PROGRAMSKE ZASNOVE ZA
VZPOREDNI MAGISTRALNI PLINOVOD
VODICE — OBČINSKA MEJA
1. OPREDELITEV OBMOČJA UREJANJA
Vzporedni magistralni plinovod Vodice — občinska meja se ureja z Iokacijskim načrtom, ki je v Dolgoročnem planu občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 in v Urbanistični zasnovi Ljubljane opredeljen kot območje za večje transportne naprave — prometne infrastrukturne objekte in naprave s predpisanim režimom varovanja koridorja plinovoda.
Dolžina območja trase plinovoda je 3,1 km.
Predvideni poseg obsega izvedbo delovnega pasu trase plino-voda, izgradnjo vzporednega plinovoda in povečanje zmogljivosti razdelilne postaje Vodice. Območje se nahaja v KS Vodice in KS Bukovica — Šinkov turn.
2. MEJE OBMOČJA UREJANJA
Meja poteka vzporedno na severni strani 12 m od osi obstoje-čega plinovoda na južni strani pa vzporedno, oddaljena 5 m od osi obstojčega plinovoda. Skupno zajema območje urejanja širine 17m, dolžine 3,1 m od RP Vodice do občinske meje ter tudi območje obstoječe postaje RP Vodice.
3. ORGANIZACUA DEJAVNOSTI
Obstoječi plinovod R 29 (RP Vodice------RP Britof, ND 250)
ne zadoiča naraščajoči porabi zemcljskega plina v gorenjski regiji. V ta namen bo povečana postaja RP Vodice in zgrajen vzporedni-plinovod za pretakanje zemeljskega plina RP Vodice do občinske
18
meje in naprej do RP Britof pri Kranju enakih dimenzij kot obstoječi.
4. PODROBNA NAMENSKA RABA IN ZMOGLJIVOSTI
Pred pričetkom zgradnje plinovoda je potrebno pripraviti delovni pas, oddaljen 7 m od osi predvidenega plinovoda. Delovni pas predstavlja minimalni prostor vzdolž trase plinovoda, ki je potreben za neovirano in varno graditev in znaša skupno z obstoje-čim delovnim pasom 17 m.
Trasa vzporednega plinovoda poteka vzporedno po desni strani vzdolž obstoječega plinovoda na razdalji 5 m po ravninskem gozdnem in kmetijskem terenu, prečka več lokalnih cest in pove-zav, prečka avtocesto Karavanke — Bregana, kar se izvede s pre-vrtanjem ter pristopne ceste na avtocesto. Območje urejanja plino-voda se ureja z Iokalcijskim načrtom. Izven tega območja in izven območja delovnega pasu plinovoda je potrebno upoštevati še:
—  varovalni pas plinovoda, ki je z vsake strani cevovoda širok po 30 m računano od osi cevovoda, skupno 65 m širok v katerem je po izgradnji plinovoda prepovedano graditi stanovanjske objekte ali izjemoma s posebnimi varstvenimi ukrepi in
—  zaščitni pas plinovoda, ki je z vsake strani cevovoda širok po 200 m, računano od osi cevovoda. skupno 405 m širok pas, v katerem drugi objekti vplivajo na varnost plinovoda.
5..POGOJI IN USMERITVE ZA VAROVANJEIN RAZVOJ NARAVNEIN KULTURNE DEDIŠČINE TER PRVIN KRAJINE
V nižinskem gozdu, ki ima poleg proizvodne vrednosti največjo vrednost v ekološkem in krajinsko oblikovnem potencialu, se golosek in posek za detovni pas trase plinovoda dovoli izjemoma. V kolikor bi posek povzročil poškodbe se mora zagotoviti takojš-njo sanacijo s pogozdovanjem in zatravitvijo. Uporabljati se morajo tiste drevesne vrste, ki sestavljajo gozdne združbe.
6. POGOJIIN USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
Plinovod poteka pod terenom, vidna je le postaja RP Vodice, golosek delovnega pasu širok 17 m ter oddušne cevi višine 2 m. Pogoj je, da se obseg območja delovnega pasu omeji na najmanjši možni obseg, toliko da je še možen odkop, manipulacija in dostop z delovnimi stroji zgolj znotraj tega pasu.
Vzdrževanje vrste vegetacije zemljišča delovnega pasu mora biti v skladu z vrsto okoliške vegetacije, ki mora biti po vsakem posegu takoj sanirana, kakor tudi vse dostopne poti in ceste.
7. USMERITVE ZA VAROVANJEINIZBOLJŠANJE NARAVNEGA, DELOVNEGAIN BIVALNEGA OKOUA
Plinovod ne predstavlja posebne nevarnosti za okolje, ker ni predvideno, da bi se iz njega izpuščale nekontrolirane količine plina ali kondenzata. Izpuščanje ali odzračevanje plina se opravlja z odušenimi cevmi.
Med izgradnjo mora izvajalec predvideti ustrezne ukrepe za preprečevanje onesnaženja okolja pri manipulaciji z gorivom za delovne stroje in pri sami izgradnji plinovoda. Za skladiščenje in pretakanje se mora urediti primerno deponijo za vnetljive in nevarne snovi. Vamostni ukrepi in zaščita pred eksplozljo in požarom morajo biti izvedeni enako kot pri obstoječem plinovodu.
Za plinovodje potrebno tam, kjer poteka v varstvenem območju vodnega vira 3. stopnje, predvideti dodatno zaščito pred onesnaže-njem podtalnice.
Terminski plan izgradnje plinovoda je potrebno predhodno opredeliti v skladu z zahtevo prizadetih lastnikov zemljišč, da se priprava na gradnjo in sama izgradnja vzporednega plinovoda vrši v največji možni meri v času mrtve sezone za kmetijstvo.
Kmetijske površine se morajo po lzgradnji plinovoda sanirane vrniti prvotnemu namenu, t.j. enako kvalitetni kmetijski proizvod-nji kot pred izgradnjo plinovoda.
8. POGOJIIN USMERTTVE ZAINFRASTRUKTURNA OMREŽJA, OBJEKTEIN NAPRA VE
Trasa plinovoda na več mestih seka vode komunalnih omrežij, katere je potrebno upoštevati, eventualno prestaviti ali dodatno zaščititi. Poleg obstoječih omrežij se morajo upoštevati tudi vsi novo predvideni vodi, objekti in naprave na tem območju.
9. USMERITVE ZA RABO PROSTORA ZA SLOIN DS
Plinovod mora biti zgrajen varno oziroma skladno s tehničnimi predpisi, da se prepreči potencialna možnost eksplozije, požara ali drugih škodljivih emisij v okolje.
10. POGOJIIN USMERITVE GLEDE ZAPOREDNOSTI GRADNJE
Predvideti in zagotoviti je potrebno začasne lokalne povezave in začasni režim prometnih in peš povezav v času gradnje plinovoda na vplivnem območju in jih ponovno usposobiti ob zaključku gradnje ter jih vrniti privotnemu namenu nepoškodovane. Obrazložitev:
Osnutka programskih zasnov za avtocesto na pododseku Šen-tvid-Koseze in za vzporedni magistralni plinovod Vodice-občin-ska meja sta bila razgrnjena s sklepom Izvršnega sveta z dne 11.1.1988.
Sklep o javni razgrnitvi je bil objavljen v Uradnem listu SRS št. 2 dne 22.1.1988. Javna razgrnitev je bila v času od 22.1.1988 - 22.2.1988 v vseh krajevnih skupnostih občine Šiška. V času od 15.2.1988-19.2.1988 smo opravili javne obravnave v tistih krajev-nih skupnostih, skozi katere bo potekal odsek avtoceste Šentvid--Koseze in vzporedni magistralni plinovod Vodice-občinska meja.
Javne obravnave so bile v prostorih KS:
1. Šentvid
2. Bratov Babnik
3.  Koseze
4.  Podutik
5.  Vodice in Bukovica - Šinkov turn - skupai
Dne 17.2.1988 je bila v prostorih občine Lj. Siška javna obrav-nava za vse krajevne skupnosti.
Vseh razprav so se udeležili tudi investitorji in projektanti predvidenih investicij (Združena cestna podjetja, SCT, TOZD Projektiva in Petrol) ter skupaj s predstavniki KUP-a in ZDPL-ja (izdelovalcem planskega dokumenta) ustno podali odgovore na vprašanja krajanov. Krajani so soglašali z osnutkoma programskih zasnov za avtocesto na pododseku Šentvid-Koseze in za vzporedni magistralni plinovod Vodice-občinska meja.
Za izvedbo avtoceste na pododseku Šentvid-Koseze je potrebno rušiti tri stanovanjske objekte, ki nimajo gradbenega dovoljenja.
Dne 5.2. 1988 smo povabili lastnike le-teh objektov na razgo-vor, kjer jim je bila podana informacija glede načina izplačila odškodnine. Razgovora so se udeležili tudi predstavniki Republi-škega komiteja za promet in zveze, Združenega cestnega podjetja ter ZIL - TOZD Urejanje.
I. Avtocesta pododsek Šentvid-Koseze
velika večina pripomb je bila podana na javnih obravnavah, kjer so bila tudi podani ogovori. V prostorih občine je krajan Šiške vpisal 3 pripombe, krajani Šentvida pa so na javni obravnavi podali pisne pripombe. Komiteju za urejanje prostora so dostavljeni tudi zapisniki z javnih obravnav.
Skupina, ki so jo sestavljali predstavniki posameznih krajevnih skupnosti, predsednik Komiteja za urejanje prostora tov. Ogore-lec, pomočnica predsednika Komiteja za urejanje prostora tov. Lekič, predstavnica Zavoda za družbeno planiranje Ljubljana tov. Černič, predstavniki investitorja - Združenega cestnega podjetja tov. Gunde in tov. Virant in projektant SCT tov. Potočnik, je po opravljenih javnih obravnavah ugotovila, da se pretežni del pri-pomb nanaša na želje krajanov po postavitvi protihrupne zaščite in po pravočasni organizaciji gradbilča. Pri tej zahtevi je izražena nezaupnica dosedanjemu investitorju in predvsem izvajalcu avto-ceste.
Zahteve krajanov glede nerealiziranih ureditev že dograjene obvoznice smo evidentirali, ter bomo v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi vztrajali na njihovi realizaciji.
Povzetek pripomb oziroma zahtev in odgovori:
a)  Predlaga se, da se v vseh dokumentih uporablja točen naziv Šentviški hrib in ne Šišenski ter naziv Pržanj, ne pa Peržanj ali Pržan.
Odgovor:
V gradivu programskih zasnov smo naziv Šišenski hrib zamenjali s Šentviškim hribom. V urbanističnih kartah je naveden naziv Pržanj.
b) Investitor Avtoceste naj poskrbi za objektivne meritve hrupa, ter naj izvede ustrezno protihrupno zaščito ob stanovanjskih ob-jektih.
Odgovor:
Gradivo programskih zasnov v točki 7. »Usmeritve za varovanje in izboljšanje naravnega delovnega in bivalnega okolja« smo na številne zahteve krajanov dopolnili z:
»V vseh območjih, kjer bo na osnovi določil Zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju in na osnovi določil Odloka o maksimalno dovoljeni ravni hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter bivalne prostore ugo-
tovljeno, da je presežena raven hrupa v območju, je, potrebno izvesti aktivno protihrupno zaščito.«
c)  Investitor naj v času gradnje zagotovi začasne lokalne pove-zave in začasen lokalen režim prometnih in peš povezav.
d) Investitor naj v času gradnje zagotovi prehod preko gradbišča na cesti A. Bitenca in Podutiški cesti (KS Podutik). Odgovor:
V točki 10. programskih zasnov »Pogoji in usmeritve glede zaporednosti gradnje«, smo organizacijo gradbišča in stanje v nje-govi bližini predvideli z:
»Investitor je dolžan predvideti in zagotoviti začasne lokalne povezave in začasen režim prometnih in peš povezav v času gradnje avtoceste na vplivnem območju in jih ponovno usposobiti ob zaicljučku gradnje ter jih vrniti prvotnemu namenu nepoškodo-vane.«
e)  Ali je možno pentljo pri Kosezah in Podutiški premakniti oziroma predvideti bolj proti jugovzhodu (KS Koseze).
f)  Ali je možno pentljo pri Kosezah in Podutiški premakniti oziroma predvideti bolj proti severozahodu (KS Podutik). Odgovor:
Pododsek avtoceste Šentvid-Koseze je samo vmesni del že narejene obvoznice ter z ozirom na obstoječe stanje traso, ki je bila določena v Generalnem urbanističnem planu Ljubljane, ni mogoče premikati. Vse dodatne informacije lahko občani dobijo pri pro-jektantu SCT TOZD Projektiva. Programske zasnove namreč ne vsebujejo tehnične detajle.
g)  Zakaj avtocesta poteka v dvojnem tunelu pod Šentviškim hribom.
Odgovor:
Avtocesta poteka v dvojnem tunelu pod Šentviškim hribom zaradi varnosti prometa in ekonomičnosti.
h) Kam se bo odvažal material pri gradnji. Odgovor:
Izkopan material se bo uporabil za izvedbo trase avtoceste.
i) Kakšne so jiivelete avtoceste ter ali je varen iztek avtoceste na obvoznico pri Šentvidu.
Odgovor:
Nivelete so zelo različne, na določenih mestih je vkop v višini cca 5 m, nadvoz pa v najvišji točki dosega cca 4,5 m svetle višine. To so podatki, ki bodo natančno obdelani v lokacijskem načrtu, tako kot iztek avtoceste na obvoznico pri Šentvidu.
j) Naj se predvidi ureditev oziroma regulacija potoka Pržanca po vsej dolini in Kamnogoriške ceste. Odgovor:
Pobuda za ureditev potoka Pržanca in Kamnogoriške ceste bo s strani krajevne skupnosti posredovana Območni vodni skupnosti in Komunalni skupnosti ljubljanskih občin, kot je bilo domenjeno na javni obravnavi v KS Bratov Babnik.
H. Vzporedni magistralni plinovod Vodice - občinska meja
Na javno obravnavo so bili povabljeni vsi lastniki zemljišč po katerih bo potekal novi plinovod.
Skupina, ki so jo sestavljali poleg lastnikov zemljišč, predstav-niki KS Vodice in KS Bukovica-Šinkov Turn, predsednik KUP tov. Ogorelec, pomočnica predsednika KUP tov. Lekič, predstav-nica ZDPL tov. Čeraič ter predstavnik investitorja Petrol TOZD Zemeljski plin tov. Zupanc, je po opravljeni javni obravnavi ugotovila, da se pretežni del pripomb nanaša na zahtevo krajav-nov, da se gradnja plinovoda vrši v času mrtve kmetijske sezone. Na osnovi izkušenj izgradnje že obstoječega plinovoda in AC, krajani opozarjajo investitorja in izvajalce na čim bolj skrbno izvajanje projekta v korist kmetijske zemlje.
Povzetek pripomb oziroma zahtev in odgovori:
a) Zahteva je da Investitor izgradnje plinovoda - Petrol poskrbi, da do postavitve plinovoda pride v mrtvi sezoni za kmetijstvo. Odgovor:
Da bi zahtevo krajanov o izgradnji plinovoda v mrtvi sezoni za kmetijstvo čim bolj uresničili, smo programske zasnove v točki 7. »Usmeritve za varovanje in izboljšanje naravnega, delovnega in bivalnega okolja« dopolnili z:
»Terminski plan izgradnje plinovoda je potrebno predhodno opredeliti v skladu z zahtevo prizadetih lastnikov zemljišč, da se priprava na gradnjo in sama izgradnja vzporednega plinovoda vrSi v največi možni meri v času mrtve sezone za kmetijstvo. Kmetijsk^ površine se morajo po izgradnji plinovoda sanirane vmiti prvot-nemu namenu, t.j. enako kvalitetni kmetijski proizvodnji kot pred izgradnjo plinovoda.«
b)  O začetku izgradnje je potrebno pravočasno obvestiti vse kmete oziroma lastnike zemljišč.
Odgovor:
'  Predstavnik Petrola je zagotovil, da bodo kmetje pravočasno
obveščeni o začetku gradnje plinovoda.
c)  Ali poteka novi plinovod zahodno ali vzhodno od obstoje-čega.
Odgovor:
Novi vzporedni magistralni plinovod v območju občine Šiška poteka vzporedno po desni strani oziroma na severni strani obsto-ječega plinovoda na razdalji 5 m, prečka več lokalnih cestnih povezav, avtocesto ter pristopne ceste na avtocesto.
d) Ali se sedanji varovalni pas razširi in koliko je širok. Odgovor:
Sedanji varovalni pas se razširi za 5 m in je širok skupaj 17 m.
e) Naj se poskrbi za pravično izplačilo odškodnine. Odgovor:
Zahteva po pravični odškodnini je posredovana investitorju Petrolu.
Izvršni svet občine Ljubljana Šiška je določil osnutek pro-gramskih zasnov za avtocesto na pododseku Šentvid—Kose-ze in vzporedni magistralni plinovod Vodice - občinska meja na svoji 117. seji dne 25. 2. 1988 in predlaga zborom Skupščine, da ga obravnavajo in sprejmejo. Na osnovi opravljenih javnih obravnav in obrazložitev osnutka pro-gramskih zasnov predlaga Izvršni svet Zborom, da v prime-ru nebistvenih pripomb, osnutek prekvalificirajo v predlog in sprejmejo.