MAJ 1962 LETO II St. 11 0 SZDL OBČINE LJUBLJANA- SZDL Ljubi jana-Si&ka. Izhaja enkrat mesečno, razen •»-Občinski razgledi« — glasilo občinskega odbora v juliju in avgustu. Ureja uredniški odbor: Jože Curk, Savo Jakulin, Bruno Laglcr, Franjo Pipan, Jože Nedog, Dušan Zgonc, Mirko Damjan, Franc Bergant, Marjan Gamze In Igor Gruden. Glavni in odgovorni urednik Franc Bergant ČESTITKA OB JUBILEJU Petindvajseti maj, rojstni dan predsednika Tita, dan mladosti. Dvojni praznik. Na ta dan pošiljamo svoj iskren pozdrav človeku, ki je vse svoje življenje, od prvih trenutkov, ko je stopil na pot mladega revolucionarja pa vse do danes, do današnjega praznika, ko sprejema čestitke za svoj sedemdeseti rojstni dan, nosil v sebi mladost, resnično mladost, vse njegovo življenje pa so plemenitile lastnosti, brez katerih ni resnične mladosti. Mladost — sinonim za ustvarjalnost, pogum, iskrenost, vero v ljudi, požrtvovalnost in pripravljenost za največje žrtve, skromnost in hkrati ponos, zavračanje egoistične zaverovanosti v samega sebe. Oblikujemo socialistične družbene odnose. Zgodovinski proces, ki zahteva obli-kovavce, ki nosijo v srcu resnično mladost, ki so mladi po hotenju in moči izpolnjevanja svojih nalog, pa čeprav ^koledarska neizprosnost pravi drugače. Kratka je ta nova etapa v zgodovini naših narodov. Mladi smo še v utiranju nove poti. Odločili smo se za svojstveno pot. Zastavili smo svoj, naš korak, brez večjih Izkušenj. Vendar v nas se Pretakata vera in pripravljenost. in če se oziramo nazaj, smo lahko ponosni. Vendar naš ponos bi bil lahko še večji, naš nasmeh še bolj prešeren, če bi bili v vsakem primeru dovolj fcri-Ji^ni do svojega dela, če ne “i vsega opravičevali z neizkušenostjo in objektivnimi in ne nazadnje, če ne m v nekaterih izmed nas otopele vse tiste odlike in lastnosti, ki so zagotovile zmago naše revolucije in to-Uko uspehov v povojni iz-Oradnji. Predsednik Tito je nedav-n° v Splitu iskreno sprego-Voril o nekaterih slabostih v hašem gospodarskem življa-niu in nekaterih izkrivljanjih J* naših družbenih odnosih. F°Plo smo sprejeli besede *0nslruklivne kritike na ra- Un nekaterih pomanjklji-ki preprečujejo, da bi hitrejšimi koraki stopili po Ustavljeni poti. S svojim govorom v Splitu je predsednik Tito opozoril, da mora biti kritičnost do svojega osebnega dela in dela kolektiva — nepogrešljiv element našega družbenega življenja. Zdrava, konstruktivna kritika, ne pa profesionalno, dlakocepsko iskanje napak za vsako ceno, ne kri-tikastrsko, anarhično nasprotovanje vsemu, kar ustvarjamo, ne potenciranje spodrsljajev, medtem ko bi v isti sapi pozabljali na bistvene probleme. Uresničevanje naših ciljev terja vsakdanje, stalno in skrbno kritično spremljanje svojega dela, stalno odpravljanje napak in upoštevanje izkušenj in uspehov pri ljudeh in kolektivih, ki uspešno izpolnjujejo svoje naloge. Skrbne razprave, odkrita in kritična razmišljanja v zadnjem času so odkrili vrsto slabosti v gospodarjenju in družbenih odnosih. V splošnem zdravem razpoloženju hitrega ukrepanja so tu in tam prišla do izraza tudi destruktivna in anarhična pojmovanja posameznikov, negiranje vsega, kar smo doslej storili. S podpiranjem neprincipialne gonje proti vsem in vsakomur bi nedvomno napravili mnogo večjo napako kot so te, o katerih govorimo v teh dneh. Torej uperimo svojo ost res samo tja, kjer so slabosti. Bodimo v svoji kritiki in razmišljanju o ukrepih temeljiti in pošteni do preteklosti in načrtov za jutrišnji dan. Ne jemljimo predsednikovih besed kot poziv h kampanjski akciji, k površnemu iskanju grešnih kozlov in samo grešnih kozlov na vsakem koraku, temveč naj nam bodo njegove besede ponovno opozorilo, da moramo z mladostno zavzetostjo, z utrjevanjem tistih odlik v sebi in v medsebojnih odnosih, ki so bile vzmet naših dosedanjih uspehov in s kritičnim spremljanjem vsega, kar se dogaja v nas in okrog nas, uresničevati cilj, ki smo si ga zastavili v revoluciji. V takšneln razpoloženju stiskamo na današnji dan roko našemu jubilantu. Vesel bo te naše čestitke. VES MINULI TEDEN SE JE NASA MLADINA VESELILA OB SVOJEM PHAZN1K4I — DNEVU MLADOSTI SiSenski razgledi RAZGLEDI VEČJA ODGOVORNOST KOMUNISTOV Prejšnji teden je bila pomembna seja občinskega komiteja ZK občine Ljubijana-Siška. Sejo je vodil sekretar Miloš Poljanšek, ki je tudi podal kratko analizo sestankov osnovnih organizacij ZK, ki so bili sklicani v zvezi s pismom Izvršnega komiteja CK ZKJ, na območju občine. Teh sestankov je bilo v občini v vseh podjetjih, ustanovah in na terenu nad 150, skoraj večine pa so se udeležili tudi člani občinskega komiteja. Večidel pozornosti so ko- na primer v Litostroju, UNI-munisti posvetili vprašanjem TAS, TIKI. Zopet drugje pa gospodarstva in proizvodnje: so na teh sestankih odkrili rentabilnemu računu, kako- možnosti izkoriščanja notra-biematikei da jihVi nič pre- vosti proizvodov, produktiv- njih rezerv, boljše izrabe sonetilo saj dobro poznajo nosti dela, iskanju notranjih strojev, surovin, pomanjklji-probleme svojega podjetja, rezerv, povečavanju proiz- vosti delavskega samouprav-ustamove in terena, zato je bila raziprava na vseh sestankih konkretna, aktualna in živa, konkretni pa so bili tudi sklepi, ki so jih sprejeli. Obravnava v zvezi s pismom in govorom tovariša Tita je povsod pokazala, da so člani ZK trdno sredi pre- vodni e in izvozu. Razprave Ijanja. Lahko trdimo, da do na tem področju so bile naj- sedaj še v nobenem obdobju bolj plodovite. Nekje so ime- v zadnjih letih ni bilo iz-le te razprave za posledico rečenih toliko koristnih po-povečanje točno in precizno razmejili, kaj je objektivna, principial-na in konstruktivna kritika, kaj pa je obrekovanje z destruktivnimi nameni. Pri tem •pa se komite ni odrekel kaznovanju nekaterih funkcionarjev v gospodarskih organizacijah, za katere je bilo ugotovljeno, da so krivi in da so bile kritike članov točne in upravičene. Komite je kaznoval 5 članov s strogimi partijskimi kaznimi. Na seji komiteja so med drugim »prejeli sklep, da bodo komunisti na bližnjih sestankih osnovnih organizacij ZK ponovno razpravljali o pravkar sprejetih sklepih v podjetjih, ustanovah in na terenih in da bodo zlasti v podjetjih sklepe tako konkretizirali, da bo iz številk proizvodnji in povečanem iz- nje in povečanje izvoza kot ve kritike. Seveda so se na sestankih osnovnih organizacij ZK našli med diskutanti tudi komunisti, ki so na »ulici« pobrali nekatere nepreverjene in neprincipialne pripombe, zlasti na račun nekaterih višjih funkcionarjev. Prav je, da so komunisti te kritike povedali na sestankih svoje organizacije, kjer je edino pravo mesto za razgo-vor, pa čeprav tudi o navadnih čenčah. Občinski komite je skrbno zbral vse, tudi takšne kritike, jih preve- ____. in . vozu. Komunisti bodo posvetili precej pozornosti izpopolnjevanju sistema delavskega samoupravljanja. V šolstvu bodo morali komunisti dokončno utrditi nov način delitve dohodka, hkrati pa ob povečani pobudi za poglobitev vsebinske vrednosti pouka izoblikovati in uveljaviti objektivnejša merila za vrednotenje šolskega dela. Svojo politično akcijo pa bodo morali komunisti v zdravstvu usmeriti v šted- SPODRSLJAJI Vodovod in njegove senoe V Podutiku žc nekaj let govore na vseh množičnih sestankih o nujnosti, da tudi v tem kraju dobe vodovod. Sprva so se na sestankih in zborih volivcev pritoževali, da občina Šentvid ne najde niti toliko denarja, da bi lahko nakupili material, kajti drugo bodo že sami naredili s prostovoljnim delom. Z združitvijo občin Šentvid in Šiška pa se je ta denar le našel. Na pobudo novega občinskega odbora SZDL Jc združena občina nakazala krajevni skupnosti 3 milijone dinarjev za nabavo vodovodnih cevi. Zdaj v Podutiku zopet govore o vodovodu. Cevi za vodovod so sicer kupljene, ker se je predsednik krajevne skupnosti zavzel ter sam nakupil cevi in jih tudi primemo vskladiščil. Treba bi bilo začeti le * izkopom vpdovoda. Toda Podutičani so kar na lepem pozabili na svojo obljubo, da bodo to opravili s prostovoljnim delom. Na seji krajevnega odbora SZDL, ki jc bila nasploh zelo burna ter so se odborniki razšli brez določenih sklepov, je padla s strani predsednika krajevnega odbora SZDL celo pripomba, da nas obrtniki ne bodo »koman- dirali«. (Predsednik krajevnega odbora skupnosti, ki sc je kol rečeno najbolj zavzemal za zgra* ditev vodovoda, je namreč obrtnik). Našel se je tudi nekdo, menda celo funkcionar krajevnega odbora SZDL, ki je »po-tuhtal« ter to začel ljudem tudi dopovedovati: »Zakaj bi prav mi morali sami kopati vodovod, če ga pa v mesti* napeljejo prav do vsake kuhinje!« Da, zakaj? To jc sedaj * Podutiku glavno vprašanje. Nihče med krajevnimi funkcionarji razen tajnice krajevne skupnosti pa se ne spomni in ljudem nc pove, da bi bilo to precej dražje, ne le za občino, temveč tudi za koristnike vodovoda, ker bi morali vse priključke plačati sami. Čeprav je občinski ljudski odbor tudi letos nakazal nekaj sredstev za podutiški vodovod, pa so ta še vedno preskromna, da bi jim lahko zgradili vodovod do vsake kuhinje. Podutičani bodo pač morali razmisliti, ali hočejo imeti vodovod letos, ali pa ga bodo imeli Šele čez ijckaj let, ko bo na razpolago dovolj sredstev. Mogoče pa potrebujejo šo prej kot vodovod nov — pomlajen krajevni odbor SZDL. TAKO NE GRE! ^embnih proizvodov Litostroja: dvocilindrski Diesel motorji ril in nanje bodo odgovarjali njo, o kateri govori pismo člani komiteja na prihodnjih IK CK ZKJ, in uveljaviti de-sestankih osnovnih organiza- litev dohodka po delu. Le cij. Prav te kritike, ki so v posebej so na seji občinske-nekaterih primerih že gola ga komiteja poudarili, da obrekovanja in negativno imajo člani ZK na sestankih kritizerstvo, so razkrile tudi svojih organizacij pravico in slabosti nekaterih komuni- dolžnost, zahtevati jasne od-stov, ki so nasedli in niso govore na sleherno upraviče-znali ločiti resnice od natol- no konkretno kritiko, hkrati cevanj in postaviti stvari na pa morajo odločno obsoditi pravo mesto. Na seji komi- in kaznovati vse primora teja so člani zato ponovno, kritizerstva. J. L. Brigairji v letu 1962 bajajo se skupaj in še in še. Mladina na Pagu je res zelo gostoljubno sprejela naše mladince. Ljubljana, 14. maja. Občinski komite LMS je pro- Letos ie {etrto !««*■>» »Minski komile LMS mla- ^ »S? dinsko delovno akcij®1 nismo ostali v mejah naše prvi brigadirji. Pažani sicer žene uspehe na delovišču in ... . , „ i ^ei malo z nezaupanjem gledajo pri organizaciji notranjega občine, temveč smo j na m j . g . sjVe uniforme naših briga- življenja. Brigada ima 3 rali smo akciji na ot®* >n v Poreču in priskočili na dirjev, mladina ogleduje em- udarnike in 3 pohvaljene. pomoč Zvozi prijatelj1 «»e v Šiški pri gradnji počit- kSgIS T&H SoČ niških domov za naŠ®!1^0- Ijajo skupaj, plešejo, spre- Ijalo do 15. septembra. J. Svojevoljno in nemarno gospodarjenje »To podjetje sem jaz gor spravil,« je imel navado reči direktor podjetja »Klepar« Celovška 91, kadar je hotel poudariti svoje izredne za- Iztržka na primer niso odvajali v banko in ker je imelo podjetje blokiran žiro račun, so poslovali ker s to gotovino. Tudi materialna evidenca nabave in oddaje blaga iz skladišča ni bila urejena. Zaradi neurejenega so sluge za podjetje. Toda pod- knjigovodstva so imeli Stalno jetje je vztrajno drselo na- ^u, "otlan^a^iefa »FARMIS« Sl UTIRA POT NA TUJA TRŽIŠČA Moderna naprava v obratu »Leka« v Mengšu »Farmis« — novo ime v seznamu naših gospodarskih organizacij. V eni izmed zadnjih številk smo poročali, da sta se podjetji »Lek« Ljubljana in »Krka« Novo mesto združili v eno organizacijo t namenom, da bi združili sredstva in strokovnjake, nc da bi pri tem omejevali notranjo samostojnost obeh združenih podjetij. Predvsem pa je posledica te združitve tudi služba zunanjetrgovinskega poslovanja. V razgovoru s predstavnikom novega podjetja nas je predvsem zanimalo, kako si to podjetje s svojstveno proizvodnjo utira pot na velctržišča. Tovarna »Krka« se do združitve ni samostojno ukvarjala z izvozom, medtem ko je bila tovarna »lock« ž.e okrog 10 let registrirana za izvoz zdravil. Seveda so v SKUPEN NASTOP V OSTRI f KORENČI medsebojne konkurence ^ ie koordinacijski tujih tržiščih, izdaja skup®.. ^ * svojimi delegati siga kataloga farmaccvts^ h.. tI»o obdelal tržišče v prvem obdobju predstavljale izvoz predvsem farmacevtske surovine, v katerih so razmeroma hitro uspeli doseči ustrezno kakovost, medtem ko jc izvoz farmacevtskih specialitet (finalnih izdelkov) povezan z mnogimi, v tem prvem obdobju težkimi problemi: oblika, embalaža modernega tipa, prospekti, izkušnje o formiranju cen na tujem tržišču in podobno. Razmere na tujih tržiščih so zahtevale koordinirano akcijo celotne jugoslovanske farmacevtske industrije. Zato jc bil žc pred dvema letoma ustanovljen koordinacijski odbor farmacevtsko kemične industrije za izvoz z naslednjimi osnovnimi nalogami: izbor asortimenta, razdelitev proizvodov po posameznih podjetjih, da bi tako povsem izključili možnost gu kataloga’ farmacevt.^ a^no obdelal izdelkov, za katere sma*^, y ’ Sudanu, Maliju, Ga- °.rnji VolU. Abesiniji, .u> »raku, Saudski Arabi- mo, da tržišče ter spektov so zanimivi za izdaja zbirke 1*1),n* enotnih lik®V» »■ spektov po enotnih iikoVjv T|\onu> Sir načelih ter kar jc nair ^' Mimo trga membne.iše — sknnna ob®. Predstavni membnejše lava tržišč (s skupna ob skupino gatov, ki jih finansirajo 1 J niče koordinacijskega odb" po določenem ključu). Ze od vsega začetka. °*jr *»nikI>rc^s*avnhtov posa-M,o in drugih or- lljf C1J začeli preskušali ■kat-^. luhiji, Indoneziji in v drugih državah. )( ^ lem l Ji' 4 smo se prvič začeli seznablji s a Prvem obdobju so _ __________ ^ Ovniki koordinacij- ti s pogoji tujega tržišča^ ^4vs(,w.0t,1)ora seznanjali bilo ugotovljeno, da s "J * navadami posa- cevtskimi specialitetami z načinom pomoč prodreti na zahodno « ’ * oblikami zdrav- žišče in da moramo sv<«1 ln z izbiro zdra- zisee m ua moramo " m . "• * napore usmeriti na nodf(7j hoSa bistvenostjo bolezni Bližnjega In Srednjega V*®,, S,.,j' *nih področjih, da ter v dežele Afrik* J ‘iščjh * nastop na teh Azije. V januarju IML ' ft"r0 *,erja maksimalne so odšli prvi delegati V ’ 3 se *a ‘a področja katere izmed teh dežel. |nonu, Siriji in Paki-smo ob po- čni strani ugledna farmacevtska podjetja Zahoda in vse močnejša industrija vzhodnih dežel. Kljub temu so naša farmacevtska podjetja prepričana, da se bodo lahko v precejšnji meri vključila v oskrbovanje teh tržišč s farmacevtskimi specialitetami, še posebej, če upoštevamo izreden ugled Jugoslavije v teh deželah In seveda uresničevanje osnovne zahteve, da smo solidni v svojem tr- Novoustanovljeni »Farmis« sodeluje sedaj v teh skupnih prizadevanjih in tudi v prvih izvoznih uspehih s približno 20 farmacevtskimi proizvodi in upajo, da bodo v letošnjem letu dosegli prve vidnejše uspehe na teh tržiščih. Doslej so že uspeli izvoziti nekatere specialitete v Egipt, Indonezijo, Jordan in Irak. Se poseben uspeh pa je stoodstotna oskrba Egipta z narkoznim etrom, ki ga proizvaja obrat »Lek« v Mengšu. Do konca aprila letošnjega leta so v »Earmisu« izpolnili že 49,5 % letošnjih izvoznih planskih obveznosti. Ta izvoz gre predvsem še na račun izvoza farmacevtskih surovin in kemikalij v zahodne dežele (Zahodna Nemčija, ZDA). Tudi prodaja klasičnih proizvodov za izvoz se srečuje vse bolj z ovirami, ki jih predstavlja zaprto evropsko tržišče. Izvoz nekaterih izdelkov pa bi tudi na ta tržišča lahko povečali, če bi lahko zagotovili zadovoljive količine surovin domačega izvora. V letošnjem letu upajo na uveljavitev novih dveh proizvodov s področja organske sinteze živega srebra, za kar je veliko povpraševanje na zahodnem tržišču. Ob koncu: podjetje »Farmi«« si ob tesnem sodelovanju z ostalo farmacevtsko industrijo utira pot na tuja tržišča. Načela skupnega nastopa, delitve asortimentov in preprečevanje sleherne konkurence so optimistična napoved za okrepitev izvoza tovrstne proizvodnje pri nas. vzdol. Kako to, saj jc po kleparskih uslugah veliko povpraševanje in so imeli torej vse pogoje, da se gospodarsko in finančno še ImiIj okrepijo. Podjetje je izplačevalo osebne dohodke brez sprejetega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, nihče pa si tudi ni belil glave, ali so izplačani dohodki v skladu s produktivnostjo in finančnim položajem podjetja. Ta- dolžni podjetju 24 milijonov. Lastnih obveznosti do dobaviteljev so imeli ob koncu leta za okrog 2S milijonov. Zaradi vsega tega Je podjetje plačalo lani 2,5 milijona zamudnih obresti. V podjetju so kupili »kombi« za 480.000 dinarjev. Kupnino pa so vknjižili v viSini 6S0.000 dinarjev. Kam je šla razlika 210.000 dinarjev, za katero ni nikjer računov? Nerazumljivo je tudi in v nasprotju s predpisi, da Je avto registriran na ime direktorja. Sicer pa so sc dogajale še druge stvari. Kolektiv je na primer zahteval, ko je ugotovU nerednosti v računo-' je treba bivšega ta- rifna postavka za direktorja tunovodjo^prijaviti tožilstvu. Dlje bHa na primer določena rektor te naloge ni izpolnil, na- v višini 35.000, njegovi povprečni osebni dohodki pa so znašali 67.000. Tarifna postavka za računovodjo je bila 31.000 din, dobival pa je povprečno 57.000 din. Zanimivo jc namreč tudi, kako so si izračunavali osebne dohodke. Vzeli so kar razliko med realizirano in planirano realizacijo plana. Za ta odstotek so nato povišali osebni dohodek nad tarifno postavko in ker je planirana proizvodnja bila nizka, so z lahkoto dosegali visoke odstotke ter si na ta način poviševali osebne dohodke ne glede na finančni uspeh podjetja. V podjetju pa so se dogajale tudi druge čudne reci. Blagajniško poslovanje niso opravljali v skladu z veljavnimi predpisi. sprotno, čeprav jc vedel za njegove napake, Jc sprejel sporazumno prekinitev delovnega razmerja. Mimo kolektiva in samoupravnih organov je sam sprejemal in odpuščal ljudi. Tako tudi ni upošteval sklepa upravnega odbora, da objavi razpis za mesto tehničnega vodje. Brez vednosti samoupravnih organov je prodal gradbeni material, ki so ga nakupili za nameravano adaptacijo poslovnih ' prostorov, ki pa so jo nato opustili. Čeprav je od prodaje materiala preteklo že 4 mesece, ta še sedaj ni plačan. Poplavilo direktorjevega mopeda je stalo podjet e tn.iioo dinarjev, fl tem pa sesr.u.n takih ln podobnih nepravilnosti še ni Izčrpan. Po vsem tem je seveda razumljivo, zakaj Je šlo podjetje navzdol, pa tudi to, da so bili samoupravni organi šibki, da niso pokazali dovolj odgovornosti zn vse, kar se je v podjetju dogajalo. Zakaj Je moral šele novo izvoljeni upravni odbor poklicati direktorja na zagovof ter mu po vseh teh ugotovitvah izglasovali nezaupnico? 4 Šišenski razgledi Razgovor o aktualni Litostroj ni neznano ime na tujem tržišču. Njegovi proizvodi se zlasti v zadnjem času uspešno uvrščajo v konkurenci proizvodov svetovno znanih tovrstnih podjetij. Tak sloves in tako konkurenčnost tako v kvaliteti kot v ceni pa so lito-strojeani lahko pridobili le z vztrajnim prizadevanjem kvalitetno izboljšati proizvodnjo, z zniževanjem režijskih stroškov ter z nenehnim sistematičnim proučevanjem tujih tržišč. Solidnost opravljenih del na tujem pa jim je prinesla sloves, ki ga danes upravičeno uživajo. V Litostroju so začeli razmišljati o izvozu svojih izdelkov že v času, ko so kar deževala domača naročila zaradi pospešene izgradnje težke industrije. Vzlic temu, da so imeli torej dovolj dela, če so hoteli zadostiti najprej domačemu povpraševanju po njihovih izdelkih, pa so leta 1954 in 1955 že izvozili prvo opremo za hidro-centralo v Pakistanu. Kmalu za tem je sledilo iz Pakistana tudi drugo naročilo za •premo hidrocentrale. Indi-a je v tem času odkupila od '.itostraja prvih 32 žerjavov. 7, izvozom teli proizvodov so edaj zaslužili 750.000 do-inrjev. Skromen, mogoče tudi še vekoliko sramežljiv korak na uje tržišče pa je Litostroju mnesel prvo afirmacijo. K ej je mnogo pripomogla tuli tehnična kooperacija z •Metalno« Maribor ter »Rale Končarjem«, kajti vsa tri lodjelja lahko danes dobavljajo inozemskim naroč-ikom kompletno opremo za id-rocentrale. V kooperaciji »Rade Končarjem« in •Djuro Djakovičem* bodo zvozili v' Etiopijo in Indijo 'ompletno opremo za cenen tarne. Razširili pa so udi lasten proizvodni pro-ol milijona dolarjev zaslužka. Žerjave delajo za Indijo, ■^gipt, v zadnjem času pa ce-'o za Mehiko. Naročenih ima-o tudi 10 hidrocentral, in ■cer 5 za Indijo, 2 za Etiopi - jo, po eno pa za Sirijo, Gvi- mer že za 5363 milijonov di- poskušajo razširiti tudi na nejo in Togo. Večje količi- narjev izvoznih pogodb, le- evropske države, zlasti v Avne strojne opreme so doba- tošnji plan izvoza pa pred- strijo, Nemčijo, Italijo ter vili tudi Avstriji in Angliji, videva že 6 milijard dinar- Anglijo, kjer že sklepajo Lani so sklenili na pri- jev. Izvoz svojih izdelkov pa kupne pogodbe. Prebivavci Šiške bomo, kot vse kaže, še letos dobili novo sodobno urejeno kino dvorano, nasproti občinske stavbe. Dela potekajo vzlic nekaterim investicijskim omejitvam nemoteno naprej, ker so sredstva za zgraditev te dvorane zagotovljena. Stanovanjski servisi niso obrtne delavnice V stanovanjski skupnosti Zgorja Šiška so šli s svojimi dejavnostmi resnično v širino, to celo tako zelo, da so nekatere stvari že v nasprotju z zakonskimi določili. Organizirali so kopico servisov in servisnih služb, s čimer so v marsičem olajšali vsakodnevne skrbi gospodinjam. Usluge nudijo vsem občanom in ne le članom te skupnosti. Do sem je vse lepo in prav. Če pa tak servis začenja nuditi usluge tudi podjetjem in ustanovam, ga ni več moč šteti kot servis stanovanjske skupnosti, ki je oproščen nekaterih družbenih dajatev, temveč kot obrtno uslužnostno dejavnost. Uspešen začetek javne tribune I*rva predavanja in razprave v okviru Javne tribune so zbudila v Šentvidu in v Šiški veliko zanimanje poslušavcev. Razgovora O temi -Najvažnejši problemi našega gospodarstva ter potrošnje« se je v Šentvidu udeležilo kar 130 poslušalcev. Zanimivo je, da je bilo največ udeležencev teh predavanj iz. podjetij. To temo bodo glede na nove instrumente o delitvi dohodka ter sedanje ukrepe v gospodarstvu še enkrat ponovili, in sicer konce meseca oziroma v začetku junija. Zatem pa pripravljajo temo o šolstvu in zdravstvu. Lani je stanovanjska skupnost Zgornja Šiška vzdrževala v Mostecu zabaviščni prostor ter tako dosegla 6,628.000 dinarjev prometa. Nihče ne trdi, da zabavišče v Mostecu ni potrebno, nasprotno, Ljubljančani, zlasti pa Siškarji si najbrž zelo želimo, da bi bil tudi letos ta prostor oskrbovan. Toda stanovanjska skupnost se lahko ukvarja le z družbeno prehrano, ne pa tudi z gostinsko dejavnostjo. Družbena kontrola je ugotovila, da so tudi nekateri drugi servisi te skupnosti opravljali usluge, za katere niso registrirani (takih uslug je približno za 60 %). Dohodek iz tovrstnih uslug je treba seveda obdavčiti, prav tako kot da bi bil pridobljen iz obrtnih uslug. V okviru skupnosti poslujejo sedaj naslednji servisi: pralnica, ki lahko v 8 urah opere 400 kg suhega perila, kemična čistilnica očisti v 8 urah 120 kg oblek in perila (oba servisa v Tugomirjevi ulici, kjer je potrošniški center B), čevljarski servis (Celovška 153), vodovodno inštalaterski servis (Tugomirjeva 53), šivalnica na Vodnikovi 109, zdaj pa bodo odprli še servis za popravilo gospodinjskih aparatov, ki bo prvi tovrstni servis v občini. Doslej so morale gospodinje nositi gospodinjske aparate v mesto, kjer so čakale tudi več kot mesec dni na popravilo aparata. Razen vsega tega imajo še komunalni servis, ki urejuje ceste in nasade, ter poltovorni spaček, ki opravlja za občane usluge prevoza do 250 kg teže. Naročnik plača 50 dinarjev za kilometer, naroči pa ga lahko na upravi skupnosti — Šišenska 44. Skrbijo pa tudi za varstvo otrok. V Verdnikovi 12 imajo vrtec, ki lahko sprejme do 150 otrok. Pretekli mesec so jih imeli v dnevni oskrbi okrog 95. Mesečna oskrbnina v vrtcu stane od 1500 do 7000 dinarjev, odvisno pač od gmotnega položaja staršev, o čemer razsodi posebna komisija. Starši pa lahko oddajo svoje otroke v varstvo tudi samo za en dan, kar jih stane od 100 do 200 dinarjev. Vzlic resničnemu prizadevanju, da bi nudili zaposlenim prebivavcem kar največ servisnih uslug, pa zasluži vodstvo skupnosti tudi kritiko. Osnovna sredstva, ki predstavljajo vrednost 14,733.000 dinarjev, niso zavarovana pri DOZ Razen tega ne vodijo pravilno registra teh sredstev. Ne obračunavajo amortizacije od osnovnih sredstev in čeprav predpisi v tem primeru niso dovolj jasni, bi to kot dobri gospodarji morali storiti. Blagajniški dnevniki niso vselej podpisani od blagajnika niti niso vedno overovljeni. Med materialne stroške so vknjižili tudi nekatere honorarje, namesto da bi jih obračunali kot osebni dohodek ter podobno. temi Večja proizvodnja in skrbnejša delitev dohodkov V zadnjem času Se posebno intenzivno razpravljamo o razmerah v našem gospodarskem in družbenem življenju. S kritično besedo ocenjujemo svoje dosedanje delo in razmišljamo o ukrepih, s katerimi bi odstranili prepreke, ki na kakršenkoli način preprečujejo, da niso naši uspehi še mnogo večji. Prosili smo predsednika občinskega ljudskega odbora Janeza Nedoga, da nam da nekaj informacij o razmerah v naši občini ter o predvidenih ukrepih za odpravo morebitnih pomanjkljivosti: ^Nedvomno bo treba zmanjšati sredstva za nekatere negospodarske investicije. V najkrajšem času, ko bodo razčiščena še nekatera temeljna vprašanja, bo moč bolj konkretno spregovorili o tem vprašanju. Realizacija v prvih treh mesecih, razen v nekaj podjetjih, nam narekuje nekatere ukrepe in sklepe: povečanje plana v nekaterih podjetjih, ki to ob svojih zmogljivostih lahko sprejmejo, večja usmerjenost v nabavo reprodukcijskega materiala na domačem tržišču, prilagajanje izbire potrebam tržišča. Spremeniti bomo morali tudi politiko delitve sredstev za osebne dohodke. Čeprav ni izrazitih pretiravanj, pa 'udi za našo občino ne morem reči, da so stvari v redu. V povprečju smo dosegli v prvem četrtletju razmeroma nizko realizacijo, medtem ko so v podjetjih povečevali tudi v tem obdobju osebne dohodke. Skrbno bomo proučili tudi proračunsko potrošnjo. Čeprav je bilo v naši občini največje število prebi-vavcev na enega uslužbenca občinske uprave, bo predlagana nova sistemizacija delovnih mest, tako da bi za nekaj mest zmanjšali zasedbo občinske uprave. Se posebno skrb bomo posvetili inšpekcijski službi, ki mora samostojno nadzirati zakonitost in razumnost gospodarjenja. V delu inšpektorjev moramo doseči predvsem koordinacijo in medsebojno sodelovanje, tako da bi bilo njihovo delo čimbolj učinkovito.