Navadni tulenj.
Priobčil L. O.
favadni tulenj, imenovan tudi morski pes, je porasten s sivkasto, gosto dlako. Glava njegova je podobna pasji, odtod tudi njegovo ime. Oči ima temne in velike, uh-ljev pa nima. Gobec mu je zunaj porasten s ščetina-stimi brkami. Truplo, ki je valjasto, se proti koncu zoužuje. Noge so plavutaste; sprednje stoje na navadnem mestu, zadnje pa so obrnjene nazaj.
Njegova domovina je visoko gor na severu. Nikdar ne živi sam, am-pak prebiva v družbi drugih sorodnih vrst v severnih morjih, od Vzhodnega in Severnega morja tja do Ledenega morja. Hrani se z ribami, a v slučaju potrebe si napolni želodec tudi z morskimi rastlinami. Časih gre tudi na kopno, da se pogreje na solncu in da nahrani mladiče. Na suhem pa je jako neroden in neokreten, zato ga ljudje pobijajo najrajši na suhem. Ako ga udariš po nosu, ga kmalu pobiješ do mrtvega. V vodi pa je gibak in uren. Plava in se potaplja naglo in spretno, da ga je veselje gledati.
Ljudje ga love zaradi masti in kože. Prebivalci tistih krajev — Gren-landci — bi brez tulnja ne mogli živeti. Použivajo njegovo meso in kri. Iz njegovih kit, kosti in črev pa izdelujejo marsikatero potrebno in koristno reč. Kar je nam mnogokatera domača žival, to je Grenlandcem tulenj.
Morski pes se tudi udomači; mladiči pa, ki so rojeni v sužnjosti, ne žive dolgo. Tulenj je svojemu gospodarju zvest in vdan in ker je umna žival, se prluči mnogim spretnostim in ročnostim.
—*    154   ~—
Tulnja štejemo med plavutonožce. Živali tulnjevega rodu je več. Po-sebno znamenit je morski lev, ki ima rjavo grivo kakor lev. Živi v Tihem oceanu, kjer bivajo tudi drugi veliki tulnji, imenovani morski medvedi in morski sloni.
V to vrsto živali sodi tudi mrož, 4 do 5 m dolga žival, ki je po truplu podoben tulnju. Iz gornje čelusti mu rasteta dva dolga očnjaka, imenovana okla, ki sta dolga do 80 cm in težka 3 do 5 kg. Iz njih izdelujejo razne reči kakor iz slonove kosti.
Vsi plavutonožci žive večinoma v vodi. Na kopno pridejo le izjemoma.