Dopisi. Čd sv. Lovrenca v slov. Goricah. (Grofinja M e r a n s k a — S1 o 7 e n k a.) Sla7ui naa zgodovinar 5. g. Da^orin Trstenjak piae 7 40. at. ,,S1. Naroda", da 7 žilah grofa Merana t. j. sina nad7oJ7ode Jovana teče elo^enska kri; mati mu je namreč Slovenka. Piistavim tukaj nekoliko 7esti, ki utegnejo zanimi^ati zgodo^inarje in rodopisce pa tudi slovenskega kmeta, ker vidi, kako včasih tudi človek nizkega stanu, če je priden in mu je src.a mila, pride do 7isoke časti in blagostanja. Jakob Plohl je bil oče ženi nad^ojvode Jovana. Ta Plobl je prave čiate Pesničke korenine sin. Rodil se je 27. maja 1774 na le^em bregu četrt ure od Pesnice 7 Grlincib, srenji fare 87. Lovrenca 7 slov. goricah. Starisi so mu bili Jakob Plobl, mati pa Marija rojena Lupža, pridni kmetovalci 7 hramu tik ceste, ki drži iz Radgone 7 Ptuj in ki ima scdaj število 61. — Da bi bil naš Jakob Plohl 7 Celovcu oženjen, kakor je g. Trstenjak slišal, to nieuda ni resničuo. V poročnih knjigah 7 Anssee-ju, kder je bil Jakob Plobl postar in špediter (tedaj ne 7 Mura^i; imam pobotnico 7 rokab, ki sc glasi: Wir Jakob Plohlische Erbeu bekeonen, dass wir jenes Kapital pr. 196 fl. W. W., welchcs Antou Plobl, Heiracbaft Wuri_bcrgiscber Untertban unscrem Herrn Vater Jakob Plobl ge\7esenen k. k. Postmeister und Gtiter-Spediteur in Ausce etc. etc.) je zapisano 31. raaja 180_ je bil Jakob Plobl z Marijo Ano Pilc, mlinarsko bčerjo, oba samskega stanu, poročen. Iz tega zakona se je rodilo 14 otrok, 5 fanto7 in 9 deklic. Najstarejaa je bila Ana Marija, rojena 9. januarja 1805. Ta je poznej postala žena nadvojvode Jovana in od cesarja za grofico Meransko proglašena. Jožef Franc Plohl. drugorojeni je pre7zel po smrti ocetovi (f 24. apiila 1828) 7 Auseeju pošto; poznej se je preselil 7 Leoben, ker je nadvojvoda Jovan tasto^o posestvo za se kupil. Jožef Plohl je irael 2 otroka. Pr7i po imenu Karl, rojen 1. 1833 je bil oficir, po snirti oceto^i pa poštar 7 Leobnu, kder je nrnrl in zapustil sina in hčeiko, koja 2 otroka da sedaj grofica Meranska iia Dunaju odgoje7ati. Ta dečko je sedaj jedini še živi Plolil. Našega Jakoba Plobla drugi aino^i uiso imeli zaioda. Alojzij se mu jc utopil kot 4letui dečko, Jakob in Eduard sta po porodu umrla, Janez rojen 1. 1815 je kot obrist umrl. Ženski zarod Jakopov pa živi menda še ranogoštevilno po raznib dežclab. Terezija je omožena z nekim 7isokim plemičem poljskitn 7 L70711; Amalijo ima dr. Weile 7 Gradcu .... V Grlincib je domačijo pievzel mlajši brat Anton in zapustil 2 hceri, ki ste obedve 7z.le 2 brata iz Le^anjec fare s7. Vibana. Starejša Marija (191etna) je 7zela Frauca, nilajša Katreja (161etna) pa MartiDa Gomilšaka. Mavija je šla gospodinje^at Gomilšako^im v Le^anjce, Katieja pa je ostala na Ploblovi domačiji; njeni zarod še sedaj 7rlo kmetuje 7 Le^anjcib in  Grlincib. Kako je Jakob Plohl piišel na GornjoStajeisko, to sem drugace pripovedati slišal, kakor poro5a g. Trstenjak. Prilično bočem naznaniti. J. M. Iz Ponkve. (Turske ceste) t. j. nedopo-  7edljivo slabe steze imamo pri nas. Kdor tega ne 7eruje pa naj pride gledat, ali še boljae, naj se da peljati skozi Lipoglavo. Draga je, draga ta  cesta, pa strašno zanemarjena. Ko bi člo^ek bo- lenika po njej k 7iačniku peljal, nmreti bi mu mo- ral na stezi. Pri plače^anju nas nibče _ne zgreai. Mnogo doplačujemo, da se goapodje iz Šmarja po  gladki cesti 7ozijo 7 Celje, a za Ponkovljane, ki  imamo dokaj žita, 7ina in lesa prodati, ni moža,  ki bi okrajnim odboinikom glasno in srcno na  ušesa zatrobil, naj bi dali stezo od Lipogla^e skozi  Ponk^o 7 Celje popraviti, sicer se je bati, da si bo kak 7ozač na tej stezi še jezik pregriznil ali drobo^ino iz sebe zgubil! Možje! bodite pravični, dajte 7sakemu S7oje in popra^ite sramotno slabo cesto! Iz Koroškega. (Razne 110vosti.) Velikono5ne prazuike nam je novi sncg skazil. Hvala Bogu, da je biž zopet spremiuol. Upamo, da ni 7eliko škode napiavil. kljubu slabemu 7remenu je bil 7elikonočni pondelek zbor kat. jiolitičnega društva 7 Borovljab dobro obiskovan. Nemčurski liberalci mu sicer zapreke delajo, kder zamorejo; pa ne bodo ničesar opravili. Naši Rožnodolin^čani so že do grla siti liberalnega gospodarstva. V Borovljah je slaba z obrtom ; ;>uškarji niinajo dela. Sedaj se kaže, da utegne bol jše biti. Bog daj; mnogo vrlih delavce7 je že moralo prejeti za potno palico. — Na Gospes^etskem polju, kder je uekdaj stal rimski Virunum, so izkopali ritnsko bišo, ki je ae precej dobro obranjena. Posebno se 5u dijo pripi'a7a_i za kurež 7 njej; tudi stare podobe po stenab še se poznajo. — Parobrod: Carintbia je 21. aprila začel zopet svoje 7ožnje po celo7skem jezeru od Celo^ca do Vrbe in nazaj — se 7e le pri lepem 7remenu. — Celo^ska branilnica je ob koncu leta 1875 iincla premoženja 8,107.005 fl. 92 kr. — V slo7e_skem št. Mibelu je nek Lah slo^enskega kruetskega fanta, s kateiim se je bil  sprl, z nožem zabodel in k priči usmrtil. — Krški nas knezoškof Wiery so se te dui podali 7 Rim k S7. Očetu. Vzeli so seboj 2 kanonika in 2 župnika. Po novinah se že tudi bere, da bodo 7 kratkem 7 Salcburg poz^ani za nadakofa! Bili so nekdaj že kanouik salcburaki. Od Velikenedelie. Jako vescli nas knietske Slo^ence, kedar 7 no^inab čitamo, kako krepko so se naai slo^enski poslanci, zlasti uaa vrli g. Her-  man, za naše pravice potegovali. H^ala vsem! Tem bolj uaa pa je žalostilo vidc7Še, da šc Slo- 7enci 7endaile ne moremo prodreti do djanske enakopra^nosti z Neraci. Vcndar kar še ni, to bo, to mora biti. Slo^enci čenio biti na lastnib tleb, na slo^enski zemlji enkrat sami svoji go-  spodje. Pra^ica nam mora biti. Za njo se bori- mo, dokler ne zmagamo! — Naai žandarji so nam letos velikono5no streljanje iz piatol pri cerkvah precej odpravili. Naši fantje so na to piepoved jako srditi. Sicer pa o tem velikono6nem streljanju niso vai enih misli; bvala in graja se sliši. Da se zlasti pri streljanju iz pištol velikokrat nesre5a pripeti, to je reanično. Zato je prepoved zastran pištol gotovo opiavi5ana; vendar da bi se vaem junaakim Jugoslavjanom pviljubljeno streljanje odpravilo, to nebi bilo lepo. Pokanje pušek, zlasti pa gromenje možnarjsv je vstajenju Kristuaovemu, premagavcu pekla, dobro primeino in veličastno! Fantje ! Pustite pištole in skrbite rajši za veličastno streljanje iz možnarjev pri cerkvi! Iz Ijutomerskega okraja. Meaeca majnika bomo imeli tukaj volitve v okrajni zastop. Pri teb volitvah bomo Slovenci stoiili zopet to, kar je naša dolžnost; volili bomo po našem prepri5anju tiste može, ki ne zatajuiejo naše narodnosti, ki ljubijo naš mili alovenaki jezik, niso sovražniki naše vere, skrbijo zato, da ae nadloge okraja enako med okrajem razdele, da ne uživajo aamo eni poIaja5ice drugi pa, da bi aamo bremena noaili, ki so tudi za to, da bi se naša biemena a čaaonia zmanjšala. Mi torej ne bomo poslušali na zvijačue besede kakega obžalovanjavrednega nemškutaršeka, naj si bode v kmečki ali gosposki obleki, ampak po avojem prepriSanju in po pridobljenih izkušnjah bomo po atari navadi volili može naaega prepri6anja in našega mialenja, in tako spet znovaj potrdili, da je Ljutomer čvrato naroden okraj, kjer značajni in pridni Slovenci prebivajo. Čudna prikazen je to, da Veržejaki trg za vsako perijodo zmiraj manj zaatopnikov v okrajui zaatop voli, dokler davki se vendar zrniraj naprej povekšavajo. Prvokrat volil je Veržejski trg 5 zastopnikov drugokrat 4 in zdaj bode le samo tri, nazadnje ae morebiti nobenega. V Ljutomeru pa se število zastopnikov zmiraj povekaava. V Ljutomeru ae je minoli tedcu za vojaške potrebe precej konjev oddalo. Nekteri gospodje v Ljutomeru ao pri tem tako se vedli, kakor da je to le njihova miloat, da eden ali drug kmet kakega konja proda; to pa ni ni5 drugega, kakor želja pokazati svojo zmožnost; ali prilizovati se. Tudi v drugem okraju, postavimo v Ormužu, ae konji oddavajo in kupujejo, pa ae na taki načiu ue mešetari. Tedaj ni vae zlato, kar se aveti. Goveja živina bode še tudi dobila boljao ceno, tedaj gospodarji, redite jo lepae. tz Celja. (Razne novosti). Naae mceto je imelo lani 74,454 fl. stroakov in 78,935 fl. dohodkov, tedaj se je prihranilo viae 400 fl. — Bilo je 10. t. m. ko so na neki strmiui premogovih jam v Tibovljih naali nekega 301etnega aicer ae nepozuanega delavca mrtvega. Ljndje so sploh ruislili, da je nesrečnež pijan bil in se sam sklal. Vendar, ker so se mu na tele.su videle nenavaduo velike in kakor nalaš5 vsekane rane, sejeza6ela sodnijska preiakava, da se poizve, ali 8e iraa tn- kaj le na nesre6o ali še ob enem tudi na zločinstvo mialiti. — 7. t. oi. ac je v kozolcu Mibala Flieaa po doma6e Videnšeka, v Kladjem ogenj unel, ki je brž tudi biani bram užgal in obojno poalopje uniSil. Ogenj se je tako naglo širil, da na gašenje niti misriti bilo. Škoda se eeni na 900 fl. — Nova nemaka novina: ,,Cillier-Zeitung" je ravnokar prvokrat izišla. Urednik jej je neki Wilhelm Goldmann (jud??), ki pravi, da ae bo za nveiffassungo" potegoval, ter skušal sprtje in razdraženost narodov miriti (??) Izbajati naruisli ta list vsak 5etitek in nedeljo. — Na Vranskem je mesto okrajnega vračnika razpiaano. Iz Kamce. (f Nusterer. — Seidl). 22. aprila je zaspal zvesti Seidlov piijatelj kraraar Nace Nuaterer. V nedeljo popoldne je bil pogreb. Oženil se je v poatu. Poroka je bila na domu štv. 15. Zapovedal je, da ae rau pri grobu mora nemški moliti. Zdaj zamore g. Seidl svoje ,,faktično" stanovalia6e posesti. Pri volitvali je namreS napiaal v volilni lisf ,,Wobnort hier H.-Nr. 15. Zdaj je biaa prazna, pred volitvijo bil je le blev pod atv. 15. prazen, in vendar ae je predrznil nani Kamčauom v lice pismeno legati; ne verao ali naa iraa za štorove ali kaj! ? — Na penzijonu so mu '/3 P"škrcnoli, dnino zaprli, posestvo ceuili, za piaanko bi ga morali oznaniti za 5704 gld. 65'/s! kr., uikjer ga radi ne vidijo, tukaj ae se pa le šopiri. Človek ima res medvedovo kožo. V uedeljo je bila zopet seja zarad mitvašnice, ki nam je deaetkrat bolj potrebna, kakor Seidl. Gotovo je imel zato že 20 sej v nekterib letih. Z jezikom in a papirom zida, v istini pa nič ! G. Kocrautu ao pla5ali vsi iz vseh srenj. Iz Brestenice aem videl potrjilo nekega poseatnika; ,,Amtsquittung. tlber 12 fl. 81 kr., vvelcbe v. G. V. in Tresterniz fUr M. T. nnd zwar an rlickatandigem Scbulgelde flir Jakob Kotzmutb an 11 fl. 55 kr., an Pfandungskosten 1 fl. 26 kr., zusammen 12 fl. 81 kr. an daa k. k. Bezirksamt abgeflihit wurden. Id est 12 fl. 81 kr. Marbnrg atn 1. Marz 1871. Der k. k. Bezirkshauptmann. F. Finetti, k. k. Comisaar. Tedaj cden je pla5al po 12 fl. PlaSati so morali vsi. Kje so denarji? Ali pri Dr. Kocmutu ali pri Seidlu? Mi ne plačamo več. Pntožili smo se zaiad neredov pod Seidlom, pa bili bi skoro zaprti. Odgovorni bodo ti, ki ga silama imeti hočejo. A. H., kam5an.