljeno deželo, o kateri je
naš C. Kosmač zapisal: »Da, zdi se mi, da
mali narodi bolj ali vsaj drugače ljubijo svojo
domovino, kakor jo ljubijo veliki . . .«
In prav ljubezen, »ki je vsako uro pripra-
vljena dvigniti roko v bran . . .« vam je poma-
gala doslej in nam naj da moči tudi za na-
prej, če bo država Slovenija morala še kdaj
doživeti tako težko preizkušnjo. Toda - su-
vereni in samostojni — vendarle v tem svetu
ne živimo sami, izolirani od tujega trpljenja,
tujih bolečin, smrti v svoji neposredni sose-
ščini, zato se ob koncu svojega razmišljanja
vračam k naslovnemu vprašanju: Ali genera-
li .. . sploh berejo pesmi?
Karolina Pičerko
PREJELI SMO • PREJELI SMO
Kdo se bo še smučal?
Nam Ptujčanom je najbližje smučišče na vzhodnem delu Pohor-
ja, ki je pod upravljanjem Pohorske vzpenjače. Pred kratkim so smu-
čanja željne seznanili s svojimf cenami, ki so — milo rečeno — astro-
nomske. Naj jih nekaj navedem.
Celoletna vozovnica (poleti je smučarji ne potrebujemo) velja, če
jo takoj plačaš, 8.200 tolarjev. Za 500 tolarjev je dražja, če jo želiš pla-
čati v treh obrokih. Skokovito so se pdoražile dnevne vozovnice, kajti
veljajo kar 650 tolarjev. Poldnevna je 500 tolarjev, kar je pretirano in
posledica tega je (bo), da se bo bore malo smučarjev lahko smučalo
po pohorskih smučinah.
Ni treba posebej zapisati, da spada smučanje med rekreacijske
športe, ki so delovnemu človeku pa tudi kakšnemu upokojencu po-
trebni za razgibavanje, da se naužijejo svežega zraka, ki ni prepojen z
raznimi strupi. Pa so po nas pohorski žičničarji z astronomskimi cena-
mi pošteno udarili in nam dejansko onemogočili, da bi se lahko vsaj
enkrat tedensko podali na smučanje, kajti takoj bi porabili celo mese-
čno penzijo. Saj je k vozovnici potrebno prišteti še prevozne stroške
do vzpenjače.
Ne mislim biti zloben, a ob takšnih cenah bi bilo zaželeno, da bi
nebeški bogovi — kot že nekaj let — tudi letos pošteno skoparilis sne-
žinkami, da bi bilo Pohorje tudi v zimskih mesecih zeleno.
Franjo Hovnik
TOPOVSKA UMA
V NEMŠKI
VOJSKI
10. nadaljevanje
VROC DAN NA VADIŠCU
Za ponazoritev, kako je pote-
kalo vojaško usposabljanje, bom
opisal samo en dan na terenskem
vadišču, ki odslikava celoto.
Deževno jutro v začetku apri-
la. Odhod iz vojašnice je bil že
ob šestih. Začetek na vojaškem
vadišču zunaj mesta je bil dolo-
čen za ob sedmih.
Med potjo je bilo treba prepe-
vati, vendar se glasovi niso hoteli
ujeti. Za kazen je bilo treba ne-
kaj časa teči, potem pa so iz za-
soplih grl prihajali še bolj ne-
ubrani glasovi. Za spremembo
paradni korak, pa spet pesem
»Lepo je biti vojak«, seveda po
nemško. Ker tudi ta poskus ni
uspel, je poročnik odnehal.
Na vadišču je že čakala skupi-
na častnikov, ki naj bi spremljala
naše urjenje.
Ko tako strumno čofotamo po
razmočeni ilovici, naenkrat po-
velje: »Ulezi se! »To je pomeni-
lo v trenutku se vreči na tla. To-
da tam so bile mlake rumene de-
ževnice, zato so nekateri pristali
na trebuhu korak ali dva vstran.
To je razbesnilo tiste častnike,
začeli so rjoveti in sami prevzeli
povelje.
Dobro uro smo tekali sem in
tja po tistih lužah vmes je bilo
treba kvakati kot žabe, se plaziti
po trebuhu, počepati, mukati kot
voli in rigati kot osli. Tu in tam
je kateri moral vstati, povedati
svoje ime, častnik pa ga je zavr-
nil in pribil, da je smešna figura.
To je moral potrditi z glasnim Ja-
wol — da, jaz sem smešna figu-
ra.
Žižek, kmečki fant, doma nek-
je s hribov nad Zidanim mostom,
je o ustaljeni navadi včasih vmes
zajuckal, kar je dvignilo moralo
pri drugih sotrpinih. Ta Žižek se
je od vsega začetka delal Švej-
kovsko nerodnega in tudi prebri-
sanega. Vsako kazen je sprejel z
nekoliko bedastim nasmehom.
Med predavanji je navadno za-
spal. Ob neki priložnosti je pod-
častnik velel prinesti vrč vode,
potiho je stopil k Žižku, da bi
dremajočemu zlil nekaj vpde na
zatilje. Toda tedaj se je Žižek v
hipu prebudil, iztrgal podčasni-
ku vrč iz rok in ga obrnil nad
svojo glavo. Voda je brizgnila na
vse strani, največ pa je je dobil
podčasnik v škornje . .. Njegova
posebnost je bila da je med naj-
težjimi telesnimi vajami z viso-
kim glasom zajuckal. S tem si je
pri vaditeljih pridobil dobrodu-
šno popustljivost. Včasih so ga
celo spodbujali. Tako je bilo tudi
tokrat.
Naj o tem Žižku še zapišem,
da je že prve dni po prihodu na
vzhodno fronto dobil kroglo sko-
zi vrat, ki mu je raztrgala glasil-
ke. Ali je vojno peživel, ne vem,
prav gotovo pa nikoli več ni mo-
gel vriskati.
Na vadišču so potem po skup-
nem »kopanju v blatu« prevzeli-
povelja vaditelji po desetinah.
Pokazati je bilo treba, kako se
lahko splaziš skozi ovire bodeče
žice, kako priti brez posebnih
tehničnih pomagal čez žične ovi-
re, kako si utreti pot skozi min-
sko polje in podobno. Vmes je
bilo treba skakati v kritje pred
napadi letal, tekati, počepati, se
plaziti po laktih, kopati rove in
zaklone, pa tudi iz raznih polo-
žajev »uničevati« tanke, ki so
»napadali«.
Ob treh popoldne je bil kon-
čno zbor do zadnjega vlakna pre-
močenih, blatnih in raztrganih
»strašil«. Mislili smo, da je ko-
nec, pa se spet zasliši rezki »Hin-
legen!« Spet krepak čof v blato.
Dva, ki sta bila najbliže skupini
tistih častnikov, sta se namerno
vrgla v večjo lužo, da je umazana
voda brizgnila po naših priganja-
čih . . .
No, potem je bil resnično
zbor. V nagovoru ugotovitev, da
znamo, če hočemo, nekaj pohval
in še več graje. Naš poveljujoči
poročnik je bil očitno zadovo-
ljen, zato nas na poti domov ni
prigranjal s petjem. Ob prihodu
v predmestje pa je — enako kot
večkrat prej — želel slišati slo-
vensko pesem.
Bila je na vrsti »Oj ta vojaški
boben«, včasih tudi katera druga
- »Regiment po cesti gre...«
in slične. Tokrat pa so fantje iz
prvega voda na pločniku opazili
dva jugoslovanska vojna ujetni-
ka. Verjetno Srba. Ti so delali na
knietijah in so čez dan lahko ho-
dili okrog brez stražarja. Nekdo
seje spomini in začel: »Maršira-
la kralja Petra garda . . .«, drugi
so pritegnili, čeprav večina pe-
smi ni znala. Z zanimanjem sem
opazoval tista ujetnika, kako sta
zaprepaščeno strmela. Tudi dru-
gi civilisti so se ustavljali in opa-
zovali blatne in raztrgane vojake,
ki pod nemško čelado pojejo ne-
ko tujo pesem.
Potem se je nekdo ojunačil in
začel »Naprej zastava Slave . . .«
Vsi so pritegnili, saj so pesem
znali. Tedaj je poskočil poročnik
in začel vpiti, da je to nacionalna
pesem in da je to strogo prepove-
dano. Razumel je namreč besedo
»Slave«, kar pomeni Slovan.
Za kazen smo morali do kasar-
ne teči . . . Pozneje je postal pre-
vidnejši, ko je dovoljeval sloven-
sko pesem, in vnaprej mu je bilo
treba povedati njeno vsebino.
Zvečer smo v vojašnici blatne
in raztrgane uniforme v skladiš-
ču zamenjali. Ce kaka cunja ni
bila dovolj raztrgana, jo je bilo
treba z ostrim predmetom »do-
polniti«. To je bilo precej eno-
stavneje kot pa sušiti in čistiti.
BIL ŠEM MED LEVIM IN
DESNIM
Moja najboljša prijatelja sta
bila Tonček Pulko, z njim sva si
delila omaro, ker sva pač bila že
prej skupaj z Nemci, hitro pa sva
se sprijateijila z Lojzetom Križa-
ničem. Medtem ko so v prostem
času drugi kartah, smo mi pretre-
sali vojne in politične razmere.
Pulko je bil velik slovenski na-
cionalist, pred vojno član kleri-
kalne mladinske organizacije FO
(Fantovski odseki), in je zagovar-
jal tisto politično smer, ki jo je
prek radia London uravnavala
jugoslovanska emigrantska vla-
da, zlasti pa slovenski komenta-
tor dr. Alojzij Kuhar. O tem so
ga v pismih prijatelji z Dravske-
ga polja sproti obveščali. Naciste
in njihove simbole je sovražil ta-
ko, da si je s športne majice str-
gal našitek s črnim nemškim or-
lom, ki so mu nacisti na rep obe-
sili krog s kljukcem. (V tisti maji-
ci je Pulko tudi na fotografiji,
objavljeni v prejšnjem nadaljeva-
nju.)
Lojze Križaničje bil prepričan
levičar. Do vojne je končal 7. ra-
zred gimnazije v IVIariboru. V de-
monstracijah 27. marca 1941 v
Mariboru je pridno pomagal raz-
bijati izložbena okna nemških tr-
govcev. Po okupaciji se je bal, da
ga bodo zaradi tega zaprli in iz-
selili. Na srečo se je v domačem
kraju Boreči —Križevci pri Lju-
tomeru seznanil z nemškim voja-
kom, kmetom, doma iz Sudetov,
napol Cehom. Dogovorila sta se
in odpotoval je na njegovo do-
mačijo, kjer je preživel prve me-
sece okupacije. Domov se je vr-
nil, ko je minila nevarnost prve-
ga izseljevanja.
Dopisoval si je z več prijatelji,
tudi levičarji. Kaže, da pisem
pod »Feldpost« niso cenzurirali,
saj je dobival pisma, v katerih so
bili tudi stavki: »Prišli bodo časi,
ko se bomo kot častniki jugoslo-
vanske vojske sprehajali po
Gradcu . . .« »Naj živijo tisti, ki
se po šumah borijo za našo svo-
bodo . . .« in podobno. Včasih
sem katero njegovih pisem prepi-
sal in poslal domov, vendar se ni
nobeno ohranilo. Po nasvetu so-
sedov jih je mati navadno sežga-
la. Od njega si nisem prepisoval
samo pisem s tako vsebino, tem-
več tudi pesmi in odlomke njego-
vih literarnih poskusov. Bil je
ponosen na brata svojega deda,
kanonika Križaniča, ki je bil tudi
pesnik in pisec. To je želel posta-
ti tudi sam.
V razpravah sta se desničar
Pulko in levičar Križanič često
precej razvnela. Moral sem ju
miriti s svojo tretjo resnico, ki je
bila »nekaj vmes«. Zaradi nači-
tanosti in spremljanja predvojne-
ga časopisja mi to ni bilo težko.
Bolj sem sicer simpatiziral z mi-
slimi desničarja, saj se je skladal
z mojo versko vzgojo, toda ra-
zumsko sem moral dajati prav
marsikateri resnici levičarja.
Dalje prihodnjič
TEDNIK - 31. oktober 1991
NASVETI - 11
Poti odraščanja
živimo » čusu, ko so odnosi t družini in družinska v/goja » kri/i. Mnogi starši doživljajo svojo v/^ojno
\EM()C. Čutijo, da niso kos težavam, ki jih imajo /. otroki, in se ne /najdejo, ker jim /nani in običajni vzgoj-
ni prijemi ne prinašajo zaželenega učinka. Drugi starši še nimajo težav, jih pa skrbi, kako jih bodo obvladali,
ko bodo h-te nastale, /ato želijo spoznati še drugačne načine, ki bodo ustrezali otrokom in času, > katerem
živimo. Mnoge zanima, kakšne alternativne oblike odnosov je mogoče vpeljati » družino, ki živi » drugačnih
razmerah, kot so živele družine prejšnjih rodov.
Šolniki, politiki, psihologi in
še kdo obsojajo starše, češ da so
krivi za napačno vzgojo svojih
otrok. Vprašati pa se moramo,
ali kdo staršem pomaga, ali jim
sploh kdo želi pomagati. Veseli
me, da se na tem področju v naši
občini PREMIKA NA IK)IJl.,
saj si odgovorni za \ zgojo in izo-
braževanje v naši občini prizade-
vajo za ustanovitev svetovalnega
zavoda ali vsaj svetovalnega tea-
ma, ki bi bil staršem v pomoč pri
njihovih vzgojnih prizadevanjih.
Prav tako gre pozdraviti razmiš-
ljanje odbora za vzgojo in izo-
braževanje dekanije Ptuj, da bi v
okviru »Sole za življenje« izvaja-
li tudi vzgojo za starše. Vsekakor
v tem primeru ne smemo zane-
mariti tudi posameznih strokov-
njakov na tem področju, ki
premlevajo našo zakonodajo, o
možnostih privatnih vzgojnih za-
vodov, saj ni izključeno, da bi
morda kdaj v eni izmed teh usta-
nov posijalo sonce tudi zate, dra-
gi bralec in bralka naših nasve-
tov.
V tem trenutku pa je še pač ta-
ko, da na milijone očetov in ma-
ter doleti vsako leto zahtevna na-
loga, da dobijo otroka, ki je ne-
bogljen, zato mnogi z veseljem
prevzamejo vso odgovornost za
njegov telesni in duševni razvoj z
namenom, da bo novi državljan
nekoč lahko sodeloval v družbi
kot DOlil R in POŠTI N človek.
Malo je pa literature in svetoval-
nih delavcev, pri katerih naj bi se
starši učili uspešnega starševstva.
Mladi se dandanes" ne upirajo
staršem, tenneč samo njihovim
vzgojnim metodam. Danes se ti-
soči mladih oddaljuje od staršev.
Razlogi, ki jih navajajo:
-	»Mo|i starši me ne razume-
jo, ne razumejo naših let.«
»Sovražim pridige, ki jih
moram poslušati vsak večer, ko
pridem domov.«
. ».-^»taršem ničesar ne po-
vem; če bi to storil, me ne bi ra-
zumeli.«
- »Želim si, da bi me starši
pustili pri miru.«
-	»Kakor hitro bom mogel,
bom zapustil dom. Ne morem
prenašati, da kar naprej visijo na
meni.«
Tudi mnogi starši se zelo do-
bro zavedajo, da so izgubili svo-
jo \logo. Med drugim pravijo:
»Nikakršnep vpliva ni-
mam več na svojega petnajstle-
tnika«.
-	»Rok noče več jesti z nami.
Zelo redko spregovori z nami
kakšno besedo. Hoče si urediti
sobo, in to v garaži«.
»Marka-ni nikoli doma, ni-
koli nam noče povedali, kam gre
in kaj dela. Ce ga vprašam, mi
odgovori, da me nič tie briga.«
Prav žalostno je, da je v najož-
jih in najglobljih medčloveških
zvezah toliko hude krvi. Zakaj
toliko mladih ljudi vidi v svojih
starših sovražnike? Zakaj so ge-
neracijske razlike v družinah ta-
ko hude? Zakaj so starši in mla-
dostniki tako rekoč nepreneho-
ma pripravljeni na spopad? Na
ta vprašanja bom po svoje po-
skušala odgovoriti s pomočjo
»Ml-TODi; BRI.Z PORAŽI-N-
C A«. Čire za metodo odkritega
pogovora, ki pomaga staršem, da
se izognejo temu, da bi jih otroci
zapustili; nasprotno, starši in
otroci se zbližajo, namesto da bi
se sovražno razšli.
STARŠI SMO SAMO IJLD.JF
IN NK BOŽANSTVA
Kadar postanemo ljudje starši,
smo prepričani, da se moramo
odeti s plaščem starševstva in ob
tem ponavadi pozabimo, da smo
ljudje z napakami, osebnosti s
pomanjkljivostmi, resnični ljudje
z resničnimi občutji. Ko na vse
to pozabimo, nehamo biti člove-
ški. ne čutimo se več svobodni,
starševska odgovornost v takem
primeru postane za nas posebno
breme. Prepričani smo, da mora-
mo biti v svojih čustvih zmeraj
dosledni, da moramo svoje otro-
ke neprestano ljubiti, jih brezpo-
gojno sprejemati in biti vsekakor
strpni do njih, da moramo svoja
osebna nagnjenja zanemarjati in
se žrtvovati samo /a otroke.
Vendar ni tako. Ce hočemo bi-
ti dobri starši, nam ni potrebno
»odložiti« svoje človeškosti. Do
otrok lahko imamo pozitivne in
negativne občutke. Do vsakega
otroka nam ni treba za vsako ce-
no občutiti posebne ljubeznivosti
in naklonjenosti, če je v resnici
ne čutimo. Preprosto ni treba, da
imamo v sebi vse otroke enako
radi.
Vsi starši občasno otroka po-
polnoma sprejemamo, drugič
spet ne sprejemamo. Zgodi se,
da nas otrok tako očara, da smo
mu pripravljeni dovoliti vse, kar
bi rad počel, kadar pa smo utru-
jeni, neprespani, nas boli glava,
pa nas pri otroku moli mnogo
stvari. Ne smemo imeli občutka
krivde, če ne moremo biti do
otrok vedno enako naklonjeni.
Tudi starši smo lahko kdaj pa
kdaj nedosledni, SAJ SMO SA-
MO LJUDJh IN NE BOŽAN-
STVA. Najboljše je. da otroku in
sebi priznamo, da ga kdaj pa
kdaj ne moremo sprejemati, če
počne to in ono - navija plošče,
ne pospravi sobe, prihaja prepo-
zno domov, ne pove. kod hodi
itd. Le tako bomo pristni in
otrok bo čutil, da smo odkritosr-
čni. Velikokrat jim bo tak odkriti
pogovor pravo olajšanje, ki jim
bo pomagalo, da nas bodo doži-
vljali kol resnične osebnoslj, kol
ljudi, s katerimi je lepo živeti v
dobrih odnosih.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Marta Tuš,
profesorica pedagogike
V vrtu
Ko obnavljamo SADNI VRT,
moramo največjo pozornost po-
svetiti izbiri sadik. Vsaka sadna
vrsta ima svoje specifične zahte-
ve glede rastišča in tega, kje jo z
večjim ali manjšim uspehom go-
jimo. Kakovost in količina pri-
delka posamezne sorte sta mo-
čno odvisni od okolja, ki ga se-
stavljajo podnebje, tla in način
pridelovanja. Za večino sadnih
vrst in njihovo izbiro za obnovo
sadnega vrta je treba vedeti, na
kateri podlagi so vzgojene.
Nepoučeni sadjarji sadni pod-
lagi ne posvečajo nobene pozor-
nosti, pozorni so le na sadne vr-
ste — ali bodo to jablane, hru-
ške, češplje, breskve — in sadne
sorte, kot so pri jabljani idared,
jonagold, elstar.
Kaj je pri sadnem drevesu
podlaga in kakšno vlogo ima?
Žlahtne sadne vrste in sorte so
cepljena drevesca. Cepljeno dre-
vo se sestoji iz dveh delov: pod-
lage in žlahtne sorte. Podlago se-
stavljajo korenine, koreninski
vrat in del debla, žlahtno sorto
pa deblo in drevesna krošnja.
Podlaga s svojimi koreninami
oskrbuje drevo z vodo in rudnin-
skimi snovmi ter vpliva na mno-
ge lastnosti sadnega drevesa, naj-
očitneje na bujnost drevesne ra-
sti, na začetek njegove rodnosti
in na starost, ki jo drevo doseže.
Tudi rodovitnost in kakovost
plodov sta odvisni od podlage.
Pri jablanah ločimo šibko ra-
stoče podlage " M 27, M 9 in M
26, srednje bujne - M 7, MM
106 in MM 111 ter bujne — M
11 in sejanec. Jablane, cepljene
na šibko rastočih podlagah, zah-
tevajo globoka, rodovitna, hu-
mozna tla in intenzivno nego.
Hitro zarode, tvorijo majhno
drevesno krošnjo, njihove kore-
nine pa so tako šibke, da nad-
zemni del sadne rastline potre-
buje oporo. Takšne jablane goji-
mo v sadnih vrtovih in planta-
žah, mogoče pa jih je gojiti tudi
v 40- do 50-litrskih posodah ali
koritih na balkonih. Sadimo jih
lahko zelo gosto — več tisoč dre-
ves na hektar površine.
Jablane, cepljene na srednje
bujnih podlagah, bolje prenašajo
sušo in vlago v zemlji kot na šib-
ko rastočih, sicer pa so tudi manj
zahtevne glede kakovosti zemlje,
bolje prenašajo zimsko mrazo-
vje, tvorijo pa večjo drevesno
krošnjo. Ker dosežejo večjo kroš-
njo, jih sadimo na večje meddje-
vesne razdalje, np.r. 5 x 5 m.
Jablane, cepljene na bujno ra-
stočih podlagah, tvorijo zelo ve-
liko drevesno krošnjo, pozno,
komaj več let po sajenju zarodi-
jo, a zelo dolgo rodijo in doživijo
visoko starost — 50 in tudi več
let. Plodovi na teh podlagah so
nekoliko manj okusni in manj
kakovostni. Lastnost sejancev je,
da razvijejo močan koreninski si-
stem, se dobro zasidrajo v tla in
ne potrebujejo podpore. Uspeva-
jo na slabših tleh, težjih in manj
prepustnih. Drevesca sadimo na
večje meddrevesne razdalje ~
10 X 10 m.
V	OKRASNEM VRTU je naj-
bolj izrazita škoda, ki jo povzroči
jesenska slana, pri na mraz ob-
čutljivih okrasnih rastlinah. Po-
zeble rastline kažejo klavrno po-
dobo: cvetovi, listje, pri nekate-
rih pa tudi stebla so videti, kot
da so poparjeni. Te rastline, pa
naj bodo enoletne ali dvoletne z
zeinatim steblom, za razliko od
drevnin niso več sposobne na-
daljnje vegetacije. S škarjami pri
tleh odrežemo rastline s steblom
vred in jih kompostiramo, tudi s
stališča negovanja in videza na-
šega okolja je potrebno, da rast-
line ali njihove dele, ki jih je po-
škodovala slana, odstranimo in
vrt v jeseni še pred snegom oči-
stimo. Pospravljen bivalni vrt bo
tudi pozimi nudil prijaznejšo po-
dobo kot pa vsevprek polomlje-
no in pomzrlo rastlinje.
Korenike in gomolje, kot so
pri dalijah in gladiolah, z vilasto
lopato izkopljemo in posušimo
do stanja, da se ostanki zemlje
zlahka zdrobijo in odpadejo, ter
tako pripravimo za zimsko hram-
bo. Hranimo jih v prostoru, kjer
ne zamrzuje; bolje bodo prezimi-
le, če jih vložimo v mivko ali šo-
to.
V	ZELENJAVNEM VRTU
pospravljamo pozne sorte belega
in rdečega zelja in ga pripravimo
za hrambo prek zime. Zeljne gla-
ve vlagamo v klet ali v zasipnico
s koceni in koreninami vred. Že
pri puljenju zeljnih glav odstra-
nimo vse štrleče liste in pustimo
le tiste, ki oklepajo glavo kot
krovni listi. Ti bodo namreč v
shrambi ali v zemlji varovali gla-
vo pred onesnaženjem.
V	dovolj zračno klet, v kateri
ne zamrzuje, namestimo vlažno
zemljo, pesek ali šoto in vanjo
vsadimo na prej opisani način
pripravljene zeljne glave. Vlože-
ne glave morajo bili toliko raz-
maknjene, da med njimi lahko
kroži zrak.
Zeljne glave lahko tudi položi-
mo v 30 cm globoko skopane jar-
ke kar na vrtni gredi. To je tudi
najenostavnejši in hkrati najce-
nejši način hrambe prek zime.
Zemljičke, kamor zakopljemo
zeljne glave, ne sme imeti visoko
stoječih podtalnih voda. Na prej
opisani način izpuljeno in pri-
pravljeno zeljno glavo položimo
v jarek in zasipljemo z zemljo le
tako globoko, da bo končen s ko-
reninami štrlel iz zemlje. Tako
hranjene zeljne glave bodo osta-
le sveže in ohranjene vse do apri-
la. Glave zelja skopljemo le spro-
ti po potrebi, ko z2^1ja ni zmr-
zla.
Miran Glušič ing. agr.
Sladkorni bolniki v svojem mesecu
v oktobru, mesecu boja proti sladkorni bolezni, so diabetiki na najrazli-
čnejše načine javnost opozarjali o svojih težavah. Večina, okrog 80 odstotkov,
ima poleg zdravstvenih tudi ekonomske težave. Nova zdravstvena zakonodaja
naj bi njihovo stanje še poslabšala, zato so se organizirali in potrkali na številna
vrata, saj bi se njihovo zdravstveno in socialno stanje še poslabšalo, če bi morali
plačevati zdravljenje sladkorne in spremljajočih bolezni.
Ptujsko društvo diabetikov je v teh dneh uresničevalo nekaj tradicionalnih
aktivnosti. Vodstvo se je sestalo s člani, ki jesen življenja preživljajo v domu
upokojencev. Zanimalo se je za njihovo počutje ter jim obljubilo pomoč, če jo
bodo potrebovali. Socialno najbolj ogroženim članom — Mariji Hohnjec iz Do-
brine, Karlu Šošlariču iz Gradiščaka. Francu Maleku iz Doliča in Neži Habja-
nič iz Ptuja — so izročili naročilnice v vrednosti 1000 slovenskih tolarjev.
MG
ZA PSE iN MUCE
1 ■
Mačji portret
modre perzijke
Le koga ne prevzame lepota te čudovite muce?
Modra perzijka je znana že več kakor sto let. V Angliji so jo že
od konca prejšnjega stoletja pričeli razstavljati. V Veliki Britaniji prav
zanjo prirejajo celo posebne razstave.
Modra perzijka je nastala z mutacijo črnih perzijskih mačk. V
srednjem veku je bila slavna kartezijska mačka. To mačko so kartezij-
ski menihi gojili v temno modri barvi s košato glavo in z očmi bakre-
ne barve. Mačka je imela kratko in zelo gosto dlako.
Pri sodobnem tipu perzijske mačke (dolga gosta dlaka, kratek in
širok obraz, košati rep) pride barva oči, od oranžne do bakrene, naj-
bolj do izraza. Zato predstavljajo prednike nekaterih današnjih mo-
dernih tipov barv. Z njihovo pomočjo tudi danes izboljšujejo črno
barvo perzijskih mačk in jih potrebujejo za vzrejo kremno-modrega
tipa.
Osebnost teh muc je stabilna. So zelo samozavestne in zadržane,
vendar ne boječe. Z gospodarjem se rade igrajo in so včasih tudi raz-
posajene. Uživajo v intenzivni negi svojega kožuščka, če jih le takoj
navadimo na česanje.
Ta muca ravno zaradi dlake potrebuje veliko nege in časa, ki ji
ga gospodar z rednim česanjem mora posvetiti, če hoče, da bo muca
lepa in negovana.
Branko Kosemburger, dipl. vet.
Dober dan, zaj pa direkno v klet gren. Mošt je vtihna, polovjok iz-
dihna.jaz ga bon pa vdihna. lak po dohtarskem predpisi eno kupico,
.samo večkrol na den. Čista po recepti, ke more biti poleg vinskega tudi
nekaj svinjskega. lak vanje to. Pšetnčka je vsejana, repa spipana. koru-
za obrona, zaj si moremo samo še drva pripravti, da nas nede zeblo. Ve-
te, gdo sma mija z mojo Mico še boj mloda bila, te sploh pozimi nesma
nič kurila. Eden od drugega sma se grela in .vf luštno imela. Zdaj pa je
tota telesna centralna kurjava tnrknola, če glih lubezen še neje čista crk-
nola. .Mene seka križi, Mico v kapeli, soseda trga v repi, tudi soseda je
zanič, vse hode nas vzeja hujdič . . .
Jaz sen napisa prošnjo, da bi me poslali v Švico na zdravljenje. Če si
je to lahko naša zdravstvena ministrica Bohova privoščila, te si lehko tu-
di jaz, navadni zemljan. Vena si una misli, da je Boh bogova, pa seje
malo zmotila. Dohtari in drugo zdravstveno osebje zaj zahtevajo njeni
odstop s tote junkcije. Pa saj vete, kak so v prejšnjen pa tudi zdajšnjen si-
stemi juncionari odstopali z dobrih na še boljše položaje, l.ujzek Peterle-
tov pa tudi nemre vsega obvladati in sen ovokrot gleda, da je tudi jega
na skupščini nekšna jesenska kripa montrala. Upajmo, da si nede ša v
Švico po tablete, saj bomo te mogli Slovenci še bolj švicati. . .
Kak ste vidli na televiziji in čuli sred noči po sirenah, se je Slovenija
rešla bivše vojske JLA. Z lodjo Galeb so se odpelali v južne kraje, na hoj
toplo, saj se pri nas že zima dela. Adijo, JLA, in nikoli več nasvidenje.
Zamejajte orožje s krampi, lopatami in drugimi hoj pametnimi orodji in
popravte i.vt' tisto, kaj ste porušili na Hrvašken pa tudi v Sloveniji. Pa v.vc
mrtve oživite in ranjene ozdravite. Pa svoje generale k pameti spravte . . .
Vaš generalni borec za mir LUJZEK.
Novosti na videu
.\Jed filmskitni žanri, po katerih člani videoteke največ pov-
prašujejo, so na prvem mestu komedije, zato vam danes najprej
predstavljamo satirično komedijo MEET THE APPLEGATES
(Spoznajte družino Applegates). Z njo je režiser Michael Leh-
man želel opozoriti na ekološke probleme, ki jih povzroča krče-
nje tropskih gozdov v Južni Ameriki.
V Braziliji živijo orjaški ščurki,
ki želijo le svoj mir v gozdovih.
Te pa iz dneva v dan bolj krčijo
in njihov življenjski prostor je
vse bolj ogrožen. Odločijo se za
protinapad uničili bodo nu-
klearko. Družina ščurkov se
spremeni v tipično ameriško dru-
žino, naseli se v tipičnem ameri-
škem mestu in kmalu se začno
obnašati kot tipični Američani.
Oče Dick se zaplete s svojo tajni-
co, mama Jane s pridom upora-
blja kreditne kartice in izprazni
blagajno, hči Sally zanosi, sin
Johnnv pa se vda mamilom. No,
vse skupaj se ne konča tako tipi-
čno. Kako pa ... to si oglejte sa-
mi.
Tudi akcijski filmi so zelo pri-
ljubljeni, še posebej z znanimi
filmskimi igralci. Harrv Hamlin
(spomnili se ga boste iz nadalje-
vanke Zakon v Los Angelesu) igra
v filmu Laguna Heat Toma Shep-
herda, bivšega policaja iz Los An-
gelesa.
Toni se vrne v svoj rojstni kraj
Laguna Beach, kjer želi v miru
pozabiti svojo preteklost. Njego-
vega miru je kmalu konec, saj
poskuša pojasniti vrsto umorov,
povezanih z osebnim prijateljem
njegovega očeta Wadea (Jason
Robards dobitnik oskarja -
Vsi predsednikovi možje). Ko se
Tom zbliža z Jane, hčerko ene iz-
med žrtev, začne odkrivati vrsto
skrivnosti, spletk, izsiljevanj in
pri tem skoraj sam izgubi življe-
nje. Film razen akcijskih prizo-
rov odlikuje tudi dober scenarij.
Novi film Volkerja Schlondor-
fa je nastal po futuri.stičnem best-
selerju pisateljice Margaret At-
vvood »Dnevnik hišne pomočnice«
(GKSHICHTE DKR DIENE-
RIN).
Spoznali boste novo državo
Gilead, ki je nastala po atomski
katastrofi. Vladajoči razred uve-
de strogo diktaturo, vsakomur v
družbi je določeno njegovo me-
sto. Kršitev moralnih in pravnih
norm se strogo kaznuje. Posebno
vlogo v tej družbi imajo »hišne
pomočnice« - ženske, ki so po
radiaciji še plodne in lahko rodi-
jo zdrave otroke. Ena izmed njih
je Kate(Natasha Richardson), ki
jo pošljejo k visokemu vladnemu
uradniku Fredu (Robert Duvall)
in njegovi neplodni ženi Sereni
Joy (f eve Dunaway). Kot pomo-
čnica je enkrat na mesec na voljo
I redu 7 »nalogo«, da zanosi. Ce
ji to ne bo uspelo, jo bodo pre-
mestili v taborišče, kjer bo mora-
la do konca življenja čistiti stru-
pene smeti.
Kate prepovedo vsak osebni
stik z zunanjim svetom, kljub te-
mu pa se naskrivaj zbliža z dru-
žinskim voznikom Nickom. Ker
kljub nekajkratnim obredom ne
zanosi, se odloči za beg.
Prepričani smo, da vas bo
film, kljub črni viziji prihodnosti,
pritegnil.
V prejšnjih Novostih iz videa
smo vam že predstavili nekaj film-
skih igralcev. Malo je takih, ki
kljub šestdesetim letom še vedno
snemajo dobre filme. Med njimi
je seveda Gene Hackman.
Rodil se je 30. januarja 1931 v
Kaliforniji. S 16 leti je pustil šolo
in odšel za nekaj let v mornarico.
Po prihodu v New York začne
študirati novinarstvo, dela v
manjših TV hišah. Sredi 50. let se
vpiše v igralsko šolo. Leta 1961
posname svoj prvi film, katere-
mu se do danes pridruži še kakš-
nih šestdeset. Leta 1971 dobi za
glavno vlogo v filmu Francoska
zveza oskarja, za katerega je no-
miniran še za glavno vlogo v fil-
mu Mississippi Burning. Gene
Hackman je eden redkih igral-
cev, ki ni snemal negativnih vlog
razen morda malce smešnega ne-
gativca v Supermanu. Sam pravi,
da si ga režiserji niso znali pred-
stavljati v takih vlogah, čeprav si
sam želi igrati dobro negativno
vlogo. Vendar bo, sodeč po nje-
govih zadnjih filmih, na to še
moral malo počakati.
Genea Hackmana smatrajo za
enega največjih igralcev, ki jih je
Amerika kdajkoli imela.
Na koncu naj vam naštejemo
naslove njegovih filmov, ki si jih
lahko sposodite v videoteki: Su-
perman IV, No Way Out, Missis-
sippi Burning, The Package,
Postcards from the Ede, Narrow
Margin, Class Actions.
In še odovor na nagradno
vprašanje iz zadnjih .\ovosti:
Jessiea Lange je igrala z veli-
ko črno opico » fiimu hing
hong. Izžreban je bil Igor Ser-
dinšek, "Sova vas 56. Sag rado
lahko dvigne ► naši videoteki.
\ovo nagradno vprašanje se
glasi: Ime in priimek glavnega
igralca iz filma Dances vvith
\\olves aH Roohin Hood —
Prince of Thieves. Odgovor
pošljite do 7. novembra na na-
slov: STOLP, Potrčeva 2,
Ptuj. \agrada: avdio kaseta,
posneta z glasbo po želji.
Podatke
pripravil:	—^
StoLfi
N___/
12 - TV SPOREDI
31. oktober 1991 - TEDNIK
ZA RAZVEDRILO — 13
TEDNIK - 31. oktober 1991
14 — OGLASI IN OBJAVE
31. oktober 1991 - TEDNIK
TEDNIK - 31. oktober 1991
OGLASI IN OBJAVE - 15
Osveščanje ljudi — težje delo vlomilcem
Dnevi odprtih vrat Postaje milice ► Slovenski Histrici so med Histričani
/budili i/redno /animanje, /ato so organi/atorji ra/stavo podaljšali / dveh
dnevov na štiri, lokrat so ljudje prestopili prag Postaje milice bre/ skrbi in
si ogledali oro/je, varnostne naprave, sredstva /a vlamljanje in še kaj. Lahko
ste si ogledali dresuro miUčniškega psa, ki mu pravijo univer/alen. Pred Po-
stajo milice so imeli razstavljene še svoje avtomobile, motor, ljudi pa je pre-
cej zanimalo tudi delovanje radarja.
V notranjih prostorih so se največ
zadrževah pri orožju pripadnikov mi-
lice in alarmnih napravah, razstavlje-
na pa so bila tudi druga zaščitna sred-
stva proti vlomilcem. Ker je vlomov v
stanovanja, hiše ali počitniške hišice
vse več, so se nekateri odločili za na-
kup mehanske zaščite. Kupovali so
ključavnice TITAN KI in K2, ki niti
niso bile drage. Na prodaj so bili še
avtomobilski alarmi, varnostne luči,
ki se prižgejo, če se približaš vhodnim
vratom.
Rudi Nagode, kriminalist oddelka
kriminalistične službe pri UNZ Mari-
bor, ki je ljudem nudil strokovno po-
moč, pravi: »Občanom skušamo sve-
tovati, kako bolje zavarovati sebe in
svoje premoženje. Na razstavi prika-
zujemo sredstva vlomilcev, ljudi pa
informiramo o šibkih točkah stano-
vanj. Naša naloga je, da jim pred-
vsem svetujemo, kako naj zavarujejo
svoje stanovanje in kako pridejo do
čim cenejših sredstev za zavarovanje
sebe in svojega premoženja, saj naj-
dražja zaščita ni zmeraj najboljša;
zmeraj je potrebno iskati optimum, ki
pomeni varnost, ne pa hermetično za-
piranje.«
Tudi Milan Šprah, delavec Varno-
sti iz Maribora, je ljudem svetoval. O
zanimanju za varnostne naprave pra-
vi: »Precej je individualnega zanima-
nja, pa tudi predstavniki podjetij so
prihajali. Poleg varnostnih naprav
prodajamo gasilne aparate. Tako smo
delavci Varnosti na razstavi pripravili
mini prodajo artiklov. Največ prome-
ta smo imeli z ključavnicami TITAN
KI, K2 in VVindhause, ki jih je pri nas
malce težje dobiti. Ključavnice ljudje
kupijo takoj, za alarmne naprave pa
je potrebno strokovno svetovanje.
Osebo ali organizacijo, ki želi alarm-
no napravo, zapišemo in k njej pošlje-
mo strokovni team, ki brezplačno sve-
tuje. Zaenkrat je naše strokovno delo-
vanje še v povojih, naši delavci so bili
na usposabljanju v tovarni Titan, pa
kljub temu že dovolj strokovno, da
lahko ljudem svetujemo in pomaga-
mo.«
Na razstavi ste si lahko ogledali de-
la proizvajalcev signalno-varnostnih
naprav Protecta iz Maribora, Varno-
sti iz Maribora, Inter alarma iz Lenar-
ta, Iskre, mehansko zaščito pa sta raz-
stavljala Titan Kamnik in Primat iz
Maribora.
Komandir postaje milice Slovenske
Bistrice Marjan Korenjak, ki je celot-
no organizacijo vodil, njegovi delavci
pa nudili ustrezno strokovno razlago,
je dejal, da ni pričakoval tolikšnega
obiska. Zagotovo pa bodo tovrstne
informativne razstave še organizirali.
Nataša Pogorevc
(Foto:. Samo Brbre)
Delavka Varnosti Marjetka Mraz razlaga delovanje ključavnice.
Kulturni
križemkražem
PTUJ • Druga abonmajska
predstava v gledališču bo v torek,
5. novembra, ob 19.30. Gostovalo
bo Mestno gledališče Ljubljana s
predstavo Ejraima Kišona Bil je
škrjanček. Igrajo: Janez Hočevar-
Rifle, Maja Boh in Evgen Car. Za
mladino bo predstava oh 15. uri.
Mesnine Žerak v Ptuju
Vedno večja izbira se ponuja
potrošnikom mesa in mesnih iz-
delkov tudi v Ptuju. Zasebno
podjetje Antona Žeraka iz Pod-
iehnika je svojo ponudbo pribli-
žalo Ptujčanom, pa tudi tistim, ki
pripotujejo na ptujsko avtobu-
sno postajo ali odpotujejo z nje.
Ob avtobusni postaji je od sobo-
te odprt nov montažni objekt v
velikosti 75 kvadratnih metrov. V
njem nudijo v prvi vrsti meso in
znane mesne izdelke Žerakove
mesnice. Meso je že konfekcioni-
rano, kar v gospodinjskem jeziku
pomeni, da je pripravljeno za v
lonec. Seveda pa potrošnikom ne
nudijo zgolj mesa in mesnih iz-
delkov in jih po druge stvari na-
potijo v naslednjo trgovino. Nu-
dijo kruh, mleko, mlečne izdelke
in še kaj, skratka vse, s čimer se
želi gospodinja oskrbeti, preden
stopi na avtobus ali v kuhinjo.
Zerakova prodajalna na avto-
busni postaji je odprta vsak dan
od 7. do 19. ure, ob sobotah pa
do 13 ure. Prek nas vam sporoča-
jo, da se prepričajte o njihovi ka-
kovostni ponudbi in konkuren-
čnih cenah.	J. Bračič
Meso in izdelki Žerak tudi na avtobusni postaji v Ptuju.
Meja s Hrvaško
povzroča težave
Slovenska država je kar se tiče mejnih in nekaterih carinskih /adev, stopila
na samostojno pot nepripravljena. Delovne organi/acije, /dravstvene ustanove,
špediterji in nasploh slovenski kolektivi imajo namreč /aradi v/postavitve enakih
mejnih in carinskih ra/mer kot, recimo, s sosednjo A vstrijo na meji s Hrvaško kup
težav, preglavic in zapletov. To je bila ena glavnih ugotovitev posveta kluba ptuj-
skih menežerjev s predstavniki mariborske carinarnice, medobčinske gospodarske
zbornice in uprave za notranje zadeve y četrtek, 24. oktobra, letos. Posebej veliko
nerazrešenih vprašanj je pred občinama Ptuj in Ormož, kisla tako čez noč poštah
obmejni občini in si s tem nakopali nove skrbi in težave. Občina Ptuj zaradi vsega
tega zahteva ustanovitev svoje uprave /a notranje zadeve...
Upravnik mariborske carinarnice
Mirko Vajnged je ptujskim menežer-
jem predstavil carinski režim na mej-
nih prehodih s Hrvaško in pri tem
poudaril, da gre za popolnoma enak
režim kot na drugih mednarodnih in
meddržavnih mejnih prehodih Slove-
nije z Avstrijo, Italijo in Madžarsko.
Izjema je le devizni zakon, saj smo v
Sloveniji sprejeli novega. Na meji s
Hrvaško je sedaj 34 mejnih prehodov,
od katerih je sedem že usposobljenih
za kompletni prevoz blaga in potni-
kov. V naši bližini sta med temi pre-
hodi tudi Gruškovje in Središče ob
Dravi. Škoda le, da je bil pri kategori-
zaciji izpuščen Zavrč, saj je tranzit
blaga čez ta mejni prehod prav tako
izredno velik.
Za tranzit blaga prek republike Slo-
venije morajo vsi prevozniki plačevati
cestnino že takoj na prehodih. Zneski
so seveda nizki, a potrebni. Največ
dilem je okoli uvoza blaga iz sosed-
njih republik nekdanje Jugoslavije,
saj mnogi ne razumejo, da gre za po-
polnoma enak postopek kot pri uvo-
zu iz Avstrije ali katere koli druge dr-
žave. Pri prestopu državne rtieje mo-
rajo vsi prevozniki pokazati le doku-
mente o izvozu oziroma uvozu, samo
blago pa se ne carini na meji, ampak
v najbližji carinarnici. Na našem ob-
močju je to carinarnica Maribor. Ker
pa je to za lokalni meddržavni pro-
met Slovenija -Hrvaška kljub vsemu
precej zapleteno in povezano s stroški
in pomanjkanjem časa, so ptujski me-
nežerji zahtevali, da v Ptuju čimprej
uredijo primerno carinsko izpostavo
za cestni in železniški promet.
Težave nastajajo tudi pri prevzemu
blaga iz drugih južnih republik pred-
vsem v primerih, ko je blago takšno.
da zahteva kontrolo veterinarske ali
fitopatološke službe. V Gruškovju na-
mreč še niso zgrajeni ustrezni objekti
za te službe, zato zaplete rešujejo za-
časno.
Predsednik ptujske vlade Branko
Brumen je menežerje seznanil s sklepi
izvršnega sveta 15. oktobra letos, ko
so sprejeli med drugim tudi zahtevo
za zgraditev ustrezne carinske izpo-
stave v Ptuju, saj je zaradi bližine dr-
žavne meje ptujska občina postala
obmejna. Sprejeli so tudi pobudo za
ustanovitev sedeža uprave za notra-
nje zadeve Ptuj, predlagali razširitev
carinske službe v Zavrču ter ustanovi-
tev prehoda Florijan pri Cvetlinu. Na
mejnem prehodu v Gruškovju je tre-
ba čimprej izbrati ustreznega medna-
rodnega špediterja, pri spremljajočih
mejnih službah (menjalnice, gostinski
del) pa naj imajo pri zaposlitvi pred-
nost domačini.
Predsednik medobčinske gospodar-
ske zbornice Vinko Lapuh je med
drugim poudaril, da je potrebno čim-
prej pripraviti meddržavni dogovor
med Hrvaško in Slovenijo za maloob-
mejni promet, razmisliti in čimprej
ukrepati pa je treba tudi na drugih
področjih meddržavnega sodelova-
nja. Vse možnosti so za nastanek kon-
signacijskih skladišč na slovenski ali
hrvaški strani, odvisno od tega, ali so
za to zagreti tudi hrvaški poslovni
partnerji. S tem bi se izognili vsako-
dnevnemu čakanju na carinarnicah,
saj se v konsignacijskih skladiščih ca-
rini blago po dokumentih enkrat me-
sečno. Vsekakor je ostalo odprtih še
veliko vprašanj pa tudi možnosti, le
pohiteti bo treba z reševanjem enih in
drugih, kajti čas hiti!
M. Ozmec
Z AVTOM V MOPEDISTA
Po regionalni cesti od Rogoz-
nice proti Ptuju se je v ponede-
ljek, 21. oktobra, nekaj po 15. uri
z mopedom peljal Zdenko Skok
iz Moškanjcev 61. Med vožnjo
po Potrčevi cesti v križišču z ne-
prednostne Župančičeve ulice je
z desne strani zavila predenj z
osebnim avtomobilom Margare-
ta Visovič iz Spodnjega Leskov-
ca 26. Prišlo je do trčenja, v kate-
rem je bil mopedist Skok hudo
ranjen in so ga takoj prepeljali
na kirurški oddelek ptujske bol-
nišnice, saj seje nezgoda pripeti-
la v neposredni bližini bolnišni-
ce.
UMRLA ZA POSLEDICAMI
DELOVNE NEZGODE
V delovni nezgodi, ki se je pri-
petila 7. oktobra na dvorišču do-
mačije Krčevina pri Vurbergu
14, se je s traktorjem hudo po-
škodovala 60-letna Klara Črnko.
Zaradi hudih poškodb so jo pre-
peljali na zdravljenje v maribor-
sko bolnišnico, kjer pa je v pe-
tek, 25. oktobra, zaradi posledic
nezgode umrla.
KOLESAR UMRL NA KRAJU
NESREČE
Od Ptuja proti Apačam je po
regionalni cesti v četrtek, 24. ok-
tobra, nekaj po 17. uri vozil
osebni avto Janko Žnidar iz
Kungote 118, KS Kidričevo. Na
Zgornji Hajdini, v bližini hiše
207, je dohitel 58-letnega kole-
sarja Ivana Šefa z Zgornje Hajdi-
ne 196 in ga začel prehitevati.
Domnevajo tudi, daje osebni av-
to vozil z neprimerno hitrostjo
glede na cestišče in vremenske
razmere. V trenutku, ko je bil av-
to vštric s kolesarjem, je ta nena-
doma z desne zavil v levo proti
sredini cestišča in trčil v avtomo-
bil. Ivana Šefa je odbilo po ce-
stišču, pri tem pa se je tako hudo
ranil, da je na kraju nesreče
umrl.
SIN PRETEPEL OČETA
V Kidričevem, Vlahovičeva
ulica 7, je prišlo v ponedeljek,
21. oktobra, do prepira med oče-
tom in sinom. Beseda je dala be-
sedo in 20-letni Dušan Lebar je
začel pretepati svojega 40-letne-
ga očeta Antona ter ga hudo po-
škodoval. Antona Lebarja so
prepeljali v ptujsko bolnišnico,
kjer so ugotovili poškodbe notra-
njih organov. Zaradi tega bodo
sina ovadili temeljnemu javnemu
tožilcu, ker obstaja utemeljen
sum storitve kaznivega dejanja
povzročitve hude telesne po-
škodbe.
HUDO RANJENA MLADO-
LETNA MOPEDISTKA
Od Spodnjega Gruškovja proti
Podlehniku je po lokalni cesti v
četrtek, 24. oktobra, ob 16. uri
vozil osebni avto s prikolico An-
ton Turk iz Podlehnika 5 g. Med
vožnjo po blagem klancu navz-
dol je trčil v voznico kolesa z
motorjem, 14-letno S. Ž., ki mu
je pripeljala nasproti. Mopedist-
ka jo bila pri trčenju hudo ranje-
na in so jo prepeljali v ptujsko
bolnišnico.
AVTOBUS MU JE ZDROBIL
STOPALO
Na avtobusno postajališče v
Lenartu je v četrtek, 24. oktobra,
ob 18.05 Dušan Mlinarič iz Gra-
bonošev 62, KS Cerkvenjak, pri-
peljal avtobus in z njim začel za-
vijati levo. Tedaj je z njegove le-
ve prečkal cestišče Zvonko Brez-
nik iz Kidričeve 10 v Lenartu, ki
je z desno nogo stopil pod zad-
nje kolo avtobusa. Zdrobilo mu
je stopalo in so ga prepeljali v
mariborsko bolnišnico.
DEKLICA HUDO RANJENA
Po magistralni cesti od Mari-
bora proti Hajdini je v petek, 25.
oktobra, ob 9.35 vozila osebni
avto Simona Kašman iz Ptuja.
Pred zaznamovanim prehodom
za pešce v Slovenji vasi ni mogla
pravočasno zaustaviti vozila, za-
to je trčila v 9-letno NL P. iz Slo-
venje vasi. ki je prav tedaj pre-
čkala cesto. Deklica je padla po
cestišču in obležala hudo ranje-
na. Prepeljali so jo v bolnišnico.
NAŠLI MRTVEGA MED TIRI
V	bližini železniške postaje
Poljčane so v nedeljo zjutraj, 27.
oktobra, ob 5.55 našli moško tru-
plo. Ugotovili so, daje pokojnik
51-letni Ivan Žilavec iz Tovarni-
ške 7 v Poljčanah. Kaže, da ga je
pri prečkanju železniške proge
nekaj pred peto uro zjutraj zbil
vlak med vožnjo od Pragerskega
proti Ljubljani.
TRČILA AVTOMOBILA
V	nedeljo, 27. oktobra, ob
17.40 je po magistralni cesti od
Ptuja proti Mariboru vozil oseb-
ni avto Mohamed Cosic iz lio-
sanske Krupe. Na Spodnji Haj-
dini je v desnem nepreglednem
ovinku nenadoma zapeljal čez
neprekinjeno črto na nasprotni
vozni pas, po katerem je prav te-
daj pripeljal z osebnim avtom
Robert Žnidarič iz Maribora.
Avtomobila sta trčila s prednji-
ma levima deloma, pri tem se je
Žnidarič hudo ranil in so ga pre-
peljali v bolnišnico.
POŽAR NA STREHI LIVARNE
TGA KIDRIČEVO
Na strehi livarne TGA v Kidri-
čevem se je v soboto, 26. okto-
bra, ob 11.30 razplamtel ogenj.
Plameni so zajeli okoli 70 kva-
dratnih metrov strehe. Požar so
omejili in pogasili gasilci iz Ptuja
in Kidričevega. Po ugotovitvah
preiskovalnih organov je vzrok
požara v tem, ker se je vžgala
izolacija v medstrešnem prostoru
(PVC folije in lepenka) ob cevi
za odvajanje toplega zraka s fil-
tra za čiščenje taline. Po približni
oceni je škode za okoli 200.000
tolarjev.
SAMOVŽIG SLAME
Na gospodarskem poslopju
Janeza Petroviča, Hvaletinci 9,
KS Juršinci, je v soboto, 26. ok-
tobra, okoli 18. ure nastal požar.
Ogenj je uničil ostrešje 12 krat 63
metrov, 500 kubikov sena in 300
kubikov slame. Požar so omejili
in pogasili gasilci domačega in
okoliških gasilskih društev. Pri-
stojni so ugotovili, da je požar
nastal zaradi samovžiga slame.
Škode je za okoli milijon tolar-
jev.
F F
osebna kronika
RODILE SO - CF«^1i LA-
MO: Irena Senica. Cvetkovci 2,
Podgorci — Tadcjo; Sonja Polaj-
žer, Draženci 36, Hajdina — Ti-
moteja; Renata Voglar, Belšako-
va 30/a, Ptuj - Smiljana; Petra
Žnidarič, Dobrava 25, Ormož —
Matjaža; Danica Lah, Mezgovci
70/b, Dornava —- Kristijana; So-
nja Pal, Stojnci 5, Markovci —
deklico; Nada Lukšič, Družbi-
nec b.b., Petrijanec — Matija;
Majda Lubec, Mihovci 91, Vel.
Nedelja — Tamaro; Marija La-
zar, VI. Nazora 51, Vinica, Varaž-
din — Nikolino; Ana Korpič,
Apače 5. Lovrenc — Tino; Ana
Arnečič, Ptuj, U. 5. prekom. br. 4
- dečka; Neža Erjavec, Ptuj,
Cesta Olge Meglič 13; Vladka
Muhič, Gorišnica 46, Gorišnica
- dečka; Ivanka Zavec, M. Var-
nica 8, Zg. Leskovec — dečka;
Alenka Mar, Dornava 70 — Špe-
lo.
POROKA - PTUJ: Maks
Kropeč in Ivanka Lozinšek, Sela
II.
UMRLI SO: Janez Švarc, Štu-
ki, U. 25. maja 9, r. 1933 — u. 19.
oktobra 1991; Matilda Fridl,
Spodnja Hajdina, Gubčeva ul.
33, roj 1934 - u. 18. oktobra
1991; Marija Tuš, Mezgovci ob
Pesnici 28/a, roj. 1912 — u. 19.
oktobra 1991; Matilda Štucl,
Vinski Vrh 93, roj. 1931 - u. 19.
oktobra 1991.