i d. a, isai
PTUJSKI PIEKUTNINM?
informacije
Številka 10 — september 1991
Težko se je odpovedati tistemu, za kar si dvajset, trideset let ali celo več delal in soustvarjal, na vsem lepem pa ti hoče oblast, kateri si izrekel zaupanje, vse to vzeti.
Hlapec - ne hvala!
V veliki želji za boljši jutri, smo izrekli zaupanje oblasti, ki sedaj hoče v zavetju političnih in gospodarskih razmer sprejeti zakone, ki peljejo v nepravičnost, brezposelnost in revščino. Z zakonom o zadrugah nam hoče odvzeti vse tisto, v kar smo s svojim odrekanjem vlagali desetletja. Vzeti nam hoče podjetje in ga dati 40% kooperantom, 60% pa si prilastiti in prodati podjetje kupcem po svoji izbiri.
Takšni krivici bi se vsakdo uprl in tudi mi smo se. V torek 27. avgusta smo se zbrali na protestnem shodu pred perutninsko klavnico, kjer smo izrazili svoj protest proti takšni krivici. Ker nismo smeli okrniti delovnega procesa, so morali nekateri delavci ostati na svojih delovnih mestih, nekateri so se previdno potuhnili, da bi ne bili »kaj krivi«, nekaterim pa predpostavljeni (ne vodilni) z grožnjo niso dovolili sodelovati, zato protestno pismo predsednice konference sindikata Majde Fras v celoti objavljamo.
Zbrali smo se na tem zboru, da bi izrazili protest proti sprejemu zakonov, s katerimi nam hočejo predlagatelji vzeti naše osnovne pravice. Že jutri bodo odločali o sprejemu zakona o denacionalizaciji in zadrugah.
Za nas je nesprejemljivo X. poglavje Zakona o zadrugah. Predlagatelj zakona krši načela enakopravnosti gospodarskih subjektov z uvajanjem vzporednega sistema lastninjenja, kjer imajo kmetijske zadruge kot organizacija kmetov nesporno privilegiran položaj. Na podlagi 55. člena morajo izbrana podjetja: klavnice, mlekarne in vinske kleti izdati za 40% knjižne vrednosti obstoječega družbenega kapitala podjetja navadne delnice in jih na podlagi odločbe kmetijskega ministrstva prenesti kot nedeljivo zadružno premoženje na zadružne upravičence. Predlog je nesprejemljiv, ker država predpisuje udeležbo zadrug v višini 40% premoženja podjetja ne glede na obseg predhodnega poslovnega sodelovanja. Udeležba zadrug v lastninjenju živilskih podjetij je lahko večja ali manjša, vsekakor pa mora biti sporazumno dogovorjena med obema partnerjema.
Cene v agroživilstvu so bile vedno sporne, ker niso pokrivale niti stroškov v primarni kmetijski proizvodnji niti v živilski predelavi. Zato so živilska podjetja kot so klavnice, mlekarne in tudi vinske kleti poslovale z izgubo. Desetletja smo se soočali z nizkimi osebnimi dohodki agroživilskih delavcev, ki so za več kot 20% zaostajali za osebnimi dohodki v gospodarstvu ter z odpovedovanjem delavcev materialnim dobrinam v korist investiranja v nove objekte in opremo.
Razumljivo je, da se pri tem vprašamo, kje je v zakonu delavec, ki je ustvarjal. Veliko vas je, ki ste leta in leta delali v Perutnini in bili vedno prikrajšani pri osebnem dohodku saj smo iz leta v leto vlagali velika sredstva, da bi utrdili razvoj podjetja — za boljši jutri. In kakšen je sedaj ta — JUTRI? Delavec je bil tisti, ki se je moral vedno odrekati, da smo zgradili to, kar danes imamo. Zgradili smo številne farme, tovarno krmil, nov reprocenter, novo tiskarno, sodobno klavnico, ki se meri z najsodobnejšimi v Evropi in še bi lahko naštevali. Zato je logično, da pri lastninjenju zahtevamo delavci tudi svoj delež, če ga že zakon namenja kooperantom.
Perutnina Ptuj je nedvomno podjetje, ki ima svoj ugled v svetu, zato nas toliko bolj moti, ko vidimo, da nekdo poskuša Perutnino razbiti, delavce pa spraviti na cesto. O tem je tekla beseda tudi na včerajšnjem kolegiju, na katerem je naša prizadevanja podprlo celotno vodstvo podjetja, saj bi sprejem predlaganih zakonov pomenilo za podjetje prisilno pot k propadu.
V boju za svoje pravice — za preživetje pa nismo osamljeni. Z nami so vsi delavci agroživilstva v Sloveniji in mnogi drugi, kakor tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, ki je že sprejela do-
ločena stališča za zaščito delavcev. Naj nekatera navedem:
1.	Zakon o privatizaciji je za delavce in za Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije nesprejemljiv. Ob tem poudarjamo, da v bistvu vsaka privatizacija družbene lastnine razlašča delavce in jih postavlja v poseben položaj. Zato predlagamo, da se ta zakon v Republiki Sloveniji sprejme z glasovanjem na referendumu. V kolikor pa bo ta naš predlog zavrnjen, pa zahtevamo, da se mora ta zakon sprejeti z dvotretjinsko večino v skupščini, saj je njegov vsebinski pomen enak ustavi.
2.	Najmanj 30% delež družbene lastnine je treba neodplačno prenesti na delavce na podlagi njihovega prispevka z delom k družbeni lastnini. Enake pravice je treba zagotoviti tudi upokojencem in delavcem v negospodarskih dejavnostih.
3.	Pri nakupu delnic naj se uveljavi popust v višini 40% za zaposlene in še dodatni popust za delovno dobo brez določitve limita, vendar pod pogojem, da kupec delnic s popusti dokaže legalni izvor sredstev za nakup teh delnic.
4.	Zaradi uveljavitve zakona o privatizaciji ne more noben delavec izgubiti dela oziroma zaposlitve. Nasprotno — zakon mora varovati sedanja delovna mesta in ustvariti pogoje za odpiranje novih. To pomeni, da privatizacija ne more pomeniti za novega lastnika pridobitev podjetja oziroma druge produkcijske enote brez obvezaosti (samo neto aktiva) in brez delavcev.
5.	Z jasno opredeljenimi določbami zakona je treba preprečiti pojave korupcije, protipravnega pridobivanja premoženjskih koristi, neupravičenega bogatenja in za take pojave določiti ostre sankcije.
Naštela sem le najpomembnejša stališča.
Tako kot smo že napisali v Informacijah, ki ste jih dobili še enkrat poudarjam, da nismo proti kooperantom, saj rabimo mi kooperante, kooperanti pa nas. Delavci zahtevamo samo svoj delež vloženega dela za katerega nas hočejo prikrajšati.
Naj navedem prikaz deleža kooperantov v Perutnini za leto 1990:
—	delež proizvodnje v kooperaciji glede na celotno proizvodnjo Perutnine je 12,60%
—	delež kooperantov v celotnem številu zaposlenih je 12,60%
—	delež vložka kooperantov v prihodkih Perutnine
Ptuj je 3,01 % in
—	delež vložka kooperantov v odhodkih Perutnine
Ptuj znaša 3,31 %.
Poudariti je še potrebno, da je bil v času intenzivnega razvoja Perutnine investicijski vložek delavcev Perutnine praviloma vedno višji od kreditov in ta naš vloženi delež nam sedaj hoče odvzeti država. Tega ne dovolimo, zato zahtevamo, da se zakon vrne v fazo osnutka. Ob podpori sindikata kmetijstva, živilske industrije in vseh delavcev agroživilstva ne bomo dopustili ponovne diskrimi-
nacije delavcev agroživilstva, zato zahtevamo, da lastninjenje v živilsko predelovalnih podjetjih poteka po istih kriterijih kot v ostalem delu gospodarstva, delež družbenega kapitala pa se lahko prenese na zadružne upravičence le sporazumno in v dogovorjenem obsegu.
Delavci Perutnine Ptuj podpiramo zahteve drugih delavcev v kmetijstvu — smo proti novim viničarskim odnosom.
Sprašujemo se ali si vlada in parlament želita to? Si želita nove socialne nemire? Mar tako uresničujeta zaupanje, ki smo jim ga izrekli? Nismo še
Spregovorila je tudi poslanka Anka Osterman
prebrodili enih težav, pa drvimo novim naproti, to pa je brezposelnost in lakota. Kdo bo odgovoren za to? Delavec ne, ker je s pridnim delom in odrekanjem ustvarjal našo lepo domovino Slovenijo. Zato smo proti takim zakonom v katerih bodo še večje socialne razlike. Vemo, da lastnika moramo najti, zato nismo proti lastninjenju, vendar ne v škodo delavca.
Ker gre pri tem zakonu za zlorabo oblasti, podpiramo Mencingerjev osnutek zakona, delavci Perutnine Ptuj pa zahtevamo predčasne parlamentarne volitve. Vlada, ki nam ponuja take zakone, ki so v škodo delavca, ki mu enostavno jemlje pravico do vloženega lastninskega deleža, pa naj odstopi.
Danes zaseda tudi izredna konferenca Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki bo prav tako zavzela stališča do predlaganih zakonov. S telegramom jim bomo sporočili naše zahteve z naročilom, naj storijo vse, da bodo naše zahteve uresničene. Torej, da se predlog spornega zakona vrne v fazo osnutka in da v javno obravnavo.
V Ptuju, 27. avgusta 1991.
Konferenca sindikata Perutnine Ptuj Predsednica: Majda Fras
Na koncu je predsednica sindikata prebrala še anonimni letak izraza nezadovoljstva nad Perutnino Ptuj in poziv delavcev k razkolu podjetja, ki ga je raztrosil naš kooperant Peter Šegula.
Spregovorila je še poslanka Anka Osterman, ki nam je zagotovila, da se bo zavzemala za pravične zakone, ki nas bodo vse pravično obravnavali in nam omogočili boljše življenje, ne pa negotovost. Zavzemala se bo, kot je dejala, da smo vsi v državi Sloveniji obravnavani po enakih kriterijih, ne glede na področje, oziroma sektor v katerem delamo in ne glede na barvo, kateri kdo pripada. Urednik
Ustanovitev mešanih oodietii - delniških drtTb
P J I	z
Najpomembnejša točka dnevnega reda na seji delavskega sveta Perutnine Ptuj 28. avgusta 1991 je bila ustanovitev mešanih podjetij — delniških družb v Beogradu, Zagrebu in Banja Luki.
Zakaj Perutnina ustanvlja mešana podjetja v Srbiji, Hrvaški in Bosni?
Razlog je enostaven in preprost. S polovico naše proizvodnje smo odvisni od trga dosedanje Jugoslavije. Na tem. prostoru pa vemo kakšni so odnosi. Pravni red in pravni pogoji gospodarjenja so povsem različni in vsak dan bolj različni. Da bi lahko potekal pretok blaga na eni strani in še zlasti denarja na drrugi strani kolikor mogoče normalno, je naša prodajna skladišča s poslovalnicami nujno preoblikovati v mešana podjetja.
Znano je, da so obrate in dele podjetij v nekaterih republikah enostavno zaplenili. Da niso tudi naših skladišč in prodajaln gre velika zasluga vodjem prodajnih skladišč. Njim in šoferjem gre v veliki meri tudi zasluga, da smo doslej še nakako po-
slovali. Obojim je izrekel javno zahvalo in pohvalo predsednik poslvodnega odbora Alojz Gojčič. Pogoji dela in pritiski pa so postali takšni, da ni več možno zdržati, niti kdo more prevzeti odgovornost za nadaljnje poslovanje na sebe, zato sta poslovodni odbor in kolegij predlagala delavskemu svetu, da sklene ustanoviti navedena mešana podjetja na osnovi delniškega vložka kapitala zaposlenih v posameznih enotah — bodočih podjetij in kapitala Perutnine.
Po sedaj veljavnih predpisih je to možno, ker smo končno dobili uradno potrjeno ovrednotenje podjetja. Takšna oblika pa nam bo omogočila dokaj normalno polovanje v vseh nevedenih republikah, če je v Jugoslaviji seveda še sploh kaj normalno.
V mešana podjetja se prenesejo samo sredstva, oziroma objekti, ki so last Perutnine, najetih pri tem ni možno vrednotiti. Deleži, ki jih v nova
(Nadaljevanje na 4. strani)
podjetja vložijo zaposleni delavci — delničarji na eni in Perutnina na drugi strani so odvisni od že vplačanih delnic v posameznem centru, zato so različni. V Beogradu je razmerje 55 : 45%, v Zagrebu 90 : 10% in v Banja Luki 85 : 15% v korist Perutnine.
Za funkcioniranje posameznega novega podjetja — delniške družbe je treba ustanoviti skupščino, ki jo sestavljajo 2 člana Perutnine in en član delničarjev. Dolžnost direktorja opravljajo do registracije sedanji vodji navedenih skladišč.
Predmet poslovanja ostane isti, kot je bil doslej. Tudi ves ostali servis: finančno računovodske posle, komercialne, kadrovske, in informativne zadeve bomo opravljali v Perutnini. V podjetju bomo poskrbeli tudi za registracijo novih družb, ki bodo obdržale ime Perutnina d.d. Nobenih sprememb torej praktično ni. Reorganizacija pa je nujna, za zadostitev predpisov, da bi lahko naprej poslovali.
Tudi predstavniki teh enot so izrazili željo kolektivov in zagotovili, da se še naprej čutijo delavci Perutnine, čeprav je zaradi politične situacije ustanovitev mešanih družb nujna. Nikakor si ne želijo odcepitve.
Delavski svet je soglasno sprejel ustrezne sklepe za ustanovitev mešanih podjetij — delniških družb v Beogradu, Zagrebu in Banja Luki.
Sledila je razprava in sklepanje o nagradah inovatorjem za koristne predloge. Predloge s podrobno razlago in načinom izračuna višine nagrade je podal Bojan Učakar, predsednik komisije za inventivno dejavnost.
AVTOMATIKA ZA MASTER
Avtor predloga: Branko KOLARIČ — PE Servis
Opis predloga:
Ker se je avtomatika, ki kontrolira prisotnost ognja in v primeru napake odklopi master od omrežne napetosti pogosto kvarila, delovala je počasno in včasih zatajila, je avtor sestvil novo elektronsko vezje, ki je bolj zanesljivo, univerzalno in ekonomično. Avtomatika je narejena iz dostopnih delov, je majhnih dimenzij, ima vgrajeno signalno lučko in tipko za ponoven vklop, je enostavna za montiranje in pomeni tudi devizni prihranek.
Letni prihranek: 162.800 din.
Nadomestilo: 10% letnega prihranka -16.280 din.
POKROV ZRAČNEGA KOMPRESORJA
Avtor predloga: Branko KODRIČ — PE Servis
Opis predloga:
Pri popravilu masterjev je bilo mnogokrat ugotovljeno, da je bil poškodovan pokrov zračnega kompresorja iz raznih vzrokov. Pokrove smo do sedaj uvažali, bili pa so slabe kvalitete, saj so bili krhki in občutljivi na temperaturne spremembe. Avtor je pokrove zamenjal s pokrovom iz litine aluminija in s tem pocenil vzdrževanje.
Letni prihranek: 17.150 din.
Nadomestilo: 10% letnega prihranka - 1.715 din.
VISOKONAPETOSTNI TRANSFORMATOR 220/5000 V
Avtor predloga: Branko KODRIČ — PE Servis
Opis predloga:
Avtor je na domačem trgu poiskal in stestiral substitut za uvožen trafo in s tem pocenil vzdrževanje in prihranil devize.
Plaz vprašanj se je vsul po končanem protestnem shodu
Letni prihranek: 119.100 din.
Nadomestilo: 10% letnega prihranka -11.910 din.
Sprejeta sta bila sledeča sklepa:
1.	Pri ugatavljanju koristnosti inovativnih predlogov in ustreznih nadomestil za inovativne predloge se smiselno uporabljajo poleg akta o inovativnih predlogih tudi določbe ostalih aktov kot so: statut, pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, ter ostali.
2.	Izplačajo se nadomestila za inovativne predloge, kot sledi:
— Branko Kolarič — PE Servis za predlog Avtomatika za master — 16.280 din
— Branko Kodrič — PE Servis, za predlog Pokrov zračnega kompresorja — 1.715 din in za predlog Visokonapetostni transformator — 11.910 din. Skupaj za oba predloga — 13.625 din.
Pod točko razno so člani delavskega sveta izjemoma spregovorili še o anonimki, ki je bila razdeljena med delavce pred začetkom protestnega shoda, ki gaje organiziral sindikat.
KOMU KORISTIJO ANONIMKE
V torek, 27. avgusta, ko so se delavci Perutnine pripravljali na protestni shod, na katerem so izrazili protest proti sprejemu zakonov, ki delavcem jemljejo njihove pravice, je kooperant Peter Šegula pohitel in pred shodom razdeljeval anonimne letake. Sodeč po vsebini letaka je bil cilj avtorjev, razbiti enotnost delavcev, in zasejati razdor med delavce in kooperante. Letake je gospod Šegula razdeljeval delavcem v perutninski klavnici, tiskarni, servisnih delavnicah in tovarni krmil.
Anonimni letak je predsednica konference sindikata prebrala že na samem protestnem shodu. O njem pa je tekla beseda tudi na delavskem svetu, ki je bil naslednji dan. To dejanje so člani delavskega sveta obsodili, saj niti delavci niti kooperan-tje za letak niso vedeli. Letak je torej v imenu delavcev in kooperantov nekdo nepooblaščen napisal.
Noben organ v podjetju ni sodeloval, niti ni nikjer podpisov tistih delavcev ali kooperantov, ki individualno podpirajo vsebino letaka. Verjetno gre le za skupino, ali si je celo trosilec letakov sam dovolil pisati v imenu vseh delavcev in kooperantov.
Kako brihten je avtor letaka je vidno že iz vsebine in načina podaje. »Mi delavci in koopetanti«. Kateri delavci in kooperanti, od kod? Anonimnež namreč ne pove kdo je, kateri firmi pripada ali jo zastopa. Nadaljuje »predlagamo«, v posameznih »predlogih« pa navaja: zahtevamo, ne dovolimo, predlagamo, nočemo, smo proti, mislimo, kdo je kriv. In poudari, da zahtevajo odgovor delavskega sveta v sedmih dneh. Komu in od kdaj teče zahteva? Nikjer ni nobenega datuma sklepa niti datuma vročitve. In končno Perutninar izhaja na dva do tri mesece, kako naj bo objavljen odgovor v sedmih dneh.
Poglejmo si, kaj so si izmislili tisti, ki govorijo v imenu delavcev in kooperantov, da bi dosegli osebne cilje.
Anonimka v 1. točki zahteva za delavce Perutnine enakopravni položaj z delavci v ostalih gospodarskih panogah.
To je bila resnična zahteva delavcev na organiziranem zboru in prav to pravico nam jemlje zakon o zadrugah katerega podpirajo avtorji anonimke.
MI DELAVCI IN KOOPERANTI PREDLAGAMO
1.	Zahtevamo za delavce enakopravni položaj z delavci v ostalih gospodarskih panogah
2.	No dovolimo,da nas komunisti razdvajajo in zavajajo
3.	Predlagamo, da se Perutnina Ptuj kot celota lastnini po zakonu o zadrugah
4.	Nočemo mitingov po Miloševičevem kopitu
5.	Zahtevamo objavo plač za vodilne delavce Perutnine za dobo enega leta
6.	Zahtevamo podatke o sodelovanju Perutnine s tujimi firmami
7.	Zahtevamo javne podatke o privatni lastnini gospoda Gojčiča
8.	Smo proti zaprtim kuvertam
9.	Mislimo, da je sedaj konec diktature in brezpravnega položaja delavca
10.	Kdo je kriv, da na perutninskih hišah ne sme vec viseti slovenska zastava
Zahtevamo, da delavski svet Perutnine Ptuj v roku sedem dni da javni odgovor na zahteve in predloge v časopisu Perutninar
Proč z bolševizmom^udi^^erutmmPtuj^ saj ga tudi v Rusiji ni več
PODPIRAMO ZAKON O ZADRUGAH
ŽIVELA ENOTNOST DELAVCEV EN KOOPERANTOV PTUJ
2.	Ne dovolimo, da nas komunisti razdvajajo in zavajajo.
Pamfletarji so najbž pozabili, da ZK ni več. Že pred zakonom o političnih organizacijah je bila ukinjena partijska organizacija v Perutnini. Ko še je partija bila v podjetju, so bili v njej delavci, kdo bi jih tedaj razdvajal ali zavajal. Kdo jih zavaja, da bi jih razdvojil bomo kmalu videli?
3.	Predlagamo, da se Perutnina Ptuj kot celota lastnini po zakonu o zadrugah.
Protestni shod in navedbe predsednice sindikata so jasno pokazale, da smo proti takemu zakonu in zahtevamo, da delavec dobi svoj zasluženi de-
(Nadaljevanje na 6..strani)
lež, ki ga je v razvoj podjetja vložil, ne pa podjetja enostavno vzeti tistim, ki so ga zgradili.
4.	Nočemo mitingov po Miloševičevem kopitu. Tudi delavci ne. Udeležencem protestnega shoda ni nihče dajal 100 mark, nismo delili golažev, niti ni bil nihče odstavljen, če na shod ni šel. Niti tisti, ki delavcem niso dovolili sodelovati na protestnem zboru.
5.	Zahtevamo objavo plač za vodilne delavce Perutnine za dobo enega leta.
Izhodiščne plače so v Perutnini javne, kot je po pravilniku določeno. Hkrati je opredeljeno in delavski svet je sprejel sklep, daje predsednikova plača pet poprečnih plač v podjetju. Zadnji izplačan OD predsednika znaša 47.830,40 din, neto izplačan zadnji turnus kooperanta Šegula pa 99.729,20 din.
6.	Zahtevamo podatke o sodelovanju Perutnine s tujimi firmami.
Sodelovanje s tujimi firmami poteka v skladu s pogodbami. Vse poslovanje nadzira devizna kontrola in SDK. Prikrivanje torej ni možno. Spomnili se boste, da smo v Informacijah že pisali, da je delavski svet prejel poročilo navedenih kontrol iz katerih je razvidno, da nepravilnosti v poslovanju ni bilo.
7.	Zahtevamo javne podake o privatni lastnini gospoda Gojčiča.
Privatna lastnina zaenkrat uživa zakonsko zaščito. Če kdo sumi v legalnost, oziroma misli, da je prišel do lastnine z zlorabami, se mora obrniti na ustrezne institucije, ki so za take namene ustanovljene. Sum še ne daje pravice obrekovati.
8.	Smo proti zaprtim kuvertam.
Rečeno je že, da so izhodiščni osebni dohodki javni. Tajni je le stimulativni del, ki ga pa v sedanji situaciji itak ni.
9.	Mislimo, da je sedaj konec diktature in brezpravnega položaja delavca.
Če avtor misli na »diktaturo proletariata«, potem da. Brezpravnega položaja delavca pa zaenkrat še ni, saj ga opredeljuje zakon o podjetju, Statut in drugi pravilniki. Res pa je, da predlog zakona o zadrugah uvaja brezpravni položaj delavca, saj bi po tem zakonu postal najemniški delavec, da ne rečem hlapec.
10.	Kdo je kriv, da na perutninskih hišah ne sme več viseti slovenska zastava?
Kdaj se izobešajo državne zastave določa zakon. Ve se, da se izobeša državna zastava ob državnih praznikih.
Kar se tiče zahteve, da mora delavski svet Perutnine Ptuj v roku sedem dni dati javni odgovor na navedene zahteve in predloge v časopisu Perutninar pa tole:
—	Kdo lahko skliče delavski svet, določa Statut podjetja. Sklic delavskega sveta lahko zahteva poslovodni odbor, zbor delavcev, ena tretjina delavcev in sindikat. O tem smo veliko pisali ob pripravi in sprejemu Statuta.
—	Delavski svet ni dolžan niti razpravljati o anonimkah, niti na njih dajati odgovor. Tokrat je delavski svet naredil izjemo in anonimk v prihodnje ne bo obravnaval.
Proč z bolševizmom tudi v Perutnini, saj ga tudi v Rusiji ni več.
Izgleda, da avtor ni nič slišal ali prebral o boljševizmu, sicer bi vedel kaj je boljševizem in bi besedo znal vsaj pravilno napisati.
Podpiramo zakon o zadrugah
Mi tudi. Do X. poglavja. Zakaj z desetim poglavjem ne soglašamo je razvidno iz protestnega pisma, ki ga je podala predsednica sindikata na protestnem shodu. Sicer pa temu nasprotuje tudi avtor letaka v 1. točki.
Živela enotnost delavcev in kooperantov Ptuj (Najbrž je avtor mislil delavce in kooperante Perutnine Ptuj).
Res naj živi enotnost in se še utrjuje, vendar anonimke, pamfleti in laži k temu ne bodo prispevale.
Tako grdo podtikanje, izigravanje, zavajanje ljudi kot je ta pamflet, je res podobno boljševističnim metodam. Le kako je take stvari možno pisati v imenu poštenih delavcev in kooperantov, ki za letak niti ne vedo, niti ne morejo soglašati, ker se skupno borijo proti krivicam.
Delavci smo desetletja vlagali v razvoj podjetja. Farme, mešalnico, prvo klavnico smo gradili, ko še kooperacije ni bilo. Sedaj pa naj soglašamo z zakonom, ki hoče delavce v celoti razlastiti in narediti za najemniške delavce, ali celo za hlapce pri bogatih kmetih.
Že velikokrat smo rekli in naj ponovim. Nihče v Perutnini ni proti kooperantom. Delavci Perutnine le zahtevamo, da smo pri lastninjenju udeleženi s sorazmernim deležem vloženih sredstev, enako kot kooperanti. Nedvomno Perutnina potrebuje kooperante, kooperanti pa Perutnino.
Nikogar ne motijo različni pogledi in različna pričakovanja posameznikov, vendar se to pošteno pove iz oči v oči. Seveda pa je to možno le takrat, če gre za različnost pogledov in mišljenj, ne pa takrat, kadar gre za laži in podtikanja. Te ni možno povedati na glas, niti jih napisati in se podpisati.	Urednik

deve. Odbor je obsodi, pisanje anon/mk v
imenu kooperantov. Za objavo svojih odločitev pa bo odbor poskrbel na ustrezen način.


Obvestilo
Vse, ki so v letošnji sezoni letovali v naših počitniških objektih obveščamo, da je plačilo letovanja možno tudi z boni Perutnine Ptuj.
Kdor bi želel plačati letovanje na ta način, naj se do 9. 9. 1991 zglasi na Direkciji, Potrčeva c. 10 — soba 43 P. Strokovna služba