LETO XVII. — številka 67 Ustanovitelji: občinski odbori SZDI Jesenice, Kranj, Radovljica, Škof) Loka la Tržič. Izdaja CP »GorenJsk tisk«. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik KAREL MAKUC KRANJ, 1. septembra 1965 HP^. SREDA — CENA 40 DIN Ust Uhaja od oktobra 1947 kol tednik. OJ L januarja 193« kot poltednik. M 1. januarja H60, trikrat tedensko. Od L Januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob stedab Id sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ' Obetajoča razgibanost Danes je še prezgodaj dati točne ocene o učinkih gospodarske reforme in njenem vplivu na gospodarstvo na podlagi tistega^ kar smo obravnavali v preteklem mesecu po uveljavitvi novega gospodarskega sistema. Vse to je šele začetek dolge poti. To je prvo določanje osnove, s katero naj reforma šele nastane in prenese globlje spremembe v naše gospodarstvo. Negativne pojave po uveljavitvi gospodarske reforme smo sicer bolj , prizadeto spremljali kot pozitivne. Bilo pa je vendarle precej pozitivnega. Čutiti je bila velika razgibanost v delovnih kolektivih, ki so so lotili analiziranja podjetja bolj zavzeto, se posvetili bolj intenzivno raznim izračunom, kako dvigniti produktivnost in v novih pogojih čim gospodarne-je delovati. Ta razgibanost je pravzaprav hitreje kot bi pričakovali zajela družbeno življenje in že daje rezultate, ki nanje gospodarska reforma računa. Večina delovnih organizacij že sledi ekonomski logiki, vrednoti svoje delo po merilih, jm ;-g prinesia re. forma in svoje odločitve gradi na njenih imperativih. Ne glede kako smo stopili v nove pogoje, velja za naprej za vse: pospešiti proizvodnjo, zmanjšati stroške, bolj racionalno gospodariti itd. Iskanje takoimenovanih notranjih rezerv, ki je zajelo naše gospodarstvo, je poroštvo, da smo krenili v to smer in to vzbuja upanje, da bomo cilj gospodarske reforme dosegli. Še mnogo premalo pa smo storili pri iskanju rezerv, razmere pa bodo prisilile gospodarske organizacije in druge dejavnosti, da bodo temu problemu posvetile še več pozornosti kot v minulih mesecih. J. J. Mladina v pripravah Občinski komite ZMS v Radovljici, je pričel s pripravami na redno letno konferenco. Predkonferenčna aktivnost je razdeljena v dva dela. Prva etapa zajema mladino delovnih organizacij, druga pa vključuje vaško in šolske mladino. Težišče razprav bodo razgovori okoli gospodarske reforme, o vlogi ZMS v današnji situaciji, kadrovski politiki in izobraževanju. Za boljši uspeh same konference bodo okrog 10. septembra sklicali razširjen plenum občinskega komiteja ZMS, na katerem se bodo podrobneje pomenili o vsebini in delu same konference. D. V. Novi gospodarski pogoji v tržiških kolektivih Polovica izdelkov za izvoz Med kolektivi v tržiški občini, ki se z vso resnostjo ukvarjajo s pogoji gospodarjenja v zvezi z reformo, zavzema Tovarna obutve »Peko« prav gotovo najvidnejše mesto. O tem je že razpravljal delavski svet podjetja, sedaj pa potekajo razprave še po ekonomskih enotah. stroških, nikakor pa ne v odpuščanju delavcev, Kolektiv se jasno zaveda, da pomeni sedaj vsak prihranjeni dinar čisti dohodek podjetja. 2e doslej so materialne strošk« zniževali iz leta v letu za 1 odstotek in v to smer bodo tudi v bodoče vložili vse svoje napore. š. B. Za izhodišče imajo primerjalne podatke za prvo polletje letošnjega leta in lani. Letošnja proizvodnja je po obsegu za 11.62 odstotkov višja in za 6.58 odstotkov nad predvidevanji družbenega plana. Količinska storilnost pa je porasla za 7.5 odstotkov na zaposlenega, vrednost pa za 28.6 odstotkov, stroški proizvodnje so nižji za 1.15 odstotka. Večjo rast proizvodnje je zaviralo pomanjkanje osnovnih materialov. V izvoz je šlo 28 odstokov obutve. V prvem polletju so dosegli 51.4 odstokov letnega dohodka, stroški pa so bili nižji, tako da je neto produkt porasel za 4.4 odstotka. To je omogočilo, da so osebni dohodki porasli za 38 odstokov, a narasli so tudi skladi. Na podlagi teh podatkov so napravili izračun za oceno položaja, po reformi. Predvidevajo, da bodo materialni stroški porasli za 28.5 odstotkov. Zavedajo pa se, da ne smejo iskati izhoda iz povečanih cen njihovim izdelkom, ker se srečujejo na trgu z močno konkurenco. Zato so pazljivo pregledali vse zaloge in zvišali cene le tam, kjer je to poslovno 'upravičeno. Reforma odstopa kolektivom prometni davek, prispevek iz dohodka in 2 odstotka obresti na poslovni sklad. Vendar vse to skupaj ne pokriva razlike za povečanje poslovnih stroškov. Zato ugotavljajo, da bodo najbolje gospodarili, če bodo mesečno spremljali poslovanje in ugotavljali dohodek ter na podlagi tega tudi delili osebne dohodke. Gospodarstvo in socialno varstvo ŠKOFJA LOKA, 31. avgusta — Jutri, 1. septembra se bosta sestala oba zbora Skupščine občine škofja Loka na svojo 11. redno sejo. Med glavnimi problemi, ki jih bodo tokrat obravnavali odborniki je poročilo o gospodarjenju v prvem polletju. Organi občinske skupščine so za sejo pripravili tudi vrsto odlokov, s katerimi se uravnavajo prispevki In davki občanov, obrestna mera od poslovnih skladov za gosnodar-rfVo nriKMilzaclta Itd. — Z. P. Poslovno politiko v prihodnje bodo še bolj usmerjali na izvoz, kamor naj bi šlo vsaj polovico njihovih izdelkov. Na domačem trgu bodo prodajali modno, vendar serijsko proizvodnjo. Z največjimi rezervami računajo v pravilni poslovni usmeritvi in prihranki na materialnih Brnik, 31. avgusta — Včeraj nekaj pred trinajsto uro je prispel z letalom 11-14 Iz Budimpešte na neuradni obisk v Jugoslavijo prvi sekretar CK madžarske združene partije Janos Kadar. Pri nas bo ostal kot gost predsednika Tita okrog štirinajst dni. Na letališču so ga sprejeli predsednik Tito s soprogo, predsednik zvezde skupščine Edvard Kardelj, politični sekretar CK ZKS Miha Marinko, predsednik skupščine SRS Ivan Maček in predsednik izvršnega sveta SRS Janko Smole. Gosta Kadarja so pozdravili tudi predsednik občinske skupščine Kranj Martin Košir, sekretar občinskega komiteja ZKS Kranj Franc Puhar-Aci in veleposlanika iz Budimpešte in Beograda. Iz Brnika so se odpeljali v vilo Bled na Bledu, kjer je rezidenca predsednikovega gosta Kadarja. Sinoči pa Je Tito priredil na Brdu pri Kranju intimno večerjo v čast Kadarja in njegove soproge ter spremstva. Kot smo zvedeli, bo Janos Kadar med svojim bivanjem v Jugoslaviji obiskal tudi mednarodni zagrebški velese-Jem. — J. Jarc Kolektivi naše trgovine v novih razmerah Nagrajevanje po delu Delavski svet trgovskega podjetja s sadjem in zelenjava Agraria Kranj je pred dnevi sprejel vrsto sklepov, ki zaostrujejo varčevanje, uvajajo popolno odvisnost osebnih dohodkov od dela in narekujejo splošna prizadevanja za dvig storilnosti in ekonomičnosti. Tako osebnih dohodkov zaradi zvišasja življenjskih stroškov niso povečevali, ker pripravljajo nov pravilnik. Z njim bodo uveljavili za vso zaposlene nagrajevanja po prodanih količinah. Obenem so znižali nadomestila za vožnje na delo ter ukinili razne dotacije in postavke za izlete in praznovanja. Sodijo, da so največji prihranki možni pri zaostritvi odgovornosti komercialne službe za kvaliteto kupljenega blaga. Podatek, da so samo v L polletju letos zaradi izgub rried prevozom, skladiščenjem in maloprodajo (predvsem vsled gnilobe) izgubili 22 milijonov dinarjev, dovolj zgovorno potrjuje to domnevo. Delavski pvet je med drugim zadolžil vodje sektorjev, da proučijo organizacijo dela in sistemizacijo zaposlenih. 2e leto dini ne zaposluje novih delavcev ampak izpraznjena delovna mesta dopolnijo z notranjimi premestitvami. V prihodnje nameravajo predvsem premestiti iz uprave v prodajo tiste ljudi, ki imajo trgovsko šolo. Kot vemo, Agraria Kranj preskrbuje s sadjem in zelenjavo skoraj vse gorenjske potrošnike, saj ima od Ž i rov prek Kranja do Jesenic 16 lastnih prodajaln, s prodajo na debelo pa posega tudi v občini Kamnik in Domžale. V tem času si podjetje prizadeva, da bi zagotovilo zadostne zaloge za zimo. . Pred kratkim so začeli z-odkupom krompirja. Skupaj ga nameravajo odkupiti okoli 4500 ton, od tega tretjino za gorenjske potrošnike, ostalo pa za področja izven naše republike. Večji del pogodb za odkup krompirja določa tudi odkupne cene. Pozne sorte bodo predvidoma odkupovali po 10 dinarjev ceneje kot zgodnje in bo tako tudi maloprodajna cena (sedaj 80 dinarjev) ustrezno nižia. M- S. MI IN SVET 1. SEPTEMBER 1965 * GLAS NOV POHOD ČRNCEV VVASHINGTON — Črnski voditelj Dr. Martin Lulher King je pred nedavnim sporočil, da bo novi pohod črn-cov vodil osebno sam. Pohod bo v mestu VVashington. VELIKE DEMONSTRACIJE STOCKHOLM — Tu so študentje pred ameriškimi veleposlaništvom organizrali velike demonstracije proti ameriški politiki v Vietnamu. Prišlo je do spopada med njimi in policijo. Večje število demonstrantov so kasneje aretirali. / SMRTNA KAZEN ZA UBOJ VVASHINGTON — Pred dinevi je ameriški predsednik Johnson podpisal zakon, ki predvideva smrtno kazen za uboj pokojnega ameriškega predsednika Kennedvja. HUDI BOJI V KAŠMIRU NEW DELHI — Predstavnik indijskega ministrstva je sporočil, da je prišlo med Indijskimi in pakistanskimi vojaki do ponovnih bojev. Do tega Je prišlo zaradi prestopa pakistanskih vojakov znane določene linije. SESTERKE V BRAZILIJI RIO DE JANEIRO — Brazilski tisk poroča, da se je pred dnevi rodilo ženski nekega plantažnega delavca šest deklic. Kot poročajo so mati kot tudi dojenčki popolnoma zdravi. URADNI RAZGOVORI V MOSKVI MOSKVA — Med uradnim obiskom predsednika ZAR Naserja v SZ je imel s sovjetskimi voditelji daljše pogovore. Razpravljali m predvsem o odnosih med obema državama, položaj v Vietnamu in drugih mednarodnih problemih. Na koncu razgovorov je povabil sovjetske voditelje naj obiščejo ZAR. 1. septembra bo zaključeno 19. zasedanje generalne skupščine OZN na kateri bo podano tudi poročilo posebnega odbora OZN za mirovne operacije. To pa je tudi edina točka dnevnega reda generalne skupščine. Odbor, v katerem je zastopanih 33 držav, je sestavil poročilo v smislu možnosti nadaljnjega finančnega sodelovanja za eventuel-ne bodoče mirovne operacije. Ker pa do sedaj formalno ni bilo rešeno sporno vprašanje med ZDA in SSSR zaradi 19. člena ustavne listine, po katerem se lahko odvzame volilna pravica vsem državam, ki nc izpolnjujejo finančnih obveznosti do OZN, bi bilo poročilo posebnega odbora za mirovne operacije več ali manj brzpredmet- Potrebna razsodnost Toda po sklepu ZDA, da odstopijo od do sedaj vstrajne zahteve po doslednem izvajanju 19. člena, je »uradno« končana takozvana »finančna-politična kriza«. Problem s tem zares Se ni dokončno rešen, vendar je krepko potisnjen vsaj trenutno v ozadju. To tega je rešitev krize največ prispevala k prepričanju, da je bodočnost OZN predvsem odvisna od načrtnega in nemotenega delovanja te organizacije in seveda širšega akcijskega programa o Izboljšanju političnih in ekonomskih odnosov med vsemi državami na svetu. Zaključki 19. zasedanja generalne skupščine OZN bodo morda le prispevali k pa je že veliko. V načrtu je že predvide-tm\ lin cp za 20. zasedanje generalne skupščine OZN ,plodnejšemu delu svetovne „ «nm«mbnih organizacije in da v bodoče ne bo večjih težkoč v trenutkih, ko je svetovni mir razpravljala o pomembnih mdenarodnih problemih, vendar obstoja realna možnost, da na dsnovi 19. zasedanja sprejmejo zaključke, ki bodo zagotavljali obstoj in nemoteno delovanje te velike mednarodne organizacije. Odveč je poudarjati koristi, ki bi jih od tega iernol vse človeštvo. Zaradi resno ogrožen. Izkušnje pa so vsaj diplomate izučile, da vsaka kriza v OZN ne samo, da škoduje miru, temveč terja veliko nesmiselnih izdatkov in povečuje nezaupanje med članicami organizacije. -~> OZN je torej pnbredla veliko krizo in preizkušnjo. To potrjuje tudi razpoloženje delegatov, ki so prepriv čani, da bo 20. predstojeće zasedanje generalne skupščine učinkovitejše. Svetovna javnost pa od te elitne svetovne organizacije povsem urpavičeno pričakuje, da bo na sejah prevladalo sproščeno delovno vzdušje, v katerem se bo odrazila volja ljudi po odpravi nesoglasij in utrditvi miru. Ta mir pa žal sloni na slabih temeljih, ki so potrebni opore, sicer se zna dogoditi, da bodo ogromni napori človeštva čez noč uničeni. Prav zaradi tega bi bil vsak pretiran optimizem o dokončni rešitvi problemov na 20. zasedanju generalne skupščine odveč. Tu je potrebna razsodnost delegatov in vlad, ki odločajo o bodočnosti ljudi na tem nemirnem svetu. V, OBMEJNE ZONE NA ŽELEZNIŠKIH TRAČNICAH Kai bo odločil referendum? JESENICE, 31. avgusta — Sedanja organizacija na železnici operativno ni bila najboljša. V Sloveniji je bilo kar pet železniških transportnih podjetij, ki so imela dokaj velik administrativni aparat. Prehodne postaje na V rnitev iz Laciotat V soboto se je vrnila v Kranj skupina 28 mladincev, ki je bila tri tedne v pobratenem francoskem mestu La Ciotat. To je dosedaj že peta tradicionalna izmenjava mladine. Gostje iz Kranja so v Franciji videli nekatere najvažnejše zanimivosti pokrajine kraja kakor tudi nekatere gospodarske dosežke te dežele. Spoznali so tudi veliko prijateljev med mladimi tega daljnega mesta. Ob prihodu na kranjsko železniško postajo so soglasno Izjavili: med take prijatelje bi se še vrnili! meji dveh ŽTP-jev so v ope rativnem in obračunskem pogledu pomenile, v posameznih primerih večjo oviro, kot so to obmejne postaje dveh sosednjah držav. Iz prednjega so nastale šale kot je, da so lokomotive vozile le do razmejitvene črte, nato pa vlake porinile »čez mejo«, kjer jih je priklopila lokomotiva drugega 2TP-. ja. Se pred novimi ekonomskimi ukrepi so tekle številne razprave o novi organizaciji pri železnici. Letos pa je bil sprejet" zakon o organizaciji železnic, ki na sedežih republik ukinja dosedanje skupnosti železniških podjetij, ter dopušča ustanovitev enega ali več podjetij. V pretežni meri ©o se v drugih republikah že odločili za enotno železniško transportno podjetje, v Sloveniji pa so bili na referendum železničarjev dani štirje koncepti organizacije železnic. Na Jesenicah so o vseh razpravljali na sekciji za vzdrževanje proge, na postaji, v petek, 27. avgusta pa še v kurilnici. Danes, 31. avgusta, so v kolektivih gorenjskih prog izvršili referendum o bodoči organizaciji. Glasovali so o tem ali naj bi bila organizacija ista kot doslej, ali naj bi bila v Sloveniji ZTP-ja v Ljubljani in Mariboru jn kot tretja varianta v Postojni,' s tem da bi se vsa tri vezala na združenje s sedežem v Ljubljani. Kot poslednji, se pravi četrti predlog pa je, da bi bilo v vsej Sloveniji samo eno železniško transportno podjetje. Referendum o prednjem je bil izvršen že na pretežne* področju Slovenije. Zbtf mnenj vseh železničarjev \fi dal obliko novi organizacij Prepričani smo, da se je * čina odločila za tisto varianto, ki bo ekonomsko najbolj upravičena in organom upravljanja dajala vse možnosti pri nadaljnjem razvi' janju samoupravljanja. B. B. r Na delo v Avstrijo Zavod za zaposlovanje delavcev na Jesenicah je organiziral v Beljaku v Avstriji 40 delovnih mest za jeseniške delavke, žene in dekleta, ki se bodo zaposlile v Avstriji, se bodo vozile vsak dan na delo z vlakom s katerim so iz Jesenic ugodne zveze\ Ta zaposlitev je vzbudila na Jesenicah precejšnje zanimanje, zlasti med nezaposlenimi ženami in dekleti, saj je znano, da so na Jesenicah vedno težave, kako zaposliti ženske. _ U. Radovljica in revolucija Mešana italijansko-jugoslo-vanska filmska ekipa, ki že nekaj časa snema v raznih krajih Slovenije koprodukcij-sko komedijo iz časov pred francosko revolucijo, je prispela v soboto dopoldne v Radovljico, da bi posnela prizor regrutacije pred graščino na Linhartovem trgu v starem delu Radovljice. Ekipa pod vodstvom režiserja Maura Bolognija z igralcem Robertom Hos-eeinom, a v razočaranje 1 judu, ki so opazovali snemanje, brez Catherine Spaak, ki se je mudila v Radovljici do okrog osemnajste ure popoldne, ko so prizor dokončno posneli in se je ekipa ponovno vrnila v Ljubljano, kjer se bo snemanje filma nadaljevalo. D. V. Z Vogla (izpred »brunarice«) je čudovit pogled na triglavsko .pogorje j. SEPTEMBER 1965 # GLAS GOSPODARSTVO — NOTRANJA POLITIKA S PETKOVE SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE V RADOVLJICI Prisilna uprava v TIO Cene znova na rešetu — Sprejeta priporočila sindikatov in ZK gkupšclna občine Radovljica je minuli petek ponovno obravnavala predložen odlok o maloprodajnih cenah in maržah, spremenila pa je tudi odlok o plačevanju akontacije za nove stanarine in najemnine. Na vrsti je bilo tudi poročilo o gospodarjenju v letošnjih sedmih mesecih s posebnim poudarkom na kritično stanje v delovni organizaciji tovarne industrijske opreme v Lescah. Končno pa so odborniki obravnavali in v celoti sprejeli priporočila skupnega plenuma občinskega odbora SZDL in občinskega komiteja o ukrepih in o gospodarjenju v času izvajanja gospodarske reforme. K predlogom za znižanje po lestvici za stanovanja zgra- cen nekaterim živilom in gorivu so izdelali natančne kalkulacije za kruh, sladkor, pije, mleko in za goriva. Nove cene se bistveno ne razlikujejo o že sprejetih. Največ pa je sprememb v cenah 23 premog. Na predlog sveta 23 gospodarstvo je skupščina sprejela naslednje najvišje čepe: premog Velenje kosi 8400 din, Velenje kocke 7900 din, Velenje oreh 7400 din, Trbovlje kosi 12.000, kocke 11.300, jCočevje kosi 12.600, kocke 11.900 itd. Po predlogu sveta so zni-Žali tudi marže za brezalkoholne pijače za 5 odstotkov, pri mlečnih izdelkih za 2 odstotka in konzervam za 5 odstotkov. Precej so znižali tudi cene za drva. Tako bo veljal kubični meter drv I. vrste pri geleznini Radovljica 7.917 din, jI, vrste 7.141 din in III. vrste 6.160. Pri Gozdnem gospodarstvu Bled pa bodo cene v piali prodaji še znatno nižje, in sicer po kvaliteti 6.500, 5.700 in 4.730 din za kubični pieter. Prav tako so na zadnji seji znižali ključ (koeficiente), s katerim bodo od 1. julija obračunavali akontacijo za nove stanarine. Po novem predlogu bodo stanarine nižje od predvidenih od 20 do 30 odstotkov r Doplačila za opeko Splošno gradbeno podjetje »Projekt« iz Kranja izdeluje tudi cementno opeko za široko potrošnjo. Te opeke so letos spomladi prodali kar precej. Kupci so jo plačali po dogovorjeni ceni že vnaprej in se hkrati dogovorili s podjetjem za rok dobave. Kupci pa so biLi ne malo presenečeni, ko so naknadno dobili poziv za doplačila. Marsikdo je prvotno mislil, da gre za pomoto, toda izkazalo- se je, da je vsa zadeva čisto resna. Ali so bila doplačila upravičena, bo inšpekcija verjetno kmalu ugotovila. Vsekakor pa je res, da naknadni zahtevek po doplačilu povzroči v vsakem primeru nejevoljo prizadetih. — K. V-_J jena od 1964. leta nazaj. Odborniki so zelo temeljito pretresli gospodarsko stanje v tovarni industrijske opreme TIO Lesce. Po vsestranski obravnavi vzrokov, ki so privedli do kritičnega gospodarskega stanja v tej tovarni, so sprejeli sklep o uvedbi prisilne uprave. Podjetje se je do sedanje stopnje razvilo pravzaprav iz obrtniškega obrata, ki je v desetih letih sicer doseglo lep napredek v proizvodnji in zaposlovalo precejšnje število ljudi iz okolice. Proizvodnja se je specializirala na izdelavo merilnih instrumentov ter industrijskih stolov. Vendar pa pri programira* nju proizvodnje vodstvo podjetja ni ravnalo v skladu z zahtevami tržišča, hkrati pa ni uvajalo sodobnejše avtomatizacije. Z razmeroma zastarelo strojno opremo ni bilo kos konkurenci z izdelki so-sorodnih podjetij. — Glavni vzrok, da podjetje ni uspelo, pa je v tem, ker niso zaposlili usposobljenih strokovnih ljudi v projektantskem oddelku, v računovodstvu, komercialni službi in administraciji. Izkazalo se je, da sedanji vodilni kader ni bil več kos nalogam, ki bi jih moralo podjetje izpolniti za rentabilno poslovanje. Sploh pa je Porast osebnih dohodkov Ugibanj o višini osebnih dohodkov v gospodarstvu in negospodarstvu v kranjski občini, je bilo že veliko. Po najnovejših podatkih so povprečni osebni dohodki porastli v obdobju prvih šestih mesecev letos (52,270) napram povprečju 1964 (46.015 za 13,6%, v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta (40.925) pa za 27,7%. Povprečni osebni dohodki so bili letos v industriji 50.189 din, v prometu • 58,486 din, v Gozdnem gospodarstvu 48.466 din, trgovini 58.317, v^gostin-stvu 47.981 dinarjev itd. V negospodarstvu pa so v istem razdobju osebni dohodki znašali 64.755 din in so porastli v primerjavi s povprečnimi v letu 1964 (55.009) za 17,7%, medtem ko je bil letošnji porast ja-nuar-junij v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta (48.677) za 33% večji. K. struktura zaposlenih v podjetju problematična, saj jih je od 175 zaposlenih kar 93 v raznih službah in administraciji, le 82 pa jih dela neposredno v proizvodnji. To pomeni, da pride na vsako produktivno uro še 1,13 režijske ure. Predvsem pa se v podjetju zaradi nesmotrnosti in neučinkovitosti proizvodnje in komerciale kopičijo zaloge raznega materiala in polizdelkov. Obveznosti do upnikov so v stalnem porastu in so dosegle ob koncu že blizu 230 milijonov dinarjev. Posebna komisija, ki je pregledala poslovanje, pa je ugotovila še vrsto drugih po. manjkljivosti in težav. Zato je komisija za družbeni nad« zor predlagala skupščini zadnji ukrep — prisilno upravo. Svet za gospodarstvo pa jo hkrati^ priporočil nekatere nujne ukrepe, ki jih bo po-, trebno izvesti za izboljšanje gospodarskega stanja v tovarni TIO. Skupščina je tudi temeljito obravnavala sklepe in priporočila obeh plenumov SZDL in Zveze komunistov v zvezi z izvajanjem gospodarske reforme in s tem v zvezi tudi sklep o sklicanju javnih posvetov z občani o gospodarskem stanju v občini in o zmanjšanju proračunske potrošnje. — J. B. V nedeljo, 29. avgusta so se na Visokem v Poljanski dolini zbrali delavci Gozdnega gospo* darstva Kranj na svoje drugo tradicionalno tekmovanje v vsakdanji praktični * uporabi gozdne mehanizacije. Tudi težko gozdno delo se vse bolj mehanizira in stroji ter naprave raznih vrst uspešno nadomeščajo žuljeve roke. Zato se jih delavci radi poslužujejo. Tekmovanje je zelo dobro uspelo in pokazalo veliko veščino delavcev pri upravljanju sodobnih tehničnih pripomočkov TURISTIČNI PROMET OD JANUARJA tX> AVGUSTA V RADOVLJIŠKI OBČINI Bohinj na vzponu Letošnje gibanje turističnega prometa za sedem mesecev je dokaj ugodno glede na lanskoletne nočnine In dohodke od turizma. Navzlic temu pa za ta čas porast nočnin na povečane prenočitvene zmogljivosti, zlasti na Bledu, še ni tolikšen, kot bi bilo pričakovati. Skupne zmogljivosti so bile polno zasedene le v glavni sezoni. Na celotnem območju občine Radovljica so gostinske organizacije dosegle od januarja do. avgusta 25 odstotkov več nočnin kot lani v isti dobi, denarni promet pa se je l dvignil celo za 146 odstotkov. V navedenem obdobju lani so dosegli hoteli in druge gostinske organizacije 750 milijonov prometa, letos pa je izkupiček v gostinstvu radovljiške komune za dobo prvih sedmih mesecev presegel milijardo dinarjev. Nadpovprečno je porasel promet v hotelu Zlatorog Bohinj, v hotelu Jelovica na Bledu in drugod. Med kampi je zabeležil največ nočnin šobec Lesce, Ukane pa je bil celo slabše obiskan kot lani. 'Vseh nočnin je bilo v sedmih mesecih na Bledu letos 204.468 ali za 17 odstotkov več kot lani. Porast pri tujih kot pri domačih gostih se giblje v razmeroma enakem odnosu s tem, da je bilo na Bledu letos 112553 tujih in 91.915 domačih gostov. V Bohinju je bilo letos v sedmih mesecih skupaj 103.866 nočnin ali za 35 odstotkov več kot lani v tem času. Tod je.očitnejši porast po zaslugi novega objekta žičnice na Vogel in zategadelj večjega obiska tudi pozimi. V nasprotju z Bledom pa so zabeležili v Bohinju močnejši obisk domačih gostov kot tujih, in sicer 75.853 : 28.013 v korist domačih. To pa je tudi zasluga daljše turistične sezone. V Radovljici pa letos niso dosegli števila nočnin iz lanskega leta, saj je bilo letos v sedmih mesecih le 43.812 nočnin. lani pa 46.584. Tujih gostov je bilo sicer več kot lani, Posebno dober je bil letos obisk v privatnih turističnih sobah, ki so bile domala vse zasedene najmanj en mesec. Lani je bilo stanje v zasebnih ležiščih precej slabše. Zato je letošnji porast toliko bolj očiten, shj doseže v Bohinju povečanje nočnin za 53 odstotkov, na Bledu za 47 odstotkov, V Radovljici pa so bile sobe slabše zasedene kot lani. Pri navedenih podatkih seveda še ni vračunan avgust, to je mesec, ki velja za naj-« bolj razgibano turistično sezono, saj so bue razen v zad-» njem tednu zasedene prav vse zmogljivosti na celotnem območju, vse kaže da bo letošnja turistična sezona navzlic razmeroma muhave-mti vremenu mnogo boljša od vseh dosedanjih. — J. B. 3E5ERNIK 4 ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • S 13. »Cez eno uro bomo že v zraku,-« so veselo kramljali. »Vidiš onile hrib? Dobro si ga oglej, od zgoraj ga sploh ne- bo več opaziti. Skoda, da me ne bo videl profesor. Misliš, da bo kaj nevarno? Kaj, če se me loti višinska bolezen! Oh, moral bi vzeli jopico, nad oblaki je menda precej mrzlo!« Bolj ko so se bližali letališču, bolj je navdušenje kopnelo in bolj so postajali redkobesedni. Dva tisoč, tri tisoč metrov! Morda še več! O jej! 14. Pred lopo na letališču so poiskali letalskega učitelja. Dobrodušno si je ogledal pogumno trojico, ki bi hotela po vsej sili v višave. »Malo premladi ste še, fantje,« je dejal. »Koliko let pa sploh imate?« »Petnajst«, se je škodoželjno pobahal Janez in pokazal na Petra in Marka. »Tale dva pa...« »Tudi petnajst,« ga je prehitel Peter. »No, pravzaprav, Marko jih ima štirinajst,« je malo popustil, ko je videl, da učitelj nejeverno ogleduje Marka, ki jih je imel komaj enajst. Marko je hvaležno pogledal Petra in vneto prikimal. 15. Učitelj je še vedno okleval. »'Wi ste še> fantje, leteti po zraku ni kar taks'^"' tova~ riš, saj Peter je že velikokrat le«It^ T»e to že zna,« je tedaj navdušeno pojasnil Peter **e zardel. Da je smrkavec moral sle$«M! NairaJe bi mu kar na mestu pritisnil krep-V s težavo je nekaj izdavil, toda učitelj nj* ^dre*e ni opazil. »Potem sle pa res od sile,«^ie nasmehnil in poklical svojega pomočnika. 16. »Tile trije junaki bi radi sfrčali. Sicer še nimajo šestnajst let, pa kaj hočemo, so pa drugače kavelj-ni! Vzemi jih v svojo skupino. Pravzaprav tale, ki ni več začetnik, lahko pride kar v mojo vrsto.« Potrepljal je Petra po rami: »Za poskušnjo boš poletel na .Vrabcu', potem bomo videli, če ti je ostalo v glavi še kaj bloške učenosti. Pojdimo!« Peter je globoko vzdihnil in stopil za njim v letalsko lopo. Le kako se bo vse to končalo?« Naš komentar Samopomoč v spori« ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT• ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT ».ŠPO Zvezni kapetan ni imel prav Poletna pianiste skakalna šola zaključena V soboto je bila zaklju- kovali ril. Po- bov, ker niso poslala niti ter Princ in Jakopin iz mlajšimi Odlična organizacija, odlična steza, dobri rezultati in isti ekipni zmagovalci kot lansko leto v Skopju, so glavne značilnosti letošnjega tekmovanja v atletiki za mladinski Cup republik, ki je bilo v soboto in nedeljo na kranjskem stadionu. Na tekmovanju je bil dosežen nov državni mladinski rekord v teku na 110 m ovire (Vojnov 15,0), odlični rezultat pa je postavila tudi Petnjarićeva na 100 m (12,0). Od boljših rezultatov moramo omeniti še discipline: 200 m, višina in daljina. Ekipa mladincev Slovenije je letos dosegla več kot smo •pričakovali in bi brez večjih spodrsljajev morala osvojiti celo prvo mesto. Tako pa jim je pripadlo drugo mesto, med. tem ko so bile mladinke tretje. V skupni razvrstitvi je bila Srbija prva, Slovenija pa tretja. Slovenski mladinci, kandidati za državno mladinsko reprezentanco, ki jih zvezni kapetan Milakov ni uvrstil v dr- žavno vrsto (Zaje, Satler, Slo-kar) so odlično opravili svoje delo. Krepko so se revanži-rali in pustili za seboj tekmovalce, ki so pred dnevi za- stopali Jugoslavijo' na Poljskem. Rezultati: mladinci 110 m ovire: 1. Vojnov (Srb) 15,0; 100 m 1. Muškovič (Srb) 11,0; disk: 1. Gredi (Hrv) 54,91; palica 1. Keržič (Slov); 400 m 1. Majstorovič (Srb) 50,4; daljina 1. Rak (Hrv) 700; 1500 m 1. Djordjević (Srb) 3,59,2; 4X4 m 1. Srbija 43,6; 400 m ovire 1. Vojnov 55,8; 200 m 1. Muškovič 22,6; kladivo 1. Gredi 54,16; kopje 1. Slokar Košutić (Srb) 13,85; švedska (Slov) 59,68; 800 m 1. Mole (Slov) 1:36,0; višina 1. Pogar. čič (BiH) 195; 1500 m zapreke 1. Valjak (Hrv) 4:22,7; krogla 1. Gredi 16,83; 3000 m 1. Drviš (Hrv) 8:47,5; troskok .1. štafeta 1. Hrvatska 2;01,3. Mladinke 80 m ovire 1. Buran j (Srb) 11,7; krogla 1. Bos-nič (Bgd) 12,84, 60 f 1. Pct-narič (Hrv) 7,8; višina 1. Fo-čič (Hrv) 155, kopje 1. Niko-lič (Srb) 57,7; disk 1. Orsag (Hrv) 37,34; 4 X 100 m 1. Hrvatska 48,8. — M. K. čena poletna planiška ska- grešall sn***"1 m,a- vabljenih skakalcev, ki bi Kranja, med kama šola, v kateri so bili din skal*, .Jesenic' t«"1«« na stroške Plani- mladinci pa Brus iz Moj- zbrani mladi skakalci iz Javornika.'V^*B,e" Ske«a komiteja vse Slovenije, ki so vadili da in Bo*i*j ni bUo Nasprotno pa moram med šolskimi počitnicami iz teh krfW8ar' **" P°hvaliti kranjski Triglav, na skakalnici iz umetne prav je t<* W mladih /kI *e P°sl»l v to šolo naj- mase v Ljubljani, šolo so talentov,H t,Mosta. več mladih skakalcev, saj zaključili s preglednim ti doma, * 4 vede,i> Je bl,° kar ena tretjina od tekmovanjem, na katerem da je bila * ^ orga- v8eh udeležencev Kranjča- so nastopili vsi udeleženci nizirana *f A»kalna n°v. šole in nekaj mladih olim- šola. Razul 11* neka" Sobotna tekma je poka- pijskih kandidatov, ki lah. leri niso S« Mlati sv0" za,a« da imamo dokajšnje ko nastopajo še v mladin- Uh tekmo" M 10 šo!o Število mladih skakalcev, bodo še pred snegom ne- ski konkurenci. z^di S ^a fi" Ka tek™» »o se med sta- kajkrat zbrali na krajših žal, udeležba v tej šoli ni naučnih i k, grajati reJ*!ml mladinci najbolj treningih v Ljubljani bila takšna kot so priča- pa mora* *»ničesar dosegel. Do ljudi, od katerih si odvisen, je treba "M1 P°nižen. »In ti si socialist?« »A kaj bi mi pomagalo zaletavanje *Wa- ki ima za seboj skoro vse italijanske stavce. Treba je ps*w!' in potrpeti.* »In poklekniti pred krivico?« »Ne, to ni poklekanje. To je razui**frem se ravna pameten človek.« »Po tvoje je torej pametno poklekni* Kovico?« »Po tvoje je seveda pametneje vreS1 f v obraz, kar mu gre. 'A kaj bi imel od tega?« »Zavest, da ravnaš pošteno.« »In potem povežem zopet svojo cul« | lapotim po svetu s trebuhom za kruhom.« »Sam si rekel, da je Canetto sovini* flju Škodljiv.*. »Da. A je tudi človek, ki mi lahko Žef-Mjuje zaposlitev ali pa mi je sploh ne sposluje.« »Njegova dolžnost je, da poskrbi zate. Mesto pri Hcrmannsdor-feriu je prosto. Canettu lahko poveš potek razgovora med njim ih Spanzerjem. Spanzer te je pripravljen zaposliti. Zato ti Canetto ne sme postavljati ovir. Nobene pravice nima.« »Kaj morem sam proti njemu?« I »Nisi sam. Organizacijo imaš. In če drži večina tiskarjev z njim, imaš na razpolago Rdeči prapor ali II Lavoralore ali pa celo Arbei-ter-Zeilupg. Drugega ti ni treba, da opišeš svoj primer in tako pri-kažeš Cancttov odnos do tebe.« To je vse lepo, si misli Franc. Ko bi že tretjič ne zahteval od organizacije posredovanja za zaposlitev, bi že prvi dan po prihodu v Trst storil sam, k čemur ga je nagovarjala Stefi. Canetto je prav dobro vedel, da mu je organizacija že dvakrat napravila uslugo in 'da jc že dvakrat samovoljno zapustil delo, a zdaj jo je zopet nadlegoval, naj ga zaposli po njegovi želji. Stefi pozablja, da mora biti tudi zavoljo tega ponižen. Ko bi se ne čutil sam krivega pred organizacijo, bi Canettove samovolje prav gotovo ne prenašal tako mirno in vdano. Tega ženi ni povedal, saj bi se potem ženina jeza na Canetta sprevrgla v jezo nanj. Raje ji je obljubil, da bo jutri ponovno šel h Canettu in storil, kakor je od njega zahtevala. Toda Stefi naj posledice pripiše svoji nestrpnosti, če ne bo uspel in če se bo njegov položaj v Trstu še poslabšal. Ali bo res šel, razmišlja Stefi, ko se zjutraj Franc odpravlja v mesto. »Ne odnehaj!« ga vzpodbuja. Ce ne bo šlo drugače, naj na svojo stran pridobi še Jaschkeja, Kdrgerja in Cabrinoviea. Kdrgerja in Cabrinoviea? Ali naj gre po prvega v Švico. Torej je Korger zopet povedal svojo culo. Da. In Cabrinovič tudi. Pred tremi meseci se je z ženo vrnil domov v Sarajevo. Franc ga je po prihodu iz Kartberga zaman iskal, da bi se naselil pri Bosancu, kakor je imenoval Cabrinoviea. Od prijateljev ima v Trstu samo še Jaschkeja. Nič zato! Ffanc se bori za pravično stvar! Torej mora zmagati! Stefi je naivna kakor vselej, razmišlja Franc. Sama ni zmožna, da bi napravila komu krivico. Zato misli, da so tudi drugi preprosti ljudje taki. Morda bi krivica nekoč res izginila s sveta, ko bi postali vsi ljudje kakor Stefi. A če ne prav vsi ljudje, vsaj socialisti, ki kanijo spremeniti krivični svet v svet pravičnosti. Morda gleda popolnoma pravilno v Canettu človeka, ki se že sedaj okorišča na račun socialne demokracije in bi ga bilo zato treba razkriti in izključiti iz socialističnih vrst. Morda Canetto vseeno ni tak, kakršnega ji je naslikal. Toda vzrok za svoje potrpežljivo čakanje na službo je moral prevaliti na nekoga drugega. Ženi ni mogel razkriti, da se .boji priganjanja, naj mu organizacija takoj priskrbi zaposlitev. Ali mu je ni priskrbela že dvakrat? A to je obakrat svojevoljno odpovedal! Tega ženi ne bo nikoli povedal. Zakaj bi prebujal njene spomine na minulost in si s tem napravljal sedanjost še neznosnejšo? Ne, pred Stefi ne bo drezal nikoli ne v svoje ne njene rane. Moral se bo sprijazpiti z življenjem, kakršno je. Ali si ni nekaj podobnega dopovedoval že v Innsbrucku in potem 9 Trstu? . Da, seveda! A potem je prišla Anna. Lani v tem času se je napotil z njo v Opatijo. Imel je denar in obsedla ga je misel, da bi obogatel in se povzpel v Annine kroge. S Stefi se je zbližal samo zato, ker je potreboval gospodinjo, ki zna varčevati in od katere se bo lahko nekoč poslovil s primerno odpravnino in oskrbnino za otroka. Ni vedel, da bo tako naglo propadel. Toda proč s takimi mislimi! V življenju je iztiril. To je dejstvo. Ne more se ve* vrniti na tirnice, ki bi ga popeljale do uspehov in sreče. Na tirnice, ki si jih je postavil in s katerift je iztiril. 4 5 IZ NAŠIH KRAJEV 1. SEPTEMBER 1965 * KAJ BO ODLOČILO GOSPODARSKO SODIŠČE? V Merkurju nekaj ni v redu Predstavniki veleželeznlne Merkur iz Kranja se bodo morali v kratkem zagovarjati na Višjem gospodarskem sodišču v Ljubljani zaradi neopravičene podražitve nekaterih industrijskih izdelkov, ki so jih imeli na zalogi v skladšču in v maloprodaji. Izkupiček 34> milijonov di-■arjev na račun potrošnikov ni bil majhen. Razen tega so tik pred podražitvijo prodajali posameznikom večje količine blaga za široko potrošnjo, ki ni bilo plačano ob prevzemu, temveč so račune dostavili kasneje. Vse kažef-da vodilni v Merkurju n-iso pravilno doumeli smisel in vsebino naše gospodarske reforme. Nihče ni nič pokrenil v smislu iska- Železarji v gospodarjenju Kot smo že poročali je delavski svet Železarne sprejel poseben program za zmanjšanje stroškov in dvig delovne storilnosti v okviru novih gospodarskih ukrepov. Da pa ne bi ostalo le pri programu, je upravni odbor podjetja imenoval še komisijo za izpolnjevanje in spremljanje sprejetega programa. Komisija je na prvi seji sklenila, da se obrne na vse člane kolektiva s pozivom, da se aktivno vključijo v uresničevanje sprejetega načrta, da- predlagajo dopolnitve, posredujejo predloge za povečanje produktivnosti, poboljšanja kvalitete izplena, prihranka na materialu, zboljšanje organizacije dela, znižanje poškodb pri delu in podobno. Skratka obvestili so Razgibanost v Ljubnem Občani krajevne organizacije Ljubno so praznovali svoj dvanajsti krajevni praznik. Poleg drugih predstavnikov občinskih organov in delovnih kolektivov se je slo* vesnosti udeležil tudi narodni heroj Tonček Dežman. Vse krajevne organizacije so ob tej priliki nastopile pred občinstvom in je upati, da bo to pripomoglo k nadaljnjemu aktivnejšemu družbenemu življenju v tem kraju, kar občani zelo želijo. Kako na Jalovec? V nedeljo, 29. avgusta so zaprli kočo pod špičko (2050 metrov višine). Zaradi-letošnjega visokega snega na Vršiču in v gorah nasploh, so letos to kočo odorli šele 17. julija. Ta koča je v glavnem namenjena tistim, ki si žele na špičko ali na Jalovec. Ključ te koče bodo odslej lahko dobili interesenti na Vršiču. To je prva planinska koča, ki so jo v naših gorah že zaprli pred nastopajočo jesenjo, ki je letos na hitro že ©hladila gorski svet in močno vplivala na obisk — R. C. vse delavce, da je vsak dobronamerni predlog dobrodošel. Komisija se" je obvezala, da bo vsak predlog temeljito proučila in se zavzemala, da vse pozitivne zamisli uresniči. O svojem stališču do posameznih predlogov bo kolektiv sproti obveščala. Da bo mogla zasledovati izvršitev predvidenega, je vodstvom delovnih enot in služb naložila petnajstdnevno poročanje o poteku dela in o doseženih uspehih. — B. B. nja notranjih rezerv, ki jih je tudi v tem podjetju prav gotovo dovolj. To potrjuje dokaj čudno poslovanje in »dobri« medsebojni odnosi v kolektivu, ki že presegajo razsodnosti in kolektivne odgovornosti! Finančna inšpekcija je ugotovila, da so dajali svojim delavcem in uslužbencem na kredit po nižjih cenah in to samo v letu 1964 do avgusta 1965 v vrednosti 3,815.000 dinarjev. To pa še ni bilo dovolj. Vodilni uslužbenci v podjetju, ki imajo že tako lepe osebne dohodke, so bili zaposleni tudi v Javnih skladiščih v Kranju. Direktor Merkurja z T?0.386 dinarjev mesečnimi dohodki je bil hkrati še v. d. direktor v Javnih skladiščih in tako prejemal za honorarno zaposlitev še 39.511 dinarjev. Tudi direktor računsko-gospodar-skega sektorja veleželeznina (osebni dohodki 149.900 din) je prejemal za honorarno delo v Javnih skladiščih še 33.860 dinarjev. Takih primerov je v Merkurju še več. Ne gre za to, če nekdo prejema za svoje delo visoke osebne dohodke, to je stvar odgovornosti položaja. Vendar se pri tem vsiljuje misel, ali so nri Merkurju nekateri vodilni zares polno zaposleni in če ne bi vsaj sedaj kazalo temeljito proučiti sistematizacijo delovnih mest. Končno bi bilo zanimivo vedeti, ali so organi samoupravljanja tega kolektiva kaj ukrenili za odpravo takih nepravilnosti o katerih bo žal moralo spregovoriti višje gospodarsko sodišče. Drago Kastelic Postajališča ^ ob Savi Ljudje v Mavčičah in V drugih vaseh ob desnem bregu Save veliko govorijo o potrebni izgradnji avtobusnih postajališč ob cesti sko« zi te vasi. Glavni vzrok, da avtobusna postajališča še niso zgrajena in postavljene čakalnice tudi na tej cesti je v tem, ker lastniki (nekateri) niso hoteli brezplačno odstopili zemljišča. Člani svata krajevne skupnosti Mavčiče so sklenili, da bodo zemljišče odkupili oz. predlagali občinski skupščini, da ga naoionalizira oz. razlasti dosedanje lastnike. Za pomoč pri gradnji postajališč se bodo obrnili tudi na avtoprevozniška podjetja, katerih vozila porabljajo to cesto. — R. C. DA NE BI BILO NESREČ Na prelazu pri Zimah Na cestnem prehodu čez železniško progo pri Zimah v Gozdu nad Jesenicami je bilo že več nesreč. Cesta gre tam namreč v skoraj pravokotnem ovinku čez progo, Jeseniški podvoz pri »Korotanu« je gotov. Vendar bo začasno odprt le za pešfce, kajti za preusmeritev motornega prometa Je potrebno dokončati še južni del priključka na Podme-žakelj blizu drsališča. Tam pa je potrebno še rušiti stanovanjske hiše, kar odpira nove probleme, tako, da bo vsa stvar verjetno gotova šele v prihodnjem letu Na vrsti Spodnji Plavž Ob graditvi etanovanjskih zgradb je bil vsa leta na razpolago denar za stavbe, ni ga pa bilo za ureditev okolice. Zato so danes, ko nekatere hiše že nad 10 tet stoje, še vedno kupi zemlje okoli njih. Skupščina občine Jesenice je v letnem proračunu za negospodarske investicije predvidela sredstva za taka urejanja. Poročali simo že, da bo Komunalno podjetje pričelo z deli že 15. julija. Ker na urejevanju tega doslej ni bilo ničesar storjenega, nas je zanimalo, kaj je zavrlo ta dela. Direktor Komunalnega podjetja tov. Stane Jerman nam je pojasnil, da* se je začetek del zavlekel, ker so imeli mnogo več opraviti na urejanju vodovoda za nove železarne na Belškem polju, kot pa so v začetku predvideli. Ta teden končujejo z del: na tej napeljavi in računajo, da bodo prav v ponedeljek pričeli z urejanjem Spodnjega Plavža na'Jesenicah. Asfaltirali bodo do vznožja cesto Pod Golico in Kurilniško ulico. Na vprašanje, kaj bo z urejanjem okolice stanovanjskih stavb, nam je tov. Jerman pojasnil, da takoj, ko bodo končali ceste, tudi na tem delali, vendar je obseg odvisen od sredstev, ki bodo pri občini na razpolago. Pri tem je računati na gotove omejitve, saj je proračun občine skrčen za več kot 200 rniliionov dinarjev. — B. B. / nato pa v obe strani zopet teče vzporedno z njo. Predvsem nevarna vožnja je iz zapadne strani, in je bilo veliko primerov, da so zdrča-la cestna vozila v jarek po nasipu, ali pa so se posamezniki zaleteli v kobilico dvignjenih pa tudi spuščenih zapornic. Da bi se to preprečilo, so organi za vzdrževanje signal-no-varnostnih naprav pri železnici prestavili te naprave iz zunanje na notranjo stran ovinka, cestarji pa so postavili velike opozorilne znake. To bo prav gotovo zmanjšalo nesreče na tem mestu, železnici pa bodo odpadla stalna popravila zapornic, ki so jih doslej povzročali neprestani * zaleti vanje. Ukrepi na Javorniku Na ostrem ovinku ozkotirne proge Železarne na Javorniku je neprestano grozila nevarnost, da morebitni iztirjeni vagoni in v njih naloženi tovor, prilete po strmem pobočju na glavno cesto. Zato so v železarni sklenili, da bodo zavarovali to nevarno mesto. OdloČili so razširiti sedanji podporni zid in na njem narediti močno ograjo iz tračnic. Delo bo izvajalo SGP Sava. B. B. Slabi gostje V okviru Gorenjske plavalne lige so prejšnji teden gostovali v Kranju plavalci iz Krope. V srečanju z domačini so doživeli pričakovan visok poraz: Triglav II : Kropa 82:9 in Triglav III : Kropa 81:10. Kroparji letos prvič nastopajo v plavalni ligi in niso imeli postavljenih plavalcev v vseh disciplinah. Najboljš rezultat na tekmo vnju je dosegel Kranjčan Miran Drnovšek na 100 m hrbtno z 1:17.1. 1. SEPTEMBER 1965 * GLAS OGLASI — OBJAVE Prodam Htoželeznj lijak 45X50 cm x odtočno cevjo. Ogled samo popoldan. Franc Lorber, Struževo 87, Kranj 37Š8 Prodam slamoreznico s pu-babiikom in verigo. Naslov v Oglasnem oddelku 3789 Prodam gajbice. Sp. Bela 7, Preddvor 3790 Prodam 2 motorni slamo-reznici brez puhalnikov. Utik 17, Vodice 3791 Ugodno prodam spalnico z vložki. Naslov v oglasnem oddelku 3792 Prodam 6 tednov stare pujske in kravo s teletom. Mež-narc, Selo 22, Žirovnica 3793 Prodam 2 prašiča od 60 do 70 kg ležka. Cešnjevek 21, Cerklje^l**«1' 3794 Prodam 200 kg cementa in nekaj betonskega železa. Naslov v oglasnem oddelku 3807 Prodam «00 navadnih zi-dekw. Naslov v oglasnem oddelku ' 3808 Kupim 50 litrski kotel za Žganjekuho. Naslov v oglas-peJh oddelku 3795 Prehodni mladinski dom preddvor kupi 300 kom. butane za kurjavo 3806 prehodni mladinski dom pf!^.v?r »Prejme takoj pol-Sb£carano ali kvalificirano PWUCO. Stanovanje in hrana zgotovljeni v domu. 3796 Nujno rabim sobo po možnosti z majhno kuhinjo. Plačam dobro in dve leti naprej. Naslov v oglasnem oddelku 3797 Zakonca brez otrok iščeta primerno stanovanje v Kranju ali okolici. .Najemnino plačam naprej. Oddati ponudbe pod »Mirna« 3798 Prosim najditelja črne denarnice z dokumenti na ime Bajt Janez, naj vrne dokumente v oglasni oddelek, denar pa obdrži za nagrado 3799 Delavki, ki dela na 3 izmene ali samski upokojenki nudim stanovanje. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 3800 V najem oddam prostor 4X4 m primeren za opravljanje manjše obrti ali skladišče. Naslov v oglasnem oddelku 3801 Zamenjam 2 po 65 kg težka prašiča za nekaj tednov brejo svinjo ali kupim. Kleindienst, Brezje 27 3802 Preklicujem avtobusno izkaznico L 2410 Kranj — Ne-milje na ime Darinka Luznar 3803 Nudim stanovanje' srednješolcu za poučevanje otroka Naslov v oglasnem oddelku 3804 Samski delavki ali upokojenki nudim sobo za pomoč v gospodinjstvu in na vrtu. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 3805 OBJAVE HRUŠKE za vlaganje in takojšnjo porabo, samo boljše sorte in po zmerni ceni lahko takoj nabavite v Bifeju pri nebotičniku! Kmetijsko živilski kombinat, Kranj Na gradbišču tovarne »SAVA« Kranj na Laborah lahko dobite brezplačno rodno zemljo — humus Za nakladanje in prevoz mora poskrbeti vsak sam. Informacije lahko dobite na gradbišču SGP »Projekt« Kranj, telefon 22-278 ali pri gradbenem nadzorniku v tovarni »Sava« Kranj, tel. 22-111, interna št. 46 (Pavec). Zahvala Ob nenadni, prerani in nenadomestljivi izgubi naše-fca ljubega moža, očeta, sina in brata VINKOTA POTOČNIKA Se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so z nami sočustvovali in *iam pomagali in izrekli sožalje. Posebna zahvala častiti duhovščini in pevcem ter vsem, ki so darovali Vence. Iskrena hvala vsem, ki so ga v tako velikem Številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Julka, hčerka Cvetka, ata in brat z družino ter ostalo sorodstvo Pri odseku za notranje zadeve Skupščine občine Škofja Loka so v hrambi naslednja najdena dvokolesa: 1/222 — Moško kolo, znamke »■DIAMANT«, št. ogrodja 4000235, zelene barve; 2/223 — Moško kolo, znamke »ROG«, št. ogr. 103676, svetlo modre barve; 3/224 — Moško kolo, znamke »BRANDENBURG«, št. ogr. 105651, črne barve; 4/225 — Moško kolo, znamke »ROG« ,št. ogr. 1147826, črne barve; 5/226 — Žensko kolo, znamke »ROG-SPORT«, štev. ogr. 189786^ plavo-sive barve; 6/227 —v Moško kolo, znamke »DIAMANT«, *št. ogr. nima, plave barve; 7/228 — Moško kolo, znamke »ROG-SPORT«, štev. ogr. 421241, sive barve; 8/229 — Žensko kolo, brez znamke in št. ogr., črne barve. Pozivamo lastnike, da kolesa dvignejo najpozneje v enem letu po objavi, ker po preteku tega roka postanejo družbena lastnina. Ob dvigu je treba predložiti na vpogled dokumente o lastništvu. OJsek zi notranje zadeve skupščine občine Škofja Loka Staro gostinsko opremo in prenosljive sobne peči bomo razproda j ali dne 15. 9. 1965 ob 9. uri v hotelu Razor in hotelu Erika v Kranjski gori. — Gostinsko podjetje Gorenjka Jesenice. Šoferski tečaj v Škofji Loki Avto-moto društvo škofja Loka, organizira nov tečaj za voznike motornih vozil A in B kategorije. Začetek tečaja bo, ko bo popolnjeno število prijavljencev. Prijave sprejema pisarna Avto moto društva Škofja Loka, Jegorovo predmestje 10, vsak ponedeljek in 6redo med uradnimi urami dopoldne in popoldne. ( Ves čas dopusta me je Marjana tako držala pri sebi, da se Vam nisem oglasil. Upam, da boste to upoštevali z razumevanjem, vsaj moji sotrpini — možje. Med dopustom sem imel priložnost, da bi si ogledal izvir Save Dolinke pri tako imenovanih Zelencih ob cesti pred Planico. Pa nisem opazil nobenega znaka. Pobaral sem domačine. »Tam, kjer so vedno kakšni avtomobili« so mi rekli. In res sem našel tako. Table so sramežljivo skrite med drevjem, toda čim se \ ustavi eden, je to že znak. Kako poceni reklama, sem si mislil! Predlagal sem, naj bi v prihodnji sezoni tam ojb cesti postavili kak karamboli-ran avto. Bohinj v resnici 'slovi po prirodni lepoti, tihoti in sve- žem zraku. Da bi vse to z Marjano še pristneje uživala, sva jo mahnila brez vseh »jirbcev« po senožetih proti Rudnici. Prav ko sva se used' la in začela obujati spomine na svoje sprehode nekdanjih dni, je naju zajel strašen smrad. Miti robec na nosu ni pomagal. Marjani je šlo na bruhanje. In kaj je bilo? Na nekem drevesu tam blizu je viselo razpadajoče drobovje morda srnjaka — ne vem. Domačini so pravili, da to delajo nekateri lovci iz Starš Fužine in da je to v sklopu romantičnosti, toda jaz nisem za to. Fuj jih bodi! Na Brezje bom, pa šel enkrat sam. Ne k spovedi, kat me sili Marjana ampak jo bom mahnil v Podbrezje k vinotoču. Ne zato, ker je tam, kot pravijo, včasih skisano vino, ampak zato, ker je baje pri upravnici na domu silno lepo do pozne noči. V mojih letih si človek rad privošči kakšno dogodivščino. Lepo Vas pozdravlja BODICAR Združitev dveh domov Ljubitelji rib in ribjih specialitet pozor! Bife Delfin v Kranju pripravlja vsak petek po poldan vse vrste morskih rib in ribje specialitete po zelo ugodnih cenah. Kuhamo enolončnice od 120 do 150 din. Bife je odprt od 5. do 22. ure. x Se priporočamo! Z letošnjim novim šolskim letom bosta Vajenski dom in Dijaški dom v Kranju poslovala pod skupno streho oz. skupno upravo. Okoli združitve Vajenskega doma oz. pripojitve k Dijaškemu domu je bilo veliko govora na sestankih samoupravnih organov v obeh zavodih, kakor tudi na pristojnih svetih za šolstvo in v Sadje letos Vse bolj, ko dozoreva sadje se slišijo glasovi, da bo letošnji pridelek sadja slab. Res je, da v posameznih krajih Slovenije ne bo dosti sadja, zlasti tam, koder je bila huda slana in kasneje še toča. Toda to ne gre posploševati. Na Gorenjskem predvidevajo letošnji pridelek srednje velik. Dosti bo zlasti sliv in hrušk, le jabolk bo nekaj manj. Je pa res, da bo sadje v glavnem obrodilo tri tedne kasneje kot običajno zaradi dolge zime. Izredno dobro obetajo na Gorenjskem tudi orehi. To velja za nižinske kakor za višinske kraje. Po hudi pozebi, ki je močno prizadejala orehe 1956. leta, pričakujejo letos prvič izredno dober pridelek tega sadeža. Vse naše stranke obveščamo, da prehajamo danes, 1. 9. 1965 na delno spremenjeni delovni čas ki je odslej vsak delovnik od 7. do 14.35 ure, se tem. da vsako drugo in zadnjo soboto v mesecu posluje le dežurna služba. Zavarovalnica Kranj Kidričeva 40 strokovnih službah. Od skupnega zavoda se pričakuje precejšnje spremembe v prid dijakom in Vajencem pa tudi zavoda na sploh, zlasti v učnem uspehu. Sedaj bo lažje usklajevati učne načrte z razpoložljivim pedagoškim kadrom. Kar pa je zelo važno, je tudi to, da se bo odpravila razlika v oskrbovanju med vajensko m ostalo srednješolsko mia-dino. Objektivni pogoji bivanja in vzgoja so bili doslej v Vajenskem domu bistveno slabši kot v Dijaškem domu, kar bodo v skupnem zavodu skušali uskladiti. Hkrati s tem pa se je v enotnem zavodu pokazala tudi možnost povečanja zmogljivosti za novih 100 oskrbovancev (od 500 na 600), kar je pomembno za družbo in zagotavlja večjo rentabilnost te ustanove. Oživele šole Na poklicni industrijski in tehnični srednji šoli železarskega izobraževalnega centra na Jesenicah so odprli v sredo šolska vrata. Tisti, ki konec leta iz vseh predmetov niso bili pozitivno ocenjeni, so pristopili k polaganju popravnih izpitov. S popravnimi, naknadnimi sprejemnimi, razrednimi in naknadnimi zaključnimi izpiti bodo zaključili šele do konca meseca. Na ostalih jeseniških šolah pa bodo pričeli z izpiti 28. oz. v ponedeljek, 30. avgusta, medtem ko bodo na vseh šolah pričeli z rednim GLAS t vsako .kišo I. SEPTEMBER 1965 * GLAS SOCIALNO VARSTVO V ŠKOFJI LOKI Pomoč starim na kmetih TRETJI ČIPKARSKI DAN V ŽELEZNIKIH Uspela turistična prireditev Svet za socialno varstvo in varstvo družine pri skupščini občine škofja Loka je v zadnjem letu reševal razne probleme mladinske delikvence, otroškega varstva, socialne službe v krajevnih skupnostih, rehabilitacije otrok s telesnimi m duševnimi motnjami, razvoj posebnega šolstva, zaposlovanja invalidne mladine, skrb za domsko varstvo odraslih itd. Skrb za odrasle se je odražala v prvi vrsti v dejanju denarne pomoči pridobitno nesposobnim in v domskem varstvu Po dosedanjem izgledu pričakujejo, da ee bo število enih kot drugih z leti še povečalo, ker zlasti v hribovitih predelih, odkoder je odhajala pretežno vsa mladina v industrijska središča, postaja iz leta v leto več ljudi, ki zaradi svoje starosti postajajo pridobitno nesposobni in bo morala zanje v določeni meri poskrbeti skupnost. Več takih ljudi bi spravili tudi v ustrezne domove, vendar se takšnih domov lahko poslužujejo le izven komune in še to z znatnimi omejitvami ter visokimi prispevki za oskrbovanca. Skrb za denarno podporo posameznikom pa želi svet prenesti na krajevne skupnosti, kjer posameznike bolje poznajo in jim lahko pravičneje dodeljujejo pomoč. Obsežno in zahtevno delo postaja tudi skrb za umsko ter telesno prizadeto mladino. Takšnih otrok je ugotovljenih preko 120. vendar jih komaj dobra tretjina obiskuje posebno šolo v Škofji Loki, ki je po metodah dela ter svojih rezultatih zelo uspešna, čeprav imajo težave zaradi pomanjkanja prostorov. Ena od osnovnih težav pri delu sveta pa so gotovo premajhna sredstva, ki jih ima svet na razpolago za opravljanje svojih nalog. Če bi bila tudi finančna stran boljša, bi bili tudi uspehi še občutno večji. — Z. P. Največ novic z Gorenjske vam prinaša GLAS Nove cene na avtobusih Kot smo zvedeli je pred dnevi Urad za cene v Ljubljani odobril, da se cene v potniškem prometu (avtobusnem) zvišajo do 20 odstotkov. Nove tarife veljajo od 1. septembra dalje. Vendar pa bo od posameznih podjetij odvisno kdaj in koliko bodo zvišali cene vozovnicam. Po vsej verjetnosti se bo tudi tu pokazalo, kdo boljše gospodari. — J. J. Tretji čipkarski dan v Železnikih je za nami, dvodnevno slavje bodo ljudje zgornjega dela Selške doline spet zamenjali z vsakdanjim življenjem; zapisati je treba, da je ta turistično-narodopisna pri. reditev letos zelo dobro uspela: na vsakem koraku je bilo v soboto zvečer in v nedeljo ves dan čutiti prizadevanje organizatorja — Turističnega društva Železniki — da številnim obiskovalcem prikaže številne zanimivosti iz preteklega in tudi še iz sedanjega življenja prebivalstva tega kraja, običaje, ki so skoraj že povsem stvar preteklosti, in življenje čipkarlc, njihovo delo, ki tudi še danes reže tamkajšnjim ljudem sicer bolj tanko, vendar sladko rezino kruha. Da vse to ne bi šlo v pozabo in da je vsaj en dan v letu malce manj vsakdanji in siv — zato so pred leti začeli s čipkarskimi dnevi in zato bomo vsako leto en dan lahko preživeli v veselem razpoloženju ob plavžu kot simbolu preteklosti tega kraja in ob čipkah, klekeljnih in »punklih« kot tisti značilni domači obrti, po kateri jc ta kraj znan tudi še danes, ki se je ohranila ob vsem napredku industrije in ki je ime tega in še nekaterih drugih krajev v nekoliko širšem geografskem prostoru (Gorenja vas, žiri, Idrija, Vrhnika) po-nesla tudi preko meja naše domovine. Od kresa v soboto zvečer, .,kjer smo zvedeli za običaj pobiranja in sežiganja »krancel-nov«v kot .simbola nedolžnosti deklet in obenem njihove godnosti za možitev, kjer smo »rihtarja bili« in »muzko popravljali,« poslušali pesem Letošnja dvajseta obletnica osvoboditve je dala poseben pečat vsem prireditvam, proslavam in občinskim in krajevnim praznikom. V mnogih krajih Gorenjske so počastili ta jubilej z novimi obeležji in spomeniki, ki bodo ohranili spomin na težko zgodovinsko pot in dvig naših narodov v svobodno življenje. Na sliki odkrivanje spomenika in polaganje vencev v Trbojah v nedeljo, 29. avgusta nočnega čuvaja, monotono melodijo z besedilom, ki nas spomni na najtežje dni v zgodovini tega kraja ,ko so Železniki skoraj povsem pogoreli in ko je bila potrebna skrajna previdnost, da se ne bi podobna katastrofa ponovila, pa kjer smo »preizkusili« plesni oder in pijačo, do klek-ljanja v nedeljo dopoldne, razstave čudovitih čipk, do sprevoda popoldne in do vrhunca praznika, do tekmovanja čipkaric na prireditvenem prostoru na nogometnem igrišču — vse je bilo tako doma. če, prijazno, polno veselja in smeha, polno tihe radosti ljudi, ki s spretnimi prsti ne-verjetno hitro oblikujejo čudovite vzorce. Čipke na razstavi v Plavčevi hiši so bile mojstrovine. Prvo nagrado in prehodni pokal zanje je komisija prisodila Toniki Ramovš, drugo nagrado Mici Primožič, tretjo Johanci Be-nedičič, četrto štefanki Vr-hunc in peto Anici Blaznik. človeku pa, ki se strokovno ne spozna na ta posel, bi se bilo sila težko odločiti, kaj je lepše in boljše. Popoldne, po končanem sprevodu skozi vse Železnike, kjer je vzbujal posebno pozornost nočni čuvaj, »vahtar« so mu rekli včasih, ki je na posameznih krajih pel kitice svoje pesmi, so se pomerile najspretnejše čipkarice iz Železnikov, Vrhnike in Gorenje vasi. Petnajst jih je bilo skupaj, izven konkurence pa sta nastopila še najstarejša kljck. ljarica 85-letna Španskova mama (Marija Primožič), in edini predstavnik »močnejšega« spola, 68-letni Majdenkov Luka. Ta dva sta bila deležna največ zanimanja in najhrup. nejšega aplavza obiskovalcev, turistično društvo pa je zanju pripravilo tudi častni darili. Na tekmovanju, kjer so spretne roke klekljale vzorec v obliki vrča, je strokovna komisija ocenila za najboljšo Polonco Benedičič iz Železnikov, ki je za izdelavo čipke 400 učiteljev pripravljenih Zavod za prosvetno pedagoško službo na Jesenicah je pripravil tudi ob pričetku letošnjega šolskega leta dvodnevni seminar za prosvetne delavce jeseniške in radovljiške občine. Udeležilo se ga je 400 slušateljev. Priznani pedagogi prof. Pediček, psih. Pečjak, dr. Zorman in prof. Toličič so predavali o metodah individualnega in skupinskega pouka, o vzgojnem svetovanju v šoli, o programiranem učenju, o učiteljevi osebnostih in činiteljih uspešnega učenja. Tako so se učitelji in profesorji pripravili na novo učno leto. — U. porabila najmanj časa — 21 minut. Druga je bila Francka Bekš, tretja pa Francka Gro. šelj, tudi obe domačinki. Potem, ko je španskova mama povedala še nekaj krepkih napovedovalcu Marjanu in ko se ji je utrgal su. kanec zaradi njegove jezika-vosti, kot je dejala, je bil »uradni« del letošnjega Čipkarskega dne zaključen, »neuradni« pa še ne ... A. Triler Po radovljiškem za popljavljence V radovljiški občini se pripravljajo na široko akcijo z» pomoč poplavijencem y Prek-murju. Nalogo za organizacijo in zbiranje denarne in materialne pOmoči so prevzele organizaoije Rdečega križa .pomagali pa bodo tudi sindikati in druge organizacije. Kako bodo zastavili delo in v kakšnem obsegu, o tem so se pogovarjali pri občinskem odboru RK v Radovljici pretekli četrtek s predstavniki krajevnih odborov. Nadaljnjo pobudo pa bo-do prevzeli odbori RK na teranu. Zbirali bodo m*teria'* ne prispevke tako živila, leko, obutev, pohištvo pa tu di denar. Pri tem pa bodo poskrbeli, da bi zajeli v a^; cijo vse tiste, ki kakorkoli lahko prispevajo za pri/aJ^ to prebivalstvo v Prekmurju Prispevke bodo zbirali indi-vidualno med prebivalstvom, prav tako pa bodo obiskali todi podjetja in druge organizacije. ,Pri tem bodo pomagale tudi sindikalne podružnice. Z akcijo bodo pričeli takoj, zbiranje pa bo trajalo dal; časa. Ko bodo zbrali-primer no količino materiala, bodo krajevne organizacije ' s pomočjo občinskega odbora same poskrbele za direkten prevoz v Prekmurje. J. B. 1 Izdaja ln tiska ČP »Gorenjski tisk* Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Staneta Žagarja 2? in uprave: Kranj, Koroška cesta 8, Tekoči račun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni redakc. 21-835, 22-15! uprava in tiskarna 21-190, 21-475, 21-897. Naročnini letno 2000, mesečno 170 dinarjev. Cena posameznih številk 40 din. Mali oglasi za naročnike 40, za nena-ročnike 50 din beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo A9B