St. 42. Mapibor, dne 15. oktobra 1908. rreornj XX.II. List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak Četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto i K, pol leta 2 K in za Četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijska dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K« Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopoši^a do odpovedi. — Udje „Katol* tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Ne* zaprte reklamacije so poštnine proste. Bosna in Hercegovina. S krvjo smo oteli pred tridesetimi leti Bosno in Hercegovino izpod turškega, jarma. Bili sta ti deželi do leta 1878 turški pokrajini, v katerih seje razvnel vsikdjpcr prvi in najljutejši jogenj vsaike vstaje v (Turčiji. Tu je bilo središče vseh nemirov in uporov. ¡Treba je bilo torej v prvi vrsti tukaj napraviti mir in red. Evropske vlasti so to nalogo ¡ izročile 1 Avstriji, ki je leta 1878 zasedla Bosno in Hercegovino ter res naredila tamkaj polagoma red in mir zi upravo, ki jo je sama brez Turčije up,eljala. Turški sultan je bdJL pač šte ipie-noma vladar obeh dežel, resnično Vlafdala pa je v njih avstro-ogrska država. Ko so letos Mladoturki, priborili ustavo turški državi,, začelo se je tudi v Bosni in Hercegovini agitirati za ustavno življenje, In vsi trezni politiki so tudi izražali mnenje, da je ta zahteva popolnoma opravičena. 'Toda če bi Bosna in Hercegovina dobili ustavo, recimo deželni zbor, izrekli bi prvi dan v deželnem zboru, da hočejo odslej pripadati ali Turčiji, ali. Srbiji, nikakor, pa ne 'Avstriji. V teh deželah živi namreč $73.000 Srbov, 548.000 Tiurkov, 334.000 katolikov, ki i govorijo vsi hrvatski jfezik in se razlikujejo le po veroizpove-danju. De katoliki so za Avstro-Ogrsko vneti, Srbi in Turki, katerih je velika veČin,a,, pa bi raje šli v Srbijo ali Turčijo. Predno se je torej, Bosni in Hercegovini dala ustava, treba je bilo izreči popolno oblast avstrijskega cesarja nad obema dežet-lama, da tudi noben Turk in Srb, ne bi več dvomil, kam da spada.' To se je zgodilo dne ,7. okt., ko je naš cesar proglasil svojo vrhovno oblast tudi nad Bosno in Hercegovino. Pripravil je vse potrebno za to proglasitev minister . zunanjih zadev baron Aehrentftal. Najbolj je spekla ta proglasitev Srbijo in pa Crnogoro, ki sta obe upali, da pride, kedaj Bosna in Hercegovina pod njih oblast; saj sta videli,obe-dve toliko število Srbov v teh d^eh deželah, ki so vsi bili dosedaj v srcu bolj pri njih nego pri Avstriji. Turčija se niti ni tolško vznemiril^ kakor pri Bolgariji, No, saj je dobila tudijSandžak Novi-bazar nazaj, kjer so bile doslej naše vojaške posadke. Italija, Nemčija, Rusija, Rumunija in Bul-garija so bile obveščene, kaj namerava Avstrija, in niso ugovarjale. Od te strani se torej, ni treba bati vojske.. Francija nima nobenega povoda za Vojsko. Ainglija pa je huda -na nas, ker . misli, da bomo mi podpirali sedaj Rusijo pri( zahtevi, da sme s .svojimi ladijami iz Črnega morja v Sredozemsko morje (kar ji je sedaj prepovedano), ker bo potem Rusija postala resna tekmovalka Aln,glije. TOda gotovo .je, da tudi Anglija vojske ne bo pričela. Kaj pa Srbija in Crnagora? Radi bi vojno začeli, a sta nasproti Avstriji premajhni. Mogoče je le, da srbske čete iz Srbije, ( Makedonije in iz Crnogore delajo pohode v Bosno, ako jim bodo naši vojaki to dopustili. Mej'e naše so namreč že dobro zasedene. .Vojske torej ne bo,, a Bosna in Hercegovina sta sedaj popolnoma naši. Vojaške priprave Avstrije. Dunaj, 6, oktobra. Zasebno se brzojavlja iz vojaških krogov, /da vojna uprava moboilizuje 2. ¿Dunaj), 3, (Gradec) in 13. (Zagreb) zbor. Slednji je pripravljen takoj v Bosno odkoraikatt. Mobilizuje se zaradi varnosti in za vsako evetitualnost, ne veruje se pa še, da bodo čete res morale stopiti v akjcijo* ' Srbija v škripcih. Belgrad, 6. okt. Ministrski svet in kon ferenca poslancev se je bavila skoro izključno le z aneksijo Bosne. Z ozirom na razpoloženje v ljudstvu se je vladi svetovalo, naj čisto vse poizkusi in tvega, da aneksijo Bosne prepreči. Skupšlčina naj se takoj skliče in armada mobilizira. Knaslj je vladi svetoval, naj previdno toda odločno varuje srbske koristi. Mnenje med ljudstvom. Belgrad, 6. okt. Danes ob 3. popoldne se vrši velik protestni shod proti anpksiji Bosne. „Politika" je izdala manifest,, kjer roti kralja, naj, se postavi armadi na čelo in nemudoma koraka proti Drini. Srbi morajo do zadnje srage krvi bojevati se in umreti, da se Bosna Avstriji ne priklopi. Zahtevamo mobilizacijo cele armade itd. — . Po ulir cah od Bfelegagrada se demonstrira. Množica vpije: Abcug Avstrija! Živela samostojna ; Bosna! Cesarjevo lastnoročno pismo. Dunaj, 7. oktobra. Današnja „Wiener Ztg." priobčuje sledečo cesarjevo lastnoročno pismo na ministra zunanjih zadev: Ljubi baron pl. Aehrenthal! Prešinjen neo- i majnega prepričanja, da je nacionalne, kulturtie in \ politiške cilje, zaradi katerih je avsiiro-ogrska monarhija Bosno in Hercegovino zasedla in jelia upravljati, kakor tudi z velikimi žrtvami dosežene uspehe dosedanje uprave mogoče trajno zagotoviti le potom njiju potrebam primernih ustavnih naprav, za katere pa: je neizogibni predpogoj to, da se prej ustvari jasno in nedvomno pravno stališče teh obeh dežela, razširjam prava svoje smverenitete na Bosno in Hercegovino in ob enem uveljavim tudi za ti dve. deželi dedni nasledni rqd svoje hiše. Da manifestiram miroljubne namene, ki so me pri tej neizogibni naredbi vodili, odrejam ob le/nem, da moje armadle zapuste sandžak novipazarski. — Budimpešta, 5. oktobra 1908. Franc Jože! m. p., AJeh-renthal m. p. Cesar piše Bosni in Hercegovini. Dunaj, 7. okt. Današja „Wiener Zeitung" priobčuje sledečo proklamacijo na Bosance in Her-cegovce: _ „Jaz, Franc Jožef I., cesar avstrijski, ■ kralj češki itd., in apost. kralj ogrski, prebivalcem Bosne in Hercegovine. Ko so pred desetletji moje čete prekoračile mejo vaših dežela, sem vas zagotovil, da niso prišle kot sovražnik, temuč prijatelj s trdno' voljo storiti konec zlu, na katerem1 je vaša domovina tako dolgo težko trpela. Ta beseda, dana v svečanem trenotku, se je pošteno izpolnila. Vedno ¡s|e je moja vlada trudila potom mirne zakonodaje in marljivega dela deželi zagotoviti Srečnejšo bodočnost. Na svojo največje veselje zamorem reči: Seme, ki se jo položilo v brazde razoranega polja, je bogato obrodilo." Nato povdarja cesar, kako se je pod njegovo vlado zagotovila osebna varnost,/ povečala izobrazba, povzdignila trgovina, „Zaupam v vašo politišiko zrelost." Cesar sporoči prebivalstvu, da bo deželi podelil ustavo, v to svrho pa razširil svojo suve«-reniteto. Tem potom se bo za vedno uveljavila ena-košl vseh' pred postavo, sodelovanje pri zakonodaji, varstvo jezika, naroda in vere. „Gotovo se boste izkazali vredne v vas stavljenega zaupanja z udanostjo in zvestobo do mene in mojo hiše in zato upam, da bo plemenito soglar sjo med vladarjem in ljudstvom, ta najdragocenejši porok všega državnega napredka, vodilo našla skupna pota." — Franc Jožef m. p. (c PODLISTEK. Kaplanov prvi „štamperl Nemško spisal N. — PosloTenil J. (Konec.) „Kaj pa iščete , tukaj ?! .... Kaj pa hočete tukaj?!". „Mar vprašate dvakrat vsakega, ki vstopi v vašo gostilno?" je odgovoril kapllan povsem mirno. „Kaj iščete tukaj?" „Dobro slišim in razumem, kaj me vprašate. Pa kaj tako sprejemate vi svoje goste? Jaa bi rad tu pri vas zajutrkoval," „Kaj, malo — — — ?" „No, kaj imate ušesa zamašena? Zajutrkoval bi rad, razumete?" Kaplan je ¡sjedel k mizi ter mirnega obraza zrl po delavcih, ki so ga radovqdno opazovali. „No, torej?* je znova zagodrnjal Blaž. „Prinesite ,mi torej kaj!" „Ali mislite da zastonj?" „Zastonj ? Čudno vprašanje. Recite mi • vendar, dragi moji delavci, če vi od Blaža kaj zahtevate, ali vas tudi toliko izprašuje? Le bodite brez skrbi, oče Blaž, jaz plačam vse pošteno." „Kaj torej želite?" »Kakšne pijače imate?" „Slivovca imam." „No, prinesite torej en -.Štamperl slivov^a in en koztarc vode." « Vse je utihnilo. Igravoi.so se ustavili, gostje ao pozabili, da imajo pred>8eboj gqrk» porofjono golaža in vsi so uprli svoj radoveden pogled ¡v kar plana, ki je vlival iz svojega štamperla slivovlec v kozarec vod'e in opazoval tako zamaknjeno, kako se mešate obe tekočini, kakor da se ne zmeni za ves dvet < nič. Tudi Blaž meri duhovnika od nog do glave, kakor bi ga hotel probosti. Kar naenkrat se ozre kaplan kvišku in pogleda Blaža neustrašeno v oči. „Tako zelo se vi torej bojite duhovnikov?" „Jaz farjev, jaz črnih? Jiaz da i£le bojim? — Nikdar, nikoli!" „In vendar se zdi tako! , . „Kako to?" „Saj ste tako vznemirjeni. Seveda tega morda sami ne opazite. Pa recite vi, moji dragi delavci, ali ni Blaž ves prestrašen?" Gostje so prikimali z glavo in pritrdili kap-lanovim besedam. In res, Blaž je bil prišel skoro popolnoma,.ob pamet in nihče ni bil tega kriv«kakor prihod črnega kaplana. „Da, res, pa to le radi svojih tovarišjev*, je izustil Blaž po dolgem molku. »Radi svojih' tovarišev ? Dobro, ker ste 2e vi sairti zaželi govoriti o njih, povem pa Še svoje mnenje in sicer prosto in odprto, da vsakdo lah,ko sliši. Poslušajte, delavci, in odgovorite mi odkritosrčno: Ali ljnbite prostost ali ne?" „Da, vsi ljubimo prostost, živela prostost!" je donelo od vseh strani. „Vidite", je nadaljeval kaplan mirno, „Blaže-va žena se noče; ločiti iz tega sveta kjakor žival, rada bi prejela sv. olje in sv. popotnico, toda Blaž ji kruto brani in tako no moro uboga umirajoča žena doseči, Cesar želi. Vprošnm: ima li Blaž prar vico reči: 'Živela prostost, a;> živela samo ziai mojo ! osebo; toda proč s prostostjo, če jo ima vživati kak drugi ?u. Nek)aj trenotkov je bilo vse tiho, konečno jo pa vendar zmagala pamet nad slepo strastjo, in pri zadnji mizi se je oglasil starejši mašinist: „Blaž, ti ■ ravnaš krivično; če že hočeš gosti, le godi, nikar pa ne zahtevaj, da bi vsak tako plesal, kak ti godeš!" Skoro vsi delavci so mu glasno pritrdili. „No, pa naj bo", je moral konečno priznati tudi Blaž, „no, p(a naj gre In naj namaže podplate moji stari. — — Kdo je pa naročil sira!?" je zavpil prav glasno, da bi spravil pogovor na kaj drugega." , Ko se je vračal kaplan z(:s pol ure po stopnicah od bolnice doli v žganjarno, ga je ogovofr.il nekdo izmed delavcev: „Gospod, vaš slivovec, da ne pozabite!1" „Le trčite z Blažem", se je Ses oglasil nekdo drugi. „Da, da, le trčite", se je slišalo zdaj od vseh strani in glasno krohotanje se je razlegalo po celi pivnici. ,„Prav rad", je odvrnil Map/lan., a v istem hipu mu je BUaž vzel kozarec iz rok, rekši: „Dajte mi ga sem, ta bi vara zinal celo škoditi,, ni baš najboljše vrste." ... _ . ,, Blaž je' natočil kaplanu iz najfinejše stffrle-nioe, trčila sta s kaplanom in z go^ti, izpUa štamperl pobratimstva in tudi preloma socialist,fine prisega. — — Popoldne se je slišalo milo zvončklanje prod žganjarni. Prevideli so — Blaževo Jero. V Bosni. S a ii a i e y/öV 7. okt. Ob 8. uri zjutraj je'bila tu in po vseh 'mestih dežele nabita na javnih trgih cesarjjeva proklamacija, ki jo izšla v vseh .deželnih jezikih in je natisnjena 4 latinskimi črkami in cirilico. Občinstvo jo je z največjo radovednostjo pričakovalo. Že v najzgodnejših urah so bile ceste polne občinstva, posebno mnogo občinstva je bilo pi*ed poslopjem deželne vlade. Z javnih poslopij vihrajo zastave. Proklamacija je napravila velikansk vtisek na občinstvo, tudi na turško prebivalstvo. Mir in red je. vzoren. Zupan je sklical za popoldne slavnostno sejo občinskega zastopa. Za zvečer je napovedana razsvetljava. Pre stolonaslednik. Praga, 7. oktobra. „Narodni Listy" poročajo, da bo prestolonaslednik Fran Ferdinand takoj po parlamentarni rešitvi aneksije Bosne in Hercegovine prepotoval obe deželi* Položaj v Bosni. Sarajevo, 8. oktobra,, Proklamacija aneksije je bila sprejeta tu z neizmernim navdušenjem. Katoliški Hrvatje slavijo zmago;, napredni musli-< mani1 so zadovoljni, pravoslavni, fso strašno pobiti. Po celi zemlji je vse mirno. Vsi mestni za-stopi so imeli slovesne seje, v katerih so izražali veselje in lojalnost. Na. stotine brzojavk je odposlanih na kabinetno pisarno. Sarajevo, je v zastavah. Sinoči je bila sijajna razsvetljava; tisoče ljudi je bilo na ulicah, topovi so streljali, zvonovi zvonili, vojaška. glasba je šla po mestu, po ulicah se pojo hrvaške pesmi. Pravoslavni so se poskrili. „Hrvatski Dnevnik"1.je izšel v svečanem izdanju, „.Srbska Rieč" je bila zaplenjena.. Hrvati so zadovoljni s kurialnim sistemom in koniesiönalno razdelbo, ker samo tako so zavarovani, interesi ■ naše manjšine. Resen korak Avstro-Ogrske. Dunaj, 9. oktobra. Avstro-Ogrska je pbvesti-la velesile, kake korake je storila v Belgradu. ,Av-stro-ogrski poslanik v Belgradu je očital srbski vladi, da so se rezervisti sklical; z razglasom v uradnem listu dne 5, t. m. Avstroogrska vlaua zahteva zaradi tega pojasnitVe. O tem Je AvStro-Ogrska obvestila velesile, ki so podpirale berolinsko pogodbo. Avstro-Ogrska pa si pridrži pravico, da ukrene vse potrebno v obrambo svojih meja,, tudi v Bosni in Hercegovini, proti grožnjam jz Srbfijje. Velesile so takoj nato Odločno opozorile Srbijo k miru, zmernosti in potrpljenju. Taki opomini so došli y Belgrad iz Pe-irograda, Pariza, Kima in Londona. Ruski poslanik je tudi izjavil v imenu svojle vlaide, da Srbija v slu-Öajü svoje .agresivne politike r|e sme računati na podporo Rusije. Srbski kralj govori. B e 1 g r a d, 9. okt. .Včerajšnjih demonstracij ni udeležila le mladina, kakor trdijo nemški časopisi, temuč tudi vsi odlični meščani.. Demonstran-tje so pred konakom zahtevali, naj Srbija nemudoma napove Avstriji vojno. Kralj in prestolonaslednik sta pirišla na balkon ter je kralj nagovoril demonstrante : „Bratje! ' Globoko sem ganjen vsled ova-cij, ki ste mi jih priredili. Bodite uverjeni, da bom s svojo vlado popolnoma izpolnil svojo nalogo! Sedaj vas prosim, da se mirno razpdefle!" Nato je iz tisoč grl zaorilo: „Zivio kralj!" nakar se je mnor žica mirno razšla. Srbski topovi. IJ unaj, 10. , okt. Danes zjutraj se je razširila vest, da je danes v Simpachu na solnograški meji .avstrijska vlada ustavila prevoz 24 topov za obleganje, ki jih je tvrdka Schneider in Creuzot poslala v Srbijo. Italija svetuje mir. Budimpešta, 10. oktobra, r „Pester Lloyd" poroča iz Belegagrada: Semkaj je dospel odposlanec i,z Rinna, ki je prinesel kralju Petru lastnoročno pismo kralja Viktorja Emanuela. Vi pismu poživlja isti srbskega kralja, naj >ohrani hladno kri v korist vladarske hiše in Srbije, ,Vendar so v mestu razširjene govorice, da se kralj Peter oidpove prestolu; doslej pa ni možno teh vseh govoric kontrolirati. Srbski poslanci proti vojski. Belgrad, 10. oktobra. Srbska skupščina je s 96 glasovi proti ¿6 sprejela resolucijo proti vojski. Uradni jezik v Bosni in Hercegovini. Budimpešta, 10. oktobra. Na vprašanje hrvaškega delegata Babiča, kak bo narodni jezik Bosfne in Hereegovii^p, je odgtovprjl minißtins1 pretdisedjn|j.k Weckerle: Srbo-Krvaški. To sem si,izgovoril kot pogoj, ker nemškega ne maram, mažarsko pa bi setveda ne šlo. Srbija. — Vojska ali bände ? Poročil^ ki jih imamo iz Srbije, .se strinjajo v dveh ozirih: Vlada .Avstriji lx) napovedma vojske in tudi komisija poslapcev pkupščine se je izrekla proti njej, kar j^^otov ianinki,, daj se proti nji izjavi tudi ,plenum ljudska,. zastopstva.. Pač pa vsa poro čila trdijo, da se srbski prostovoljci, nadalje Srbi a Makedoniji in ves Arnavtluk {arnavtski okraj) pripravljajo, da uderejo v Bo^no in Hetccegovino, Prostovoljci, in prestolonaslednik hočejo tfojsko. Belg rad, 11. oktobra.. Več tisoč starih drin-skih prostovoljcev jc skupno z novimi napravilo velikanovo maiiitestiajcijo ki^ajljjui in p^djlon^slekljniku Jurju. Slednji; je izjavil na ta pozdrav, da hoče bit. prvi y vrstah prostovoljcev in da je srečten, ker bo mogel umreti za ime in čast srbskega naroda* Ko.! čal je svoj govor z besedami: Naj živi, kdor hoče da umre, naj umre,, kdor hoče, da živi! Narodneg vzklikanja ni konca ne krajjk. Cesar sprejel bosansko - hrvaško odposlanstvo. Budimpešta, 12. oktobra. Ob desetih do-i poldne je sprejel cesar iz dvanajstih čjlanov hrvaško-narodne stranke sestojedo odposlanstvo pod vodstvom dr< Mandičevim. Dr. Mandift se je cesarju zahvalil za Čin aneksije in podelitev ustave, ki zasigura de-> želi srečnejšo bodočnost, obenem pa pomenj|a za bosanske . Hrvate tudi korak k uresničenju njihovih narodnih idealov.. Cesar se je zahvalil in nato posamezne člane nagovoril. Opasni pojavi v Bosni. Sarajevo, 12, oktobra/, Vojaštvo straži cel) progo vzhodne železnice, posebno mostove, predore in gozde. V Megjegju pri Višegradu je straža ustrelila nekega Turka, ki se je pri|pla£il k vojaku in mu pretil z nožem. ,V Palah so vojaki nastanjeni na postaji in imajo najstrožja povelja. Domačini so mirni proti vojakom pa postopajo sovražno. V Mokri je nek turški aga pretil svojemu kmetu, da ga zakolje, alf ga sliši še enkrat zavpiti: „Živel car avstrijski!" Makedonski jčetnlkl ob Drini. Zagreb, 12, oktobtra, Nadi 500 makedonskih četnikov je odkorakalo proti Drini. Orožje in strelivo so si nabavili na račun prestolonaslednika. Odko rakali so v rano julro. Cez meja ne nameravajo iti, pač pa napraviti ob meji nekoliko razburjenja. Junake vodi znani Trilajlovič* Avstro-ogrski donavski monitorji. B e 1 g r a d, 12, oktobra. Avstro-ogrski donavski monitorji so zapustili včeraj Petrov Varadin in se usidrali poleg Zemuna v neposredni b|ližini Bel-grada. Izjava ruskega odposlanca v Belemgradu. Iz B(e(l e g a grad a poročaj: Cuje se, da !e tukajšnji ruski dciposlanec; izjavil, da ob svoji bojeviti politiki Srbija ne more raijujnati na podporo Rusije, 1 | Crnagora. V Cetinju se je vršil proti aneksiji Bosne in Hercegovine velik protestni shod, na katerem se je sprejela rezoluc.ija, da naj se pozabi spor s Srbijo in začne obramba za srbske interese. Baje je tudi knez Nikita izdal proklamacijo na narod, kjer sicer ne govori o kakem boju ali odporu, pač pa pravi, da njegovo srce joka ob nezgodi, ki je Bo.-> no zadela. Črna gora kraljevina ? Iz Cetinja se zasebno javlja, da namerava knez Nikola Črno goro proglasiti za neodvisno kraljevino. Bulgarija. Bulgarija je prosta, neodvisna od Turške ¡ Tako vzklikajo navdušeno Bulgarj, a njih radost čutijo tudi vsi slovanski narodi, ki imajo smisel za svobodo, Mi Slovenci kot bližnji klavni bratje iz srca česti tamo bulgarskemu narodu na osvoboditvi ter jim želimo sreče pod svobodnim soSncem. Razglasite^ bulgarske neodvisnosti ni vizbudi-la v Evropi toliko odpora kakior prilastitev Bosne ii Hercegovine. Le Turški to ni po godu, kar pa je samoumevno, kér zgubji nekajj ddnajrja, ki ga je mloral sedaj del Bulgarije kol davek plačevati. Toda vojsko tudi Turška ne bo začela,. Od drugih držav pa je celo upati, da. bodo kmalu pripoznajle samostojnost BuL gfcrske. Turčija noče vojske. Car i jg rjiad, 6. okjtbbrav HurŠlki ministrski svet je knezu Ferdinandu brzojavil, da turška vlada proti proglasitvi neodvisnosti Buflgarije in povz-digi v kraljestvo slovesno protestira pri vseh vel,e-vjastih in se bo ravnala po njihovih odredbah. Veselje v Bolgariji. S o I i j a, 6. oktobra,; Td je nepopisno veselje. Kralj Ferdinand je i?dal manifest,' v katerem še enkrat oona^lja svojo izjavo o neodvisnosti Bolgarije ter pravi, da naj pomlajeno Turčijo vežejo z neodvisno Bulgarijo prijateljske vesti. Vest* da Bulgarija mobilizira, se uradno zanikuje. B u i g- a r s k o kraljévstva ali carstvo ? Nemške novi ne dosledno pišejo o novem bulgarskem „kr^-lievstvu" jn o „kralju" Fprdinancfu. Resnica pa je, M je knez Ferdinand v ¡Tftrnovi proglasil prejšnjo kneževino Bulgarsko in vztočno Rumelijo „bulgarskim carstvom", a-narod njega „.čarom bulgarskim", To je storjeno zato, ker^stareja bulgarska zgodovina ne (pozha besede „kralj"»in „kraljevstvo", Stari bulgar-ski Ajiaidarji, kakor Simjeon in drugi, so bili carji, a ne kralji. Zato se tudi Ferdinand, ki je doslej nosil naslov „carsko visočenstvo", ima smatrati kakor „carsko veličanstvo". Zmeda med Turki. Carigrad, 6, oktobra, Mla(doturki so zelo poparjeni. Boje se Staroturkofv,, ki bodo proglasitev neodvisnosti Bulgarije izrabljali proti mladoturkom. Vendar je veliko turških, krogov,, ki celo stvar gledajo bolj hladno. Proklamacija bulgarskega kraljestva za Turčijo ne pomeni posebne izgube. Nasprotno je položaj bolj jasen kot, prej — tudi v Makedoniji se bodo odslej bulgarske težnje - lažje kontrolirale. Prva posledica bo, da pade veliki vezir Kiamil-paša, Tudi na borzi je precejšnja zmeda. Papirji padajo. Bulgarija pripravljena. S o U j a, 6,.. oktobra. 40.000 rezervnikov je že vpoklicanih, zdaj pa se je izdalo mobilizacijsko povelje za nadjaljnih 65,000. Pari z,. 6. oktobra. „Matinov." dopisnik poroča iz Sofije, da je že 190.000 bolgarskih vojakov pod orožjem. V slučaju vojske bi se kontingent povečal za 380.000 s 110.000 možmi rezerve, Bolgarija baje namerlava, ako ji Turčija vojsko napove, začeti z ofenfcivo, zasesti DritnopoAje in' kbra^kaiti proti Carigradu, ¡Turčija se oborožuje. Carigrad, 6, oktobra. Tudi Turčij(a se oborožuje. Od grške meje sta odpoklicani dve diviziji. Cesar Viljem je prejšnjo noč ¿40 poslal sultanu v/iS brzojavk, na kamere zdaj Kiarnil paša odgovarja. Odločitev pade baje danes v mifnistrsktem svetu. Slovenci Bulgariji. Ljubljana, 6. okt. Danes je bila iz Ljubljane odposlana naslednja brzojavka: Ministrski predsednik, iTirnovo. Slovensko ljudstvo navdušeno pozdravlja zgodovinski čin osvobojenja bratskega junaškega naroda bulgarskega. Živela svobodna Bulgarska ! Slava bulgarskemu kralju! Dr. Sušteršič, načelnik Slovenskega kluba ,v državnem zboru. Sultan se odpove prestolu? Carigrad, 9:. okt. Snoči se je raznesla vest, da se sultan odpove priestDlu, ki ga zasede princ Rešad. Položaj je tako kritičen, da so: mogoča vsakovrstna presenečenja. . Vojaštvo je dobilo včeraj ostro municijo, ker se je bati puntov. Zvečer so bili vsi ministri poklicani k velikemu vezirju. V diplomatičnih krogih so prepričani, da je pričakovati velikih dogodkov. Ministrskemu svetu se je pritegnil tudi predsednik nfladotur^kega odbora. ■ \ Dr. Korošec o Bolgarih. B u d a p e š t a, 10, oktobra. Slovenski delegat dr. Korošec je v imenu slovenskih |deljegatqv izrazil veselje, da sedanja vlada zasleduje Bulgarom prijazno politiko ter želel, da se Avstrija v svoji balkanski politiki predvsem opira na Bu(!]garijo, Slavnosten vhod carja Ferdinanda v, Sofijo. Car Ferdinand je imel dne 12. t. m. ob B. uri popoldne slavnosten vhod v Sofijo. Celo mesto je bilo v zastavah, ¡ceste so bile krasno oMnčame, Pred vhodom v Borisovo šetališče je bil slavolok, na kojega eni strani je bi|l napis: „Dobrodošel car!" Na drugi strani slavoloka: „Neodvisna Bulgarija". V sredini slavoloka je bila poučena kraljevla krona. Pri slavoloku so bili zbrani ysi ministri, predsednik sobranja, župan z občinskimi svetovalci in prejšnji župani glavnega mesta.. Zupa)n je pozdravil' carja in mu ponudil soli in kruha. Pevski zbor je zapel carsko himno. Vdova prejšnjega ministrskega predsednika mu je poklonila v imenu sofijskih dam krasen šopek ¡cvetlic. Car Ferdinand se je podal na to v katedralo, kjer ga je sprejel metropolit z vso duhovščino. Po cerkveni slavnosti je imel metropolU nagovor, nakar se je ,car vrnil v palačo. Sodi se, da je bilo ob vsprejemu carja navzočih nad 50.000 oseb. politični ogled. — Štajerska volilna reforma. Politični odsek deželnega zbora se je v petek posvekniečki s poslanci nove kurije zapišejo le eno ime. Izvoljena pa sta trčita dva, ki dobita naj- •več glasov, S tem je mogoče, dat bo tudi Slovenec izvoljen odbornikom. /S", o venski, okraji v kmečkih skupinah so;: 1, sodni okraji Marenberg, Šoštanj, Slovienjgradec; 2. sodni okraji: Slovenska Bistrica, Konjice; 3, sodni okraji Maribor, • Gornja Radgona, Ljutomer, Sv. Lenart {dva poslane^ ; . 4. sodni okraji Ptuj, Ormož (dva poslanca); 5. godni okraji Celje, Vransko, Gomjjgrad, Laško .(dva poslanca); 6. sodni okraji Rogatec, Šmarje; 7. sodni okraji Kozje, .Sevnica, Brežice. Slovenska okraja splošne skupine sta: 1. sodni okraji Ljutomer, Gornja Radgona, Slovenska Bistrica, Sv, Lienart, Maribor, Konjice, Ormož, Ptuj in Rogatec; 2, sodni okraji: jCellje, Marenberg, Slovenjgtradec, Šmarje, Šoštanj, ¡Vransko, Gornjigrad, Laškoi Kozje, Sevnica in Brežic.e. — Delegacije so se letos otvoritle dne o. t. m. Slovenski in hrvaški delegati so se zdr.užili in stvorili slovensko-hrvaški klub, kateremu je načelnik dr. Susteršič. V vseh stvare(h bodo postopali složno. Predložil se je skupni proračun. Cesar je v prestolnem govoru povdarjal, d^ hočejo velevla-sti vzdržati mir. Dne 9. t. m. Je govoril dr. Susteršič o aneksiji Bosne in med drugim povdarjal, da se moraita Bosna in Hercegovina ze po svoji geografski in zgodovinski pripadnosti pnklopiti deželam hrvaške krone. Isti dan je imel govor tudi dr Korošec. Govornik svari vlado, da bi se preveč ozirala na Italijo in s tem oškodovala avstrijske koristi. Pridružuje se toplim besedam, ki soi se izrekle od nekaterih delegatov za bosanska Srbe in zahteva, da se ne prezira državi in cesarju dc^fe-daj tako zvesti hrvaški narod, kar se je dosedaj vedno dogajalo. Hrvati so imeli v Bosni zelo težavno stališče. Izvaja nadalje, da nima ogrski nagoti nobenega zgodovinskega prava na Bosno m Hercegovino. Bosna in Hercegovina Ste moreta združiti le s Hrvaško, kadar bo ta postala neodvisna od Ogrske, — Zasedanje, češkega deželnega zbora odgode-uo. Nemški listi javljajo, da bo zadnjja seja češkega dež!, zbora Ift. t.t m.- Poslancu bodo, takrat jzve»deli„ da. dobe naznanilo za prihodnjo sejo češkega deželnega zbora — pismenim ¡potom. — Zborovanje tirolske kmečke zveze, V nedeljo, dne 11. t. m. se jO vršil v Inomiastu dobro obiska/n shod tirolske kmečke zveze, ki so se ga udeležili tudi mnogji kršč.soc, deželni in državni poslanci, Shod je sprejel resolucijo, ki poziva vse kmete, 'da se združijo v veliki deželni kmečki zvezi in da nastopajo pri volitvah enotno. -Pos?anci naj delajo za uresničenje sledečih glavnih kmečkih zahtev: Odstranitev vseh nepotrebnih vojaških bremen, zlasti tretjega leta dejanske službe in zadnjih orožjnih vaj; pravična razdelitev davkov; gradnja potrebnih1 železnic in oest; uravnava rek in potokov; pravičen lovski in gozdni zakon; pospeševanje kmetijskega pouka. Shod je protestiral pfroti uvozu živine in mesa iž Srbije in z Balkana sploh |er pozval poslance, da glasujejo proti uvozu. Deilegfttei je pozval,' da se zavzamejo za zboljšanje plač častni št va. prejemkov in hrane moštvu ter za takojšnjo pojpiriavo velikih pest ob državnih mejah. Glede volivne preosnave za deželni zbor je shod zahteval: direktno volivno pravico tudi za kmečke občine; primerno zastopstvo kmečkega stanu v deželnem odboru; deželni voliVni red se naj kolikor mogoče vjema z državnim. Stoletnico tirolskih bojev leta 1809. bodo v celi doželi svečano praznovali. Mala politična naznanila. Dne 8. oktobra: Visokošolski krščansko-socialni odsek je sklenil, da nastopi stranka z vsemi parlamentarnimi sredstvi proti prepovedi, da ne bi smeli dijaki1 nositi barv. — Včeraj se je vršil na Dunaju ministrski svet, ki se je bavil z razmerami na Češkem. Ministrski svet je določil pot-sameznosti volilne reforme za češki deželni zbor. V včerajšnjem ministrskem svetu je bila končno rešena predloga o starostnem in invialiditetnem zavarovanju. ' — Predvčerajšnjo sejo goriškega deželnega zbora je moral deželni glavar prekiniti, ker so slovenski liberalci s svojimi interpelacijami izzvali velik razpor, v katerega se je z vzkliki vmešavala tudi galerija. Dne 9. oktobra: V Budimpešto so že predvčerajšnjim došli avstrijski delegati. Avstrijski delegaciji predseduje pos"os'"Ozbornični član plem. Madejski. — Avstrijski ministrski svet se je pečal z zadevami, ki se morajo rešiti, ko bo bival Beck pri delegaci,tekem zasedanju v Budimpešti. — Poslanec dr. Schreiner je, "zjavil, da Nemci ne opuste obstrukcije v češkem deželnem izboru. — Včteraj se je srbski patriarh Bogda.novič slovesno namesti) v Petro-Pavlovi karlovški sto''ci. — Društvo čeških odvetnikov je izjavilo, dn se ne udeleži 11. t. m. Eflioda avstrijskih odvetnikov, ker stalni''odbor ne dopusti na shodu čeških govorov. — Hebsko prebivalstvo ne plačuje več češki,h deželnih doklad. Dne 10. oktobra: „Prager ¡Tagblatt" poroča, da bo imel češki deželni zbor prihodnji torek svojo zadnjo sejo. >-• V Budimpešti se pripravlja socialna demokracija na splošno stavko, — V Sevasto-polu v Rusiji so zasledili tajno revolucijsko zvejzo in bombno izdefovpln.ico. Zaprli so mnogo oseb, t— V včerajšnji seji češkega deželnega zbora je vlada predložila novi volivni red oljnem z( načrtom efrkfflna o uvedbi stalne nagodbene ali spravne komisije. Češki (deželni zbor bo imel 334 poslan^etv in sicer 209 čeških in 125 nemških. D, n e 1L o k t o bir as iViŠji budimbještanski mestni glavar je prepovedal z ozirom na demonstra^ cije splošno, nositi orožje. iOb demonstracijah so aretirali 30 socialnih demokratov. Dne 12. oktobra: Na Dlunaju je imela včeraj Siidmarka shod, Q. ljubljanskih dogodkih, kar terega -so se udeležile vse nemške stranke. — Danes se je bosansko odposlanstvo zahvalilo cesarju. Dne >13r oktobra: Ogrski notranji minister Andrassy namerava odstopiti, ker cesar noče da^ ti predpotrdilia njegovi volivni preosnovi. — Nemci v češkem deželnem zboru nočejo nehati od obstruk fcij.e. r— Iz vladnih krogov sei poroča, da predloži Beck v prvi seji državnega ebora predlogo o delavskem zavarovanju. — Včeraj se je v Budimpešti v mestnem parku slovesno odkril spomenik prestolonasledniku Rudolf)u. Razne novice. * Mesto stalnega učitelja je razpisano na 6-razredni ljudski šoli pri Sv. Barbari v Halotsah. Prošnje do 31. t. m. * Prestavljen je v Ljubljano namestnik državnega pravdtoika v Celju dr. • Boschek.: Imeno-vain je ob enem deželnosodnim svetnikom. * Imenovanje. Za kn. šk. duhovnega svetovalca jel imenovan preč. gpspod dr. Ivan Toma-žič,. dvorni kapelan in kmieizoškoiijski tajnik. * C. in kr. oskrbovalno skladišče v Mariboru nam naznanja, da bo letos zakupna oddaja kruha In ovsa za postajo' Slovenska Bistrica v vojaškem preskrbovalnem skladišču v Mariboru dne 23. t. m. ob 9. uri dopoldne, ¡2a Celje pri podr. voj. preskrb, skladišču v Clelju dne 28. t. m., in za Radgono pri okr. glavarstvu v Radgoni dne 29. t. m. * Naša izobraževalna in braliga društva pozivamo, da vsa pisma in pošiljalive kolekujejo s ko-lekom:,. Ojbmejnim bratom v pomoč. * Izobraževalnim društvom priporoča S. K. S. ¡Z. prirejanjje predavanj, kjer se naj račzpravlja o bosanskem ' vprašanju. Kot pripomoček k predavanju jim služi knjiga J, pl, Andrejka: Slovenski fantjei v Bosni in Hercegovini leías ¡1878, i Izdala Družba sv. Mohorja leta 1904, * Za narodni muzej se je nabralo o priliki zaprtja ruške koče 30 K 10 v, * Nove dopisnice. V kratkem pridejo y promet nove dopisnice, ki bodo imele utisnjeno umetniško pz-deiano znamko v zeleni ba#vi. Napisa „dopisnica" ne bo več,. Na sprednji strani bo pa eni strani prostor za naslov, na drugi pa za priobčevpnja. * Zapomnite si je! ¡V zadnji Številki smo prinesli pod tem naslovom v^est, povzeto po JMarburger Zeitung",, jda /je daroval med drugimi tudi Jecetar Gert prispevek v prid nemškemu šulferatfnu. Gosp. Gert pa nam zatrjuje na častno besedo, da je ta trditev, ki gmo jo posneli po nemških listih, neresnična. Torej so Nemci v svojih listih lagali! * Ruško kočo zatvori S. P. D. ta teden. V nedeljo so se zbrali planinci letos zadnjikrat pri Sv. Arehu, da se poslovijo od teh jim priljubljenih gora. Gospod dr. Kovačič je imel pridigo in je ma-ševal v cerkvi. Po maši so se abrali ljudje v koči in se dolgo časa še radovali in vživali "Čisti planinski zrak. Pričakovali smo pač več obiska & Maribora in Ruš samih. Ljudje, zlasti gospoda, pač ne ve, kako veselo je zdaj na planikah! In zlasti se ti poplača trud, kalterega si imel s hojo na goro, v ¡Ruški koči, kjer ti postreže gospa Srn-čeva z vsem, k)ar si poželiš. Mi le častitamo Po-dravski podružnici, da je tako dobro uredila kočo, ker iz nje še ni šel niti edén gost netzadOvoljen. Tako podjetje se pač na vseh straneh vedno samo priporoča. Na svidenje večkrat prihodnje leto na Pohorskih vršičkih! * Velik narodni škandal v Rušah. Vse vre vsled zadnijih dogodkov, le ruški goi-ltilničarji se za Slovence ne zmenijo. Tu zopet vidimo jasno, koliko se • še smemo zanesti na lastne slovenske trgovce in gostilničarje., ki vedno in vedno kličejo: „Svoji k svojim", seveda kadar se gre le za njihovo mavho. Vagon vina so nekateri ruški krčmarjji naročili pri najzagrizenejšem vinotržcu v Mariboru, ki je hud naroden nasprotnik in protestant. Tako podpiranje naših nasprotnikov je neodpustlji^vo tem bolj, ko ima kmečko ljudstvo najboljšega vina na prodaj, kolikor ga kdo hoče. Kmet mora dajati pod vso ceno vino nemškutarskim vinotržcem, od teh pa kup/ujejo in jim dajejo dobiček slovenski narodno-radikatfni gostilničarji. Značajno je postopala gospa Svigeljnova, kateri je tudi ponujal agent vina. Dala mu je odgovor, da je hitro poiskal vrata. Čast taki ženi; vsi možje gostilničarji, ki ste storili narodni zločin, posnemajte tako narodne gospe! * Sopeld zrelih jagod nam je poslal gospod Janko Karba, učitelj v Ljutomeru. Nabiral jih je v | ljutomerski okolici. Srčna hvala! * V Gorici jo umrl v četrtek drte 8. t. m. izvanredno plodovit glasbenik Danilo Fajgelj. .Nie-govi proizvodi se nahajajo meti drugimi tudi v Ce-cilji in Slovenski pesmarici. N. v m. p.! Katoliški verouk. Prva knjiga. Spisal dr* Ivan Svetina. Cena vezani knjigi 2 K 80 vinarjev.) Ta knjiga ' je izšla za višje razrede srednjilh šol in je odobrena od ordinariata v Ljublj,ani in na-učnega ministrstva. * Slovenski rudar iz Obermarx|loha na Nemškem nam piše: Ne morem zamolčati svojim milim rojakom v domovini, kako krasno slovesnost smo obhajali v nedeljo dne 4. t, m. tukaj. Blagovolita vsaj nekaj v Slovenskem Gospodarju natisniti. V, petek dne 1. t. m. je bila sv. birma» pri kateri je bilo tudi veliko slovenskih otrok. V nedeljo dne 4. t. m.' se je vršilo v krasno oz,aljšani cerkvi od jutra do večera češčenje presv. . Rešnjega Telesa. Slovenci smo imeli uro od 5.—6. Veš Čas smo glasno molili in peli v miltemj materinem jeziku, da se je tresla vsa cerkev, posebno takrat, ko smo slišali, da se bliža mil. škof grof Gallen z mnogoštevilnimi duhovni. Takrat, ko se je slišala slovenska zahvalna pesem, ni ostalo med toliko množico ljudstva vseh jezikov, ki so čakali sklepa te slavnosti, nobeno oko suho. Nemški škof so bili popolnoma iznenadeni. Vsi tukajšnji slovenski rudarji, pa si v trajnem spominu ohranijo to veselo slav-nost. * 2ensko učiteljišče v samostanu in ^Domowina"! Zadnja številka Domovine prinaša jako nezrel članek o našem učiteljišču v samostanu. Čudimo se, aa urednik Domovine sprejema take neslana dopise; saj je radi šolskih zadev že parkrat obsedel s svojim neiskušenim dopisovalcem, kakor n, pr. radi nastavljanja šolske moči v Lehnu itd. Vsakdo, ki pozna šolske razmere na Spodjnjem Štajerskem, dobro ve, da so vse slovenske učiteljice, ki so izšle iz tega dobrega zavoda, ostale vetrajne, delavne,, značajne* učiteljske moči, zlasti v narodnem oziru. Zal, da jma-mo ravno v več slučajih pri ženskih učiteljskih močeh, katere je zlasti importiral dobro znani Linhart iz Kranjskega na Štajersko, slabe skušnje, da so te Kranjice v narodnih stvareh stokrat bolj, opustljive nego njekdanje gojenke mariborskega ženskega učiteljišča v samostanu. Poživljamo g. urednika, da se prepriča v tej zadevi natanko in preštudiira to učiteljsko osobje, potem pa ima on besedo. Z neosnova-nirni napadi na naš edini slovenski zavodi na Štajerskem ne dosežemo ničesar, temveč begamo starišie, da .pošiljajo tembolj svoje hčerke v-neznosno ponem-čevalnico, v mariborsko nemško deželno učiteljišče.; Tukaj se zbirajo že itak preveč slovenske gospodične, katere moramo omilOvati, da, so jih poslali slovanski stairiši, večinoma narodno-radikalni učitelji, tja, ker se prvič ne nauče nič slovenskega, jim drugič zatirajo slovenski čut. in jim dajejo priimke. Šolskih sester napadati, nimamo sedaj nikak^ga povoda, pač pa jim svetujemo, kakor že večkrat, da skrbijo vsik-dar, da gojijo med gejenkami narodno zavest in da se učijo marljivo materinščine. Ce uvažujejo Šolske sestre vedno ti dve točki, Storijo (popolnoma svojo dolžnost nc le v šoli, kjer je priznölno vtzorni red, temveč tudi nasproti Slovenstvu. * Zi obmeme Slo ence so darovali dne 11. t. m. v Ruški koči pri fSv. Arehu g. Švigelj 5 K 50 vin., gosp. Robnik in dr. Verstovšek po -l K, gosp. Lesjak 1 K, skupaj 10 K 60 vin. Hvala jim! Živeli posnemovalci! Mariborski okra]. Slovenci zatirajte „Štajerca!" m Slovesno posvečenje jubilejnega altarja Lurške Matere božje v baziliki Marijini v Mariboru se vrši prihodnjo nedeljo dne 18. oktobra. Pričetek sloveäiiQJti je ob osmi uri. Po konsekra-ciji slovenska pridiga ter pontifikalna sv. maša, katero bodo imeli prevzvišeni knezoškof. Vsi častilci Lurške Marije ter blagi dobrotniki nove bazilike se bodo gotovo mnogošjevitno udeležili te izredne slovesnosti. m V Mariboru je ' bila zadnjo soboto otvor-jena vi.nska in sadna razstava IMed Slovenci je b i odlijkovan z1 bronasto kolajno gospod Franc Robič. m Maribor. Trgovski pomočnik mariborske nemške tvrdke Makesch, ki se je udehftil izgrtedov proti Slovencem v Celju dne 20, septembra, je pa-enkrat izginil.. Sedaj je baje v, .Viaražldinu v neki službi. m V Mariboru so bile radi demonstracij zopet tri osebe aretirane, m V Mariboru je .umrla nagie smrti trgovčeva soproga Josipina Worsche v 33,. letu svoje dobe. m Umrl je v Marjboru mesarski mojster m hišni posestnik Jurij Welle, star 58 let. Njegov sin je bil nekaj ur pred njegovo smrtjo aretiran radi mariborskih dogodkov, a kmalu natq izpuščen. m Slivnica. Lep kos izobraževalnega namena je dosegel na cesarjev god petvodom bisernega jubileja slavnosten govor društvenega predsednika (iosp. nadučitelja slivniškega v krasno ozaljšam dvorani bralnega društva. (Predsednik se je tiste dni udeleževal kongresa (zborovanja) za srednje stanove na Dunajiu; v spomin cesarskega jubileja je poslal društvu 10 kron,, p. n. g. domači župnik so darovali v isti namen 5 Ki.) Kakor v živahnem bioskopu smo v duhu spremili usodo sedaj avstrijjskih dežel od sta-- jih naj pošlje v turške Šole,, da ne bojo turškjega za sedanji čas; in sedanje rptzmere prav povoUjlno. učitelja razumeli. .Tam se bodo največ naučili,! , Pa Že v' soboto večer so pokali možnarji ter je naje že tako-na svetu, da človek rad nos tjai vtika, znarijaicr 'slovesno zvonenje pri Sv, Duhu, da bode Iririr» ni + n f\ Vio,. ii 1 rl-r.n,« f^rtrt nnl.n. Mla/lino ia rvrklJtk41Vk kjer ni treba; tje pa ne, kjer. bi- mor čil. O ti preklicana škoda! Vteš ljub m°i sosed, Skodja pa je vendar le, če se Stieger in Versolatti nista učila sodov' delat; jaz bi sam ipotreboval en polovnjaJk in en šteirttinjak, in ko bi mi, ti ne bil pojasnil c|ele reči, gotovo bi ■ bil šel k njima in sode naročil! Sodarjev sosed, m V De vini pri Slovenski Bistrici je padel z drug daii nekaj posebnega. Mladina je oplfitlja društveno uto ter postavila nekaj slavolokov. V nedeljo je bilia asistlirana. sv. maSa pri Sv. Duhu, kjer je vlč. gospod dr. Hohnjec v natlačeno polni cerkvi imel slovesno pridigo,1 Popoldan se je vršilo zborovanje v uti pri Sv. Juriju. C. got\pod Ozvatič pozdravi prisrčno mladeniče in vse zboroval ce ter povdarja, da je dejst- doval. rodavnih časov sem skoz sto- in tisočletja y ,njih zgo-dovinskemt zemljepisnem in kulturnem razvoju, posebno natanko še rast in čast naše domovine, pod Habsburžani,, zlasti v slednjih, toliko slikovitih 60 letih .vladanja Franc Jožefa I» do današnjega dne — dobesedno. Saj je govornik 4. oktobra 1908,. obilno zbrani množici proglasil o Bosni in Hercegovini izjavo „danes ali jutri bodo tuidi te dežele pridružene [Avstriji",. Res, prej kc se je sam nadejal, se je uresničila, že kar drugi dan namreč, — Orisal nam je žlahtne lastnosti jn kreposti cesarjevega srca jn vladarjevega duha, spominjal se veseli!h, a ne zatajil silno žalostnih dnij presv. vladarja, kateremu Bog n.1 prizanesel nobenegia udarca bridke, pretresljive pos-kiušnje. Vmes je vpletal mičpe dogodbe iz cesarjevega življenja ter. podajal zdtravei nauke dekletom (napačno znanje), lantom 1 (pijančevanje), kmetom (tožbe), materam- (vzgoja) . . . ., da bi jih bila slišala vsa lara, tla bi ubogali vsaj, ki so jih slišali, Gosp. nadučifielj, srčna Vam hvala za pc/dučno zabavo; bodite prošeni še drugokrat. — Deklamjacije dobrovske^-ga šolarja Fr, Fjras-a (¡„Bratje, v kolo se vstopimo" .— „Jugoslavija pred Te pimhajai, naš presvitli car" —- „(Mi ponosni smo junakji, s Slovenskega doma") so vzbudile burno navdušenje, — Na čast odhajajočim ¡vojnim novincem, ki so se naslednji dan poslovili od domačij^ in dosedajne tovaršije s slovesno sv. mašo in skupnim obhajilom, so mladjemjči uprizorili s hvalevrednim trudom globoko premišljeno in visoko zasnovano igro o četrti božji zapovedi,, igro, ki zahteva veliko vaj (zal katere pa je v jeseni pičlo časa, , . . , , zlasti, ker so "fantje še-Je 21. septembra dobili v ro- i V celi ptujski okolici rad obiskuje slovenske hiše. ke besedilo) in pazljive, mirne pozornosti poslušalcev, I P PLul - Mestni vrh. V nedeljo, dne 4. t. m. Mladina slivniška, nikar ne zjabi resnih a zlatih smo iz zgornjega Mestnega vrha spremili k zadnjemu naukov, podanih ti v govoru in igri; vsi ¡pa molimo • počitku 34 ilet starega zavžitkarja Janeza Anžel po za cesarja, naj modro vlada razburkano Avstrijo se- ' domače Solinek. Pokojni bil je daleč okoli znana osebi v čast, narodom v prid, domovini v ponos! i ba. — Isti tlan je umrl preti poinoči nagle smrti An-m Orehova vas—Slivnica dobi novo že željno \ želov sosed, gostilničar in posestnik g- J akob Murko, pričakovano in potrebno železniško postajo, katera : v 53. letu svoje dobe. Zapustil je ženo in več do-se> danes izroči prometu. Naš drjžavnl poslanec ■ g. ' raslih jn nedoraslih otrok, katere je prav dobro yzr Pišek, kateremu gre zasluga, • da se ■jie postaja gojil. Naj v miru počivata! zgradila, .si je s tem v svbji domači občini posta- ) p Občinski odbor občine Hajdin pri Ptuju je vil nepozaben spomenik. Bodi tudi vsem danpval- j v svoji seji dne 11. oktobra t. 1., pri kateri je bi- sovraštvo, da si podamo vsi v bratski ljubezni" ro-cem, gfospodu grofu Sehoinbornu, (občini Orehova lo vseh 12 odbornikov navzočih, sklenil, sledeči pro- i ke;' ter skupno in složno delamo povsod za naroda ---— -•-<-•- ' - v -* * ? test: Občinski odbor občine Hajdin pri Ptuju od- f omiko in napredek. Konečno kliče: Fantje, izobra- drevesa posestnik Leskovar in se občutno poško- vo, da se je toliko fantov sešlo, že samo dokaz, da i so ti mladeniči dobri, nepokvarjeni, ukiaiželjni, ker se niso zbali ne raznih žrtev, ne hudobnih jezikov^ i ampak javno pokazali, da hočejo ostati zvesti idea-; lom krščanskega slovenskega ljudstva. S Predsednikom shoda se izvoli vlč. gospod dr, Hohnjec, ki pozdravlja shod v imenu S, K. S.tZ., mater, zvez slovenskih mladeničev. iNato izpodbuja mladeniče k resnemu delovanju po načelih, katera kažle lepi mladeniški znak: pod ^astavo sv. križa, i v senci slovenske trobojnica. Glavni govornik, vrli mladenič Žebot, predsednik Z. S. M. v eno uro trajajočem govoru raz-motriva skoro vsa važna in pereča vprašanja, ki se tičej|0 slovenskih mladeničev. Med drugim pravi : Kakor zlaio solnce letos celo leto pripeka in še zdaj, v pozni jeseni, tako obilne ¿Jvoje a^jjte žarke siplje na zemljo, ravno tako raegreva, zlasti v tem letu, naša mladeniška, zveza srda vse slovenske mladine. In prav to je tako veselo «znamenje, ker pomenja preporod, našega naroda. Djanes pa smo se zbrali posebno iz dveh vzrokov tu pri Sv. Juriju. Prvič zato, ker je tukaj rojstni kraj našega ljubljenega voditelja in buditelja slovenskih mladeničev, gospoda drv Korošca (krepki živio-klici!), in drugič ¿lato, ker je o jurjevški mladini šel vedno Sloves, da je zavedna, vrlo narodna, pa tudi navdušeno krščanska. Govornik navdušuje mladeniče nadalje posebno za tri reči: za živo vero, narodnost, delavnost. Delavnost kjaižite tudi nasproti svojim tovarišem, da jih navdušujete za vse dobro ter i delate na to, da izgine med nami, 'vsaka miržnja in ptujski okraj. v Slovenci, zatirajte „¡Štajerca!" p Zaradi izgredov v Ptuju so bili dne 0. t. m. obsojeni bledeči Nemci: Jurschinak na 10 dni, Lorentsehiisch na 8 dni, Rom na 5 dni, Ottl je bil oproščen. Pri kom so neki bili v Službi ? ? Poročajte nam! p Ptuj. Na vprašanje v zadnji številki vašega cenjenega lista pod „Ptujskim okriljem";, , kdo je Kari • šaria, ki se je dne 26,. septembra dal v Mariboru po lutrovsko poročiti, vam pošiljam vizitnico dotične osebe, ki ima agenturo Singerjevih šivalnih strojev za krojače in črevljarje. Kari Saria kaj rad berači pri slovenskih rokodelcih za, odjem strojev,, ločno obsoja nastop proti mirnim skupšičinarjem j Zujte se, da boste pravi, trdni značaji. Mi moramo vas in Slivnici za zdatne prispevke srčna zahvala Želimo, da Še'dobimo pošo! — Občan. m Puščava. V (nedeljo dne 11. vinotoka je ' družbe Sv. Cirilaiiiii Metoda tirne • 12. in 13. sept. 3 vzgojiti mladejiišike* vrste, ki bojdo vselej značajni, priredila naša Dekliška družba v proslavo trojne- ; t- v Ptuju, ki je izzval opravičeno* nevoljo po ? llaj jih tudi stane glavo, — Viharno odobravanje ' " ....... vialem. Slovenskem ter najodločneje protestira preti je sledilo temu krasnemu gQvtoru ppriprostega kmeč- nesramni, lažnjivi in obrekljivi pisavi ■ kulturnih kega fanta. v nemških listov, iO tem sklepu se obvestita i gospod j Natq deklamuje Korošak"' Alojz (Sv. Jurij ob ministrski predsednik in . gospod minister notranjih gg,av.): „Pozdrav tovarišem", ter, jim navdušen kli-zadev« ga jubileja veseli,co z igro „,Lurškatpastarica", ki se j,e izvrstno obnesla. Ker so bili prostori, pretesni,, udeležba pa silno velika, se bo ta krasna igra prihodnjo nedeljo dne 18. vinotoka zopiet ponovila. .Torej v nedeljo vsi v Puščavo. m Sv. Anton v Slov. gor. Politično društvo za lenarčki okraj priredi v nedeljo, dne 18. t. m. velik javen shod pri Sv. Antonu v Slovi. gor. ob 3. uri popoldan v prostorih g, Mih. Podgoršek). Vspored: i. Ptujski dogodki. 2. Kmečka zveza. 3, Slučajnosti. Govori g, kaplaln Bosina in drugi. p Cirkovce na Drav. polju, Po dolgi, mučni bolezni je dne 7, septembra t. 1. v Sikoiah v 72. letu umrl obče spoštovani posestnik Jurij Dražko-vič, po domače PlaninŠek. Bil je ve(č let občinski predstojnik, mož trdnega, katoliškega prepričanja, eden največjih dobrotnikov novfe župnijske cerkve. Svojih otrok ni imel, zato j,e sprejel druge za svoje otroke, tako ■ si je celo izi Bavarskega osebno pri- če: „Združimo torej mlade moči, — Posvetimo*: ji (domovini) dela vsi; — Saj v delu samo veri,i domu — Počiva nada boljših dni," Nadalje! še govorijo in vsak iz svojega kraja izročajo mladeničem prisrčne pozdrave fanije: Stu-hec Ivan (Kapela^, ki navdušuje za organizacijo, za umno gospodarstvo iiv, samopomoč; Babic, predsednik bralnega društva ljutomerskega; Borko (Sv. Anton) .omenja zločinstva v Ptuju, Mariboru itd,, m Slovenska Bistrica. Stieger in Versolatti 7erS if ? °Utn "S 86 godij°- ' peijal deklico, katera mu je zraven žene posebno v ie7Teli"~tia "in_as""žiastl ti dogodki združijo ter k nek mu sodaHu Zdai .Ifie^U ^et? i "olczni Prav skrbn0 str^la in > ,tud' v ^°P°" 1 k resnemu, složnemu odporu; mladenič nornia K nekemu sodarju. Zdaj'se je plazil eden ; roki ni pozabil. Blaga duša naj vživa večno vese- ; gtuhec (Sv. .Križ) opominja, naj si v izouratževal- lje. — V soboto dne 26. septembra je zopet ogenj ) niil društvih vsak fant pripravlja svoje orožje "" vniČil v Spodnjih Jablanah hišo in mlin. Zgorelo ! poznejše žiVljer^jei, naj deta. za našo sveto stv: okoli njegovih ogilov, zdaj drugi. Ko sem to videl, sem začel z glavo majati,: Glej, glej; Stieger in Versolatti ista se začela učiti sode delati, da bi na stare dni tako preživela kosti, svojega rojstva. Ni neumno. Dobra obrt, in posebno letos dobro nese. za stvar z i je precej zrnja, kakor tudi krme. Pazite -na otroke, | vgQ m()fij0 za 6asa volitev.' Korošec (Sv. Jurij) kli-skrivajte žveplenke!........6e tovarišem v „Mladeniški budnici"': Naprej mla- ni itak, kakor so učitelji na nemški šoli, ki otroke . . , r , - , v. .. ■ - - 1 j ustanovni shod izobraževalnega društva z veselico., ci micHm i n v.* x i , , , . i p Stopercc, Tukaj se je ustanovila Rajfeize- i ¿enči, mlada kri slovenska, — Ne straši borbe se ?ter l Si" J ' ^'S°Cte-de-at; nova posojilnica, katera fce posluje in dobro napre- 5 nikdo - Kdor za Boga, za rodno- srečo dela, - nemškf Ve?SijftaSansLi So^s^ ^sodTde i dnje; ima dvakrat v mesecu uradne ^eve vSako dru- j Sar pomaga mu nebo! Mladenič Golnar (Sv. aio tako da sta ca dorerakumeta ia m ist 8° in četrto Dne 18- ^ slatvili bodemo iz- ; Jurii) g0v0ri med drugim: Velijo je na^e navdu- -a 0 aa sla ga florjro razumeia- (ia mojster . vanredno slavp0st cesarjevega jubileja, potem bode ' genje danes, ker sližimo toliko navdušujočih govornikov. Žal, da bodo ti kmalu utihnili. Navdušenje za naše svetinje pa ne sme ponehati, Da se to ne zgddi, naročimo si vsi in berimo paafljivo „Slovenskega Gospodarja" in „Naš Dom", kajti v naših dobrih krščanskih listih imamo najbolflše, vedne govornike. Proč pa z liberalnimi in nem-p Sv. Lenart pri Veliki Nec^tji. V nedeljo 18. škutarskimi listi. Sut, tajnik K. Z., pa v navdu-oktobra se vrši pri nas v „Narodni šoli" mladeniš- šenih besedah pozdravlja zavedno in prebujeno pr-ki shod po pcfzni službi božji. Govori več govornikov, lekijo, ter še z ozirom na raSzne dogodke po me-Mladeniči, pridite v obilnem Številu! stih enkrat kliče vsem zborovalcem: „bvoji k svo- p Sv. Tomaž pri Ormožu. Resnicoljubni nem- jimi!" godbo in petj,em. Siavnosft se vrši na vrtu gostilne Ig, Vralbiča ob 2. uri popoldne, Vspored:) 1. Pozdrav, 2. Govor. 3, Razlaganje pravil, 4. Vsprejemiainje udojv in vplačevanje udnine. 5, Volitev odbora. 6, Slučaj- učijo računit v nemijkem jeziku — otroci pa jih zijajo, ker jih ne razumejo in tako ne bodo nik-diar znali računit; tudi Sitieger in Versolatti bi se ne naučila sodov delat, ko bi jih mojster učil v turškem jeziku, ker ga ne razumeta, in znalo bi .. __ , „ . , se zgoditi, da: bi obroče znotraj v sjodu nabila.) i n0Stl- K udeležbi vabijo se vsi stanovi. Hitim k sosedu, ki mu je manjkalo sodov in po- ! vem inovo sodarsko tvrdko: !Stieger et Versolatti. Debelo me gleda. Ko mu pa razložim, kar sem videl, ii4e mi smeji. ■ Ne, ne, ljubi, mi pr^avi, nista se ne učila sodov delat, pa nekaj drugega je bilo. Veš, Stieger je hodil k sodi.airju, da bi dal svoje otroke v nemško šolo. Dobro; pa kaj je delal Versolatti pri sodarju ? Tudi: to ti povem, če ški listi so nedavno zagnali grozovit krič, češ, da Predsednik dr. Hohnjec se konečno prisrčno ! nameravajo našuntani prebivalci spojdnjeptujskega ; zahvali vsem, ki so kaj pripomogli k temu tako znaš ' glavarstva, "seveda "tudi" od Sv. Tomaža"" slavni j lepo se wšečferau shodu, zlasti Še domačtunu pev molčati. „S/eveda, tih bom kot zid." „Glej, nemški i Ptuj od štiri strani napasti in razdj(ati! To je res j skemu zboru,ki je v ci v cerkvi in v ^uti s prekras- učitelji na nemški šoli, po katerfe je Stieger pisal | groza in strah hujši kakor pred Turki Toda le j nim petjem• zdatap zvišal vs^ranski uspeh na . Nemško — naših nemških niso marali, ker ima- počasi ! jo premale glave in vsled tega v njih premalo nemščine — so v svojih glavah prinesli nemščine samo za otroke; nimajo nje pa za Versolattija, ki se tudi hoče nemški učiti. In kaj si stuhta Versolatti, modra glava? Gre k sodarju, pa naroči sod, velik in močen, ter ga pošlje v Berolin, ker doma je nemški klin. Napolnite mi sod, mjim piše, z nemško Špraho in/omiko, da v novi, šoli pridem ž njo v dotiko. In poslali Nemci so iz rajha, šiprahe nemške dva estrajha, da postane'tudi Versolatti — pristen nemški tati. Glej no, mu pravim, kdo bi si mislil, da oče Stieger tako skrbijo za naše otroke. Morebiti bi pa bilo bolje, ko bi bolj skrbeli za svojo štacuno in za, svoje ljudi, pa bi bilo marši- i kaj drugače. In če Stieger hečet, da bi nnši otnrv i ci zijali nemškega učitdja^ kotnik; nt{va vrata, naj ^aou Ni treba se nas bati. Ne bomo pridrli s } vanja, vter zaključi isto z gromovitim trikratnim 2i kosami in sekirami; ne bomo ptujskega mesta nar j vioklicem na visoka letošnja jubilanta papeža in padli, še manj razdjali. Pač pa bomo naredili ve- \ presv, cesarja. lik naval na slovenske trgovine mimo nemškutar- | Sfedaj pa smo hiteli vk večernicam v cerk-ev, skih in nam sovražnih trgovin. Od slovenskih tr- i kjer jo č. gospod pzvatič v kratkem nagovoru mia-govcev pa pričakujemo, da ne bodio predragi in da ! deničem, ki bi naj.bili naša nada, se enkrat go-bodo preskrbljeni s potrebnim blagom. Naše ljud- ; reče na srce polagal one čednosti, ki morajo oan-stvo je strahovito razburjeno zaradi dogodkov v kovati dobrega fanta, zlasti ljubezen do stansev in Ptuju svete cerkve ter prava srčnost nasproti ljudem. 1 Ob štirih pa so domači fantje s svoj« daleč j slovečo spretnostjo predstavljali igrokaz „Sinovo 1 maščevanje." ,, , . , .¡„i | Tako smo družili vies dan koristno s prijet- i nim ter želimo iz vsega srca, da bi neme, ki se je. ta dan položilo v mladeniška srca, obrodilo stoteri Ljutomerski okra). v Slovenci, zatirajte „Štajerca!" Mladeniški $bod v Št. Jurju in tisočeri sad. :.iiili&Bv/ Jurij ob Sčavnici. Tukajšna gasilna . in nlrr\C?l OTcVrt ■ SA to šolsko odgojo privošči tudi svofam otrokom ter l MMJenišiki shod, ki se je tu vršil, -je uspel društva, jurjevsko, dragotinsko in okosiavsKo, so priredila v nedeljo dne 27. septenibra .cesarjevo ju-bUiejno slavnost, ki je prituv izbor.no izpadla. 0 Na predvečer bakljada pri Sv. Juriju, drugi i^ii pa- radni nastop gasilnih društev pod vodsivoiV načelnika Nemca in slovesna .služba božja. Nastop gasilcev je bil precizen iu disciplina vzorna. Kaj lepo je bUo videti, ko se je oddelek gasilcev od drugih društev kot poseben oddelek odtrgal ter šel v sakristijp, da se predstavi in ponudi za svečavo pred altarjem v čast Najvišjemu. Glavna četa je po i končanem lepem komadu naše domača godbe pod vodstvom gospoda Vogrinc.a bila prisotna pri prV ; digi in sv. nmži. Po sv. maši je bil zopet nastop j ¿gasilcev in raport, Tu se je pokazalo, kako lepo : je slovensko povelje. Po končanem raportu je, za- ; igrala godba cesarsko .himno. Po končanem komadu je marširala četa zavednih gasilcev pred hiso . gospoda Košarja, kjer se je v tzasebni hi^ pripravila za naše gasilce prijetna zabava, ob enem pa tudi sodček dobrega vinca in prav po domače kosilo. Kratko smo bili skupaj, prijetna nad vse ]e bila zabava in govori so sledili jeden drugemu, tako da se bomo res prav z veseljem spominjali tega dneva. Pa glej ga spaka, v tekoči številki je Dtuiski Stajerc"' že napadel načelnika radi slovenskega poveljevanja. Ne bili bi dali v javnost našega slavnostnega nastopa, ker sa ne, ihvalimo radi, ali ker bi ptujska cunja rada smešila iti sramotila nas in naš materni jezik, pišemo vam to, gospod urednik, da slovenski svdt zve, da smo slovenski gasilci možje, katerim je» materina beseda vse. — Slovenski ga\iii'lec. 1 Sv. Peter pri Radgoni. Kaj lepo je bilo pri nas lic. oktobra t. 1. Po nasvetu gosp. župnika Martina Osenjak so vrli Sentpeterčjani zložili toliko vso-tot da se je mogel v spomin na letošnji trojni jubilej naročitji v lik 2239 kg težek nov zvon, ki zdaj s prejšnjimi čvietorinji zvonovi tvdri ubira^noj harinjonjična zvonenje. Blagoslovili so ga premilostljivi knez in škof ter med posvečenjem obenem v obiilnem številu zbrani množici domačinov in tujcev prav umljivo razlagali svete obrede, s katerimi se zvonovi „krstijo". Od 8. do 10. ure dopoldne so trajali obredi, pomenljivi, spodbuditvi in obenem ganljivi.» Pridiga prevz-višenega knezoškoia je psu billa krona vse slovesnosti. Ljudstvo je bilo ganjeno do sol|z, zajedno pa navdušeno za dobro, sveto stvar, pjobrim SentpeterČanom se je omenjeni dan z lica brala radost nad sadovi, lastne darežljivosti jn pa nad prihodom mil. nadpia-stirfa, Navldušefriost za sveto stvar jje istqtyako razodevala bakljada, katero je na viečer 10. oktobra vi-sokemtu ^ojsin p;rir.e\ii),a gOrii je radgonskja ptožarn,? bramba v zvezi z godbo. Ko je popoldne po večerni-cah zadonel prvokrat novo-blagoslov^eni zvon, je bi: lo rosno mnogotero oko, Slovenjgraški okraj. v Slovenci, zatirajte „Štajerca!" s Slovenjgradec.i Vfcied posredovanja državi nega poslanca dr. Korošca* bo dobil tudi slovenj-graškri okraj podporo po suši,, kakor hitro bo skupaj skupiček, ki se bo nabral iz plačila za seno in slamo pri prvi podporni akciji. s Velenje. Z ozirom na § 19 tiskovnega zakona prosimo podpisani, da v prihodnji številki Var šega cenjenega lista, tikajoč se dopisa iz „Velenja" v petkovi številki, sledeči popravek priobčite. Ni res da bi se bili podpisani v nedeljo dne 20. IX. 08. demonstracij v Celju v kakor kol oziru vdeleži/li, ampak res je da so edino le navadni izlet s kolesi, kakor običajno vsako nedeljo, napravili Z odličnim spoštovanjem Velemja, 6. IX. 08. pri tvrdki Rak J. Arlič. Andreas Hotko pri tvrdki Rednak. Franz Blatni g pri tvr dki Demšič Tisch-ler. — V tem popravku ne ziani,kajo gospodje, da niso bili v Celju, ampak samo, da se niso udejlo-%i1i izgredov, kar je seveda nemogoče dokazati. G. dopisnik ima sedaj besedo. Konjiški okraj. v Slovenci, zatirajte „Štajerca!" k Konjice. V Konjicah se vi zadnjem času mno-zida; tu pa tam je vzralstta, iz tal kaka nova b^-ša.Tako tudi na prevratu tik velike ceste. (Ta hiša 2 mizarsko delavnico bi bila videti kaj &edna, toda močno jo pači čudni napis: lAnton Schelich .(seveda!) — Bau- und Mobel-Tisdhlerei. Torej nemščina in sama nemščina{! Kaj pa ko bi se raje glasbo: Ant. SeJih, itd. ... ? Ali bi se slovenski napis ne podal velika lepše? Mizarski mojster Schelich mertda hoče delati samo za Nemce, ne pa tudi za nas. No, pa bodi, Saj nam Slovencem v Konjicah in okolici itajk ne manjka slovenskih mizarjev! k Rozina pri Konjicalhi. Popolnoma izginil je iz naše občine ptujski Stajerc, Pred nedavnim je še zahajalo k nam nekaj iztisov teh imenitnih „cajteng", a sedaj ni nikjer več nobene. Prav tako! Broz takega lista, ki ne širi kakor znapio, nič drugega kakor podivjanost in nemšk^tarstv-o, se lahko prebija "i ,av&tnb iq k Prihova. Poučno zabavo smo i meti v nedeljo, dne 11., oktobra. Splošna sodba- Je ugodna. Prihodnjič več. r- Na mladeniški shod «a Brinjevo goro n^s bo Silo toliko, il[a bo ivideti tako, kakor bi prikorakala mogočna armada — iz BoSne v Srbijo. „Na Brin-jevo goro, ca strme vrhe, tja kliče in miče in vabi srce!" k Iz ločke župnije jih pride baje vetliko na Brinjevo goro. ,To bo jlepo! k Žiče. V predzadnji številki našega lista'smo objavili dopis jz Žič, v katerem se proti koncu veli, da so sp narodne veselice prirejale pri gostilničarju, ki je bil naroden samo tako dbofeo, dpkler so se iste vršile y njegovi gostilni, Ako bi bili bralci Slovenskega Gospodarja mislili, ka se je ¡s tem hotelo zadeti občespoštovanega g. J- Gosaka, povdarjamo to pot, da je btil qn vedno in je Se itudji danes odHočno naroden mož. Najboljši dokaz temu je, da je vzgojil in deloma Še vzgaja svoje otroke v najstrožjem narodnem duhu, kar je dobra zuiano vsem nasprotnikom slovenskega naroda v konjiškem okraju,. .Vsa Čast mu torej! k Brinjevagora. iTu bo se mladeniški shod dne 18. oktobra vršil, naj si bi vreme bilo kakor-šno hodi. Sveto opravilo v romarski cerkvi bo se začelo ob 5411. uri. Zborovanje se začne ob VA. uri v prostorih restavracijskega šotora. Glavni govor bo govoril} zjastopnik „Zveze slovenskih mladeničev", ker ta zveza je zasnovala naš shod. ¡Tudi g. poslanec Pišek nas bo počastil. Torej dobro došli, na zeleni gori. k Na Keblju na Pohorju smo imeli dine 113. septembra t. 1. občinske volitve. Novi ojdbor si je izbral dne 4. t. m. svojim žjupanom gospod^ Jur. Gnižnika, občinskim svetovalcem pa gospode: Fr. Fridrihia, Jože! Juhar t a in dosodanjtega župana M. Bojčeka. Upamo, da bo deloval novi odbor s ' predsednikom vred v blagor 1 naše občinp. — ■ Kebeljski volilci. _ .. Celjski okraj. ^ v Slovenci, zatirajte „Štajerca!" c Celje. Dne 12, t- m, smo spremili k zadnjemu počitku Ivana Siergarja, brata lazarista in orga-nista pri Svi Jožefu; Oni, ki so v Ceilju študirali, ga imajo Še gotovo dobro v spominu, kajti iz njego-(vih dobirih rok so prejeli mnogokrat kruha in hrane. Pogreba se je udeležila tudi org^jajrska šola s 24 učenci, kateri so mu zapeli ginljivo pesmico „¡Mrtvaški zvon"« c Iz Ljubnega. Slučajno pridem, kakor že prinese ¡čas, v gorsko vaš Luče, hiteč proti divni Uogarski dolini. No, to gre vsak dan tujcev od vseh krajev, kateri si hočejo slovensko Svi^arijo ogledati. Prosim vas pa, gospod urednik, naj vam n!a uho povem, kar mi ni dopadlo. To sta dva korundiča, ki pridite . okuževat sveži gorski zrak. Se povem, da sjem tistih ljubih dveh imena zvedel, katerih pa na prošnjo Lučanov zamolčim. — Lju-bančan. c V Mozirju se je vršili dne 4. (, m. protestni shod proti dogodkom v Ptuju, Mariboru, Celju in Ljubljani. Dobip smo večji d„\pis od našega vrlega 'dop^nika, katerega pa moramo prositi optroa^epjfr, da ga zaradi hudega pomanjkanja prostora ne moremo objaviti. c Šoštanj. Dne il. t. m. je umrl g. Fortunat Paradiž, posestnik v Šoštanju. Ob devetih, bil je še na kolodvoru» kjer je pričakoval sina. Sla sta še do i trga skupaj in nato se ločita in odideta vsak svojo pot. Ko pa pride . oče domu, se naenkrat zgrudi na tla in umre. Zadela ga je kap:. Mož je bil odločno narodnega mišljenja' in velik prijatelj Slavienskega Gospodarja. N. v m. p.! a Sv. Jurij ob juž. žel. iV nedeljo, dne 11. okjto-bra je bil tukaj protestni shod, katerega se je udeležilo nad 200 zbbrovalcev. Predsednikom je bil izvoljen g„ Ferdinand Žga^nk, kaplain. Govorilo se je o zadnjih dogodkih v Ptuju, Mariboru, Celju in Ljubljani, Govorniki so večinoma ivsji povdarjali to, kako bi naj mi Slovenci na svoji zemlji postali svoji lastni gospodarji. Sprejele so se tudi Resolucije,; ki merijo na samoosivojitev in ki obsojajo zadnje žalostne dogodke na Spodnjem Štajerskem in Kranjskem. o Laško. Dogodki v Ptuju^ Mariboru ,in Celju, kakor tudi v Ljubljani so vadramili tudi nas Slovence Jaškega okraja iz narodnega spanca. Na c. kjr. /Pošti v Laškem se nahaja neka rujava, srednjeveška napisna tabla s samonemškim napisom. Čeprav je že leta 1903 vfložila občina po pokpjnem poslancu Žičr karju prošnjo za d\ ojezičen napis, Še do danes ni rešena. V Avstriji imamo neko točko 19f. ustavnega zakona že 41 let, a menda samo zaradi lepšega. Tudi poštni pef(ai je samonemški, 'čeprav je tukaj le par Nemcev, orfiHoma nemču^jsv. (Upamo, (la bpdejo n|pSi poslanci odpravili te nedostatke. Kot pravo slovansko gostilno priporočamo pivnico delniške pivovarne, katero ima v najemu g. organafet Franc Drolc. V tej gostilni so na razpolago skopaj wsi slovenski časniki, med' drugimi tudi Siov. Gospodar in Slm^enec. „Svoji k svojim"! c Rečica ob Savinji. Uatamvni shod Katoliš. slov. izobraževalnega 'društva sp še ne moTe vršiti 18. t. m., kakor se je naknanilo,' iz nepričaikovainili zadržkov, Brgt&ka društva!* ki so nas hotela razve-sielitffe bbiskfti^, naj to store pozneje, ko se bo zopet nazn^aiiio, c Šmarje pri Jelšah, Večkrat priden» po opravkih v trg, pa vselej me žalijo narodnega trga nemški napisi. Ne morem si ranložiti, zakaj Še precej hišnih številk nosi napis: St. Marein., Cisto nerazumljivi so mi nemški napisi pri nekaterih izveskih. Cela Kranjska se je očjstila nemških napisov-in slovenski Štajerci še bomo dalje gledali tako sramoto na naši zemlji! Vse neanške napise šmarske imam zapisane. Ce še bqdo dalje kazili! narodni značaj našega trga, si bomo Slovenci šmarskega okraja znali pomagati. Mislim, da naš razumejo tisti, katerim to velja. c Rečica na Paki. Pod napisom „Požar" smo prinesli letos v 37, številki Slov. Gospodarja inserat, v katerem izjavlja Alojz Mih^lec, prevžitkar v Gan-cah, da se ne sme pri njem imenovati pri „starem Francelnu". Sedaj nam piše Alojz Mihelec, da on o tem linseratu ni ničesar vedel, in da nam je poslala inserat oseba, ki se hoče na skrajno podel in smešen način nad njim maščevati, c Gornjigrad. K. bralno in izobraževalno društvo vabi na veselico, ki jo priredi v nedeljo, dne 25. oKtobra. Petje, tamburanje in igra: „Dve materi". Sedeži 80 vin., stojišča -10 vin. Pridite v velikem številu. Odbor. c Petrovče. Bralno društvo „Gospodar" ima svoj občni zbor z govorom o gospodarstvu dne 18. oktobra ob po 4. uri popoldne v prostorih g. Teržan. c Trbovlje. Prošnji za nujno zgradbo društvenega doma so se doslej odzvali p. n. g g.: dr. J. Benkovid, Brežice 100 K; V. Pušenjak Maribor, 50 K; J. Krajnc, Sv. Peter, 2 K; P. Erjavec, Trbovlje, 20 K-J. Pečnak, Trbovlje, 5 K; A. Cestnik, Celje, 10 K; M. Ulinik, Dolič, 20 K; J. Lončarič, Trbovlje, 50 K; J. Zupan, Trbovlje. 10 K; Soc. demokrat iz Idrije, 5 K. Vsem Bog plati! Spomnite se tudi drugi kršč. socijalne organizacije v Trbovljah, ki ima vršiti jako važno nalogo! — Odbor za zgradbo društvenega doma. Brežiški okraj. Slovenci, zatirajte „Štajerca!" Brežice — Kepenik II.' Dinamit, petarde — nemški dom, pojde v zrak — Hrvjaitje hočejo zažgati spodnji del mesta — /take in enake govorice so prestrašeni Germanci skozi cel teden trosili; trkali so se na prsa, da se boje le Boga, toda po nemškem časopisju soj dvignili cel} vihjar, ter klicali po orožnikih, policiji, državnem pravdniku in celo po Vojaštvu zoper te upqrne Slovence, ! ki nečejo več plesati kakor oni godejp, ki: se nečejo več striči dati kakor pohlevne ovčice. Vlada se i jim je res vsedla na limani/ce in poslala v. Brežice dva eskaidrona dragoncev iz Slovenske Bistrice, dve stotniji pešpolka št< 7 iz Gradca, j ter okrog 70 orožnikov. Cel vladni aparat je delal, da se prepreči za nemškutarijq uničujpči učinek letakov, katerih je bilo kot listja in trave r/az-trošenih od Sv. Petra pod Sv, gobanu in Klanjca na Hrvaškem do St. 'Jerneja ima Kranjskem, od Rajhenburga pa do Samobora in Zagreba. Državni pravdnik ' je zaplenil ^epake in letake, toda kaj pomaga zaplemba, če je že visjaka koča hranila letak kot nekako svetinjo. Zupane je glavarstvo naprosilo, d4. povsod potrgajo lepake, toda le malo ste jih je udalo temu protipostavnemu nalogu;» kajti župan nima opravljati policijske posle. Zupne urade in županstva se je naprosilo, da odpovedo shod, celo hrvaški vladni, aparat je delal, da se je preprečila udeležba iz HrvaŠke. Političnega uradnika neumestno službo je opravljal gospod baron Steeb, ki se je dva dni vozil po celem okraju, ter lastnoročno (!) trgal lepake, ker mu pri tem poslu nikdo ni hotel pomagati. Seveda so zla njjegjo\pm hrljtomi lepak? t hitra zopet prišli na dan. Okrajni komisar Scjialienratih je bil ta dni pridno na delu, ustreči vsaki še tako, neopravičeni želji mestne občine Brežice. Ker se je bilo bati, da bodt ta izvenredna marljivost in nenavadna gorečnost na odločilni d«-utegnjila postati usodopolna, ker bi se ljudstvo ne dalo kiw pometati s sabo, zato je štajersko na-mestništvo dalo z dopusta poklicati okrajnega glar varja samega. t Od gospoda barona Sieeb(a ter okrajnega komisarja Sc.halfenratha bodimo v bodoče mtorali pač večkrat odločno zahtevati, da tudi v drugih nuj-nejših zadevah kažeta isto marljivost in gorečnost, katere dosedaj nismo opazovali. Njedelja je bila v < Breižicah izredno mirna, mesto skoro popolnoma zapuščeno. Ob senci bajonetov, katerih je Štrlelo po calem mestu, zlasti, pod okriljem dragoncev, ki so celo popoldne in cel ve-Čjer stali v ulici med nemškim domopi in Matheiso-vim magacinom,. so naši nemškutarčki Šele do sape prišli; skušali so sem ter tja izzivati mirne Slovence, toda ni Sle jim posrečilo povzročiti kak Škandal. Aretiran ni bil noben Slovenec, pač pa n)eki Nemec, kiaieri je v družbi z nekim drugim ja\mo grozil, da treba dr, Benkoviča ubiti* češ, da je on kriv, da je vojaštvo v mestu 1 ir Kljubui.'Vfwm spletkam nemškutarjev, ki so qel teden^stra&iftvlahkoverno kmečko ljudstvo, zbralo sa je popoldne ob 3, uri na kolodvoru do 500 ljudij, med njimi najbolj odlični možje iz kmečkega stanu. Tudi par posijinemcev, med njimi neizogibni trgovec de Costa je bilo v bližini.. Da se ljudstvu pojasni položaj v Brežicah, povzel je besedo državni poslanec drj. Benkovič, ter je v kratkih besedah občinaltvo opozoril, da na noben način ne hodi v mesto in se povsem mirno vede, češ, da ne smemo posnemati ptujskih razgrajačev.. Vi jedrnatih besedah je dal duška protestu zoper sepiejmberske dogodke, na k|ar je občinstvo žrtvam 20. septembra 1908 zaklicalo trikratni: Slava! Ko je gospod okrajni' glavar videl, da < ima pred seboj povsem miroljubne ljudi, odpeljali se je v mesto. Občinstvo je odkritih glav zabelo „Hej Slovani!", „Lijep|a naša domovina!" ter ,„OdU!rala do Triglava!" Govoril je, še navduševalno in pomirjevalno glospod uči,lelj iz Hrvatske ter eden domačin, na kar se je občinstvo razšlo v gostilna nía kolodvoru, deloma tudi v mesto. Olficirji v mestu so >3e sprehajali po trgu; slišale so se trpke besede na naslov brežiških nem-čurjev: „Tu je pravi Repenik!.— Danfes se bomo vsaj lahko naspali! — Mi smo pač blamirani Evropejci !" itd. (Zvečer je bil po mestu najlepši.milr! Običajnih provokacij ni bilo. Vojaki so odšli v ponedeljek v jutro. b Uslužbence brežiških trgovcev Matheis, djel Coth in KreuJJitsch smo tudi videli dne 11, (t. m, med nemško gručo. b Brivec' Pajdasch je pokazal dne 11. t. m. s svojim obnašanjem, da hoče biti le Nemec. b Mirni Nemci v Brežicah obsojajo bojkotno gibanje in narodnostne boje; mi spoštujemo pristne in mirne Nemce, naš boj1, neizprosni boj velja le po-sili-Nemcem, t. j. nemškutarjem in njih vodjem ter brežiškemu občinskemu z as topu, ki vodi in neti protislovensko gonjo. b Vojaštvo plača mestna občina Brežice, ki pa nima denarja za bolj koristne stvari, kot vodovod, kanalizacijo, električno razsvetljavo, novo uradno poslopje. b Občinske zapore v Brežicah je policija že pripravila za naše fante; tudi na sodniji je policija zahtevala, da se pripravi par zaporov. A zapore so pripravljali za enega nemškutatja, ki je izustil nevarne grožnje proti dr. BenkovičuT in za 5 infanteri-stov, ki so malo preveč v siekletnico pogledali, b Občni zbor „Zgodovinskega društva za Slov. Štajersko" se vrši v nedeljo, dne 18, oktobra popoldne ob 3. nr(i v Bi e ž i c ato (v Narodnem domu). Obenem bo poljudno-znansttveno predavanje. Govoril bo g. dr. Medved o važnejših dogodkih v zgodovini Brežic in okolice, b Nevarno zbolelo je več brežiških nemškutar-jev vsled letaka „Svoji k svojim!" Nekateri v največji razburjenosti trde, da so opii ,/Tudi" Slovenci, n. pr. klobučar ¡Derčič, drugi zatrjujejo svojo ljubezen do slovenskega kmeta, mislijo pa Te slovenski denar, „Svoji k svojim!" dela iz Savla Pavle. Toda slovenskemu kmetu so se toliko oči odprle, da ne verjame vetč sladkim besedam. b Ovadba se je vf.ožila proti občinskemu tajniku Schallonu, ker je bajte grozil' dr. B|enkoviČu, da ga bo „abkrageln"1. b «Saj je Slovenec! saj tudi on slovensko govori!" tako ,kratkovidno govore še vedno nekateri kmetje. Seveda govore slovenski ti naši nemškutarji, še bolje hočejo znati nego ti, slovjenski kmet'.í Saj so kri od naše krvi; a poturica je* hujši nego Turek, posiii-Nemec hujši nego Nemec. Kakor so Turki ja-ničarje pošiljali nad Slovence, tako ti posili-Nemci hodijo v Ptuj in Celje pretepajvat naše ljudstvo do krvi. ¡No, v Brežicah smo jim pravočasno roge odbili, da se ne prevzamejo. b „Ubogi kmet bo plačal vojaštvo v Brežicah", tako lažejo nemškutarji ter v slogi ž njimi rudeči bratci sociji ter begajo naše ljudstvo. To je tako hudobna laž, da si grše ni mogoče izmjisliti. Prosimo, da se vsakogia, ki razširja te izmišljotine in s tem razburja ljudstvo, naznani orožnikom, da S|o ga more sodnijsko kaznovati. Vojaštvo plača le mestna občina Brežice, ki jo je naroČila. b V Artičah priredi v nedeljo dne 25. t. m. o priliki obletnice ustanovitve hranlilnjice in posojilnice Zadružna zveza v Ljubljani okrožni zadružni i shod za Posavje v prostorih gospoda župana Slovenca v Artičlah. Začetek ob 3. uri popoldan. Dnevni red: 1. Namen zadružnih okrožij — predava zastopnik Zadružne zveze. Ustanovitev zadružnega okrožja za Posavie 2. Ob obletnici ustanovitve hranilnice in posojilnice v Artičah — slavnostni govor. 3. Predavanie nadrevizorja V^ld. PuŠe-njaka. 4. Razgovor o važnih zadružnih in gospodarskih Vprašanjih. — Z-ndru^e v Posavju! Delujte na to, da se bof1o člani načeMva in nadzorstva polnoštevilno udeležili tega za celo Posavje velievažnega shoda! Kmetje od blizu in daleč, pri-hitite na shod! — Od> or. T* Do- Najnovejše novice. podporo iz deželnih sredstev posestnika Jožef Seni-čar in Ivan Kozole v Senovem pri Rajhtenburgu, ker sta prišla vsled požara dne 27. sept-t t. 1. v veliko bedb. Gradec. Slovensko .katoliško akadem.-tehniško društvo „Zarja" v Gradcu naznanja, da rto došle knjige Družbe sv. Mohorja. P. n. naročniki jih lahko dobijo va(a!k dan . od 11.—12. dopoldne v društvenih prostorih, Leechgasse 30, Za obmejne Slovence so darovali: Mohorjani v Ribnici 7 K. Živeli vrli narodnjaki! Izobraievalnu društvo v Celju priredi na nedeljo, 25. t. m. popoldne ob pol 4. uri v Narodnem domu igro: Mlinar in njegova hči." Pojasnila o inseratih daje upravništvo eamo tistim, ki priložijo vprašanja znamko 10 vinarjev. Loterijske številke. Dne 10. oktobra 1908. I. štajerska sadna nakupovalna zadruga kupi velike množine sa-i dja za prešanje v vagonih. Po-Trst . 62 19 77 59 51 nudbe ustmeno in pismeno na Lino . 28 32 64 10 76 pisarno Reiserstrasse t. 868 Učenka se sprejme za Šivat učit Tegetthoffstrasse 68. Maribor. 871 Ne. I 11. Pri c. kr. okrajnem sodišču v Ptuju, oddelek I sta po prošnji lastnika Antona Kocuvan, trgovca v Šoštanju na prodaj po javni dražbi sledeči nepremičnini in sicer vi. št. 48 in 49 K. o. Ternovetzdorf obstoječi iz hiše št. 31 pri Sv. Bolfanku z vsem gospodarskim poslopjem; posestvo sestoji iz parcel št. 757/3 pašnik v izmeri po 101 njiva v izmeri po 3669 stavbenih parcel 70 in 71 s h šo št. 31 in gospodarskim poslopjem v izmeri po 370 O2 vrtnih parcel 701, 698, 703/3, 699 v izmeri 2006 D2, travnikov 702/1, 702/2 v iameri po 3658 K, za katere se je ustanovila izklučna cena v skupnem znesku po 8000 K. Dražba ee bode vršila dne 20. oktobra 1908 dopoldne ob 9. uri pri podpisani sodniji, v sobi št. 17. Ponudbe pod izklično ceno se ne sprejmejo. Na posestva zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo je položiti pri sodniji in ima vsak, ki hoče dražbati, pred začetkom dražbe položiti varščino po 1000 K. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri podpisani sodniji v sobi št. 13, med opravilnimi urami. C. kr. okrajna sodni j a y Ptnjn, oddelek I, 867 dne 30. kimoTca 1908. Cepljene trte I. kakovosti vseh najboljših vrst na običajnih podlagah imajo za oddati: I. štajerska, trsničarska zadruga, pošta Jnršinci pri Ptnjn ; trsničarska zadruga pri Sv. Bolfankn pri Središču; trsničarska zadruga v Ljutomeru; trsničarska zadruga v Žetalah pri Rogatcu ; 865 Ceniki so na zahtevanje brezplačno na razpolago. POSESTVO blizu Maribora izvanredno dobičkanosno in ceno se takoj proda. Cena 36.500 K, od katerih se mora 30.000 K takoj izplačati. Posestvo ima lep pri cesti ležeč gozd, v katerem je sečnega lesa v vrednosti za 16.000 K. Poslopja so nova in vredna 16.000 K. Vse drugo je skoraj zastonj in dokaže se lahko, da to nese na leto 7000— 8000 K. Toraj za primerno mal denar veliki dohodki. Kogar zanima, naj se prepriča, to ne stane nič. Natančnejša pojasnila daje rado volj no prodajalec H. Drofenik, c. kr. davčni oficijal v Mariboru, Schillerstras-e 8. 860 Proda se jako lepa novozidana hiša s prostornimi sobami, podzemeljskimi kletmi, lepim vrtom in sadonosnikom v prav lepem kraja na Spod. Štajerskem pod jako ugodnimi pogoji. Naslov pove upravništvo lista. 854 Sprejme se hlapec, ki zna oskrbovati konja in opravlja domača dela. Letna plača 120 K. Ivan Zaff, Pobrežje pri Mariboru. 858 Hvoje malih posestev je na pro- ' daj 1 uro od Maribora. Franc \ Stelcer, Dugoše, Lendorf pošta i Mai i bor. 855 : Anton Kolone, trgovec v Celju naznanja, da kupuje želod večjo množ no po 5 K 100 kg, pšenico 21 K, oves 17 K, fižol 21 K, ter strd (med), jezice (Knopper), sploh vse deželne pridelke po najvišjih cenah. Mešane ženske lase po 8 K kg. Kdor kaj ima, naj se obrne do njega, ako je blago lepo, plača še višje. 8il Vini ar z več delavskimi močmi se išče za vstop dne 1. novembra. Ponudbe na naslov: Grajščina Neu-kloster, Sv. Peter v Sav. dol. 818 Iran Cesar, podobar in pozlatar v Mozirju, sprejmem takoj učenca 16-M7 let starega fanta kmetskih starišev. 824 D a kovaška pcmagača ee sprej- j meta; jeden, ki razume od ognja delat, drugi, kateri zna konje kovat. Tudi se sprejme priden učenec pri g. Antonu Koren, Zgor. Pobrež št, 28, pri Mariboru. 881 M zarski učenec, ki dobi takoj plačo in zanesljiv hlapec (gajšic) se takoj sprejme pri Joh. Böhm v Framu. 882 ? ? ? _ ) i lil Ohranite mejo Vsled smrti se proda lepa kmetija na Gornji Pesnici, župnija bv. Jurij ob Pesnici, ki obsega črez 33 oralov arondiranega zemljišča. Zidan hram s štirimi sobami itd. in gospodarska poslopja v dobrem stanju; sadonosnik s krog 1000 rodnimi drevesi, njive travniki in senožeti za 14 glav žhine; gozd, iz katerega se lahko brez škode izseka *a 4000 K|lesa; vinograd z dobro ohranjeno viničariio s štirimi sobami. Skupaj z inventarjem vred za 18000 K. Natančnejša pojasnila daje župnijski urad Sv. Jurij ob Pesnici. 883 Posestvo obsegajoče hišo, živinski hlev, hlev za sviDje, pod, 2 kleti shrambo za žito itd., ter okoli 14 oralov zemlje, se radi pomanjkanja delavcev takoj za 2000 K proda. Na posestvu je lepa hosta, že nekaj brajd in mnogo finega sadnega drevja. Več pove Tuhtar Blaž, posestnik v Šentrupertu št. 42, p. Šentjur ob juž. žel. 886 Vsak gospod lahko zameni svojo odi ženo obleko proti novi (po meri) proti primernemu nadavku. A.Rosenthal &Co. krojač, Schmied-gasse 10, Gradec. 884 Iš em kurjača za novo parno žago; prednost imajo oženjeni prosilci, ni se naj oglasijo do 25. oktobra M. D. 47. posterejtante Idrija, Krajnsko. 885 Solnčnike in dežnike, palice, t&ške, kovčeke, in s korbe za potovanje, vozičke • za otroke, priporoča p. Kostič | V CetjM. 176 (1) j D^a učenca i nadarjena z dobrimi šolskimi ' spričevali in iz poštene hiše sprejmeta 'se takoj v trgovino mešanega blaga And. Golob a vdova, Koprivnica Štajersko. 781 H © e > « V deželnem zbor» ie vložil dne 13. t. m. poslanec dr. Jankovič in tovariši pred\og, dai dobita Grobne spomenike različnih iz različnih trpežnih marmorjev, granita in sijenita, po konkurenčnih cenah nadalje delavnioo umetnih oerkvenih del priporoča 842 Vincenc Čamernik, ohlastv. preiskašeni in kaaeeaijeniraai kaaacseiki Mojster. Colio 7^3unrlciO ob P°tu k rom«"»ki Mrk,i St-IJC-4.aVUU»id, Jožefa, pet minut ob postaje. » + O ta » o m Pozor, kmetice in dekleta! V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že čez 25 let, posrečilo iznajti najboljše sredstvo ta raat las, t. j. Kapilor št. II. Isti deluje, da postanejo lasi gosti, dolgi in odstranjujejo prhljaj (luskine) na glavi. Cena (franko na vsako pošto) je: eden lončič 8 K 60 v, dva lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Jtirišič, lekarnar, Pakrac Slavonija. Denar se pošlje naprej ali » poštnim povzetjem. Majar in viničar vsak s tri do štiri delavci z dobro plačo se sprejme pri Franc Bukšek u, Pod-gradec, pošta Gornja Sv. Kungota pri Mariboru. 875 Mlin, pol ure od Maribora oddaljen, vode dovolj, se po nizki ceni proda. Naslov pove upravništvo tega lista. 876 Dva mizarska učene» se sprejmeta. Kje, pove upravništvo.__873 Sprejme se mali hlapec čez 14 let star, od poštenih staršev. Naslov pove upravništvo. 872 Gospodinja, katera ima mirno srce do otrok in potrpežljivost do bolnika, 8e takoj sprejme in hlapec kateri se ne boji dela oba pri Anton Reicher, trgoven in gostilničarju pri Sv. Barbari v Halozah 870 Dva konja vprežena, sta za hrib in dolino ednako za rabit, kakor več težkih vozov ima na prodaj Jos. Rob. Šunko, trgovec z lesom v Razvanju, pošta Hoče. 878 Enonadstropna hiša z gostilniško obrtjo, se prostovoljno pod lahkimi plačilnimi pogoji proda. Naslov v upravništvu. 796 Lepo posestvo, v lepi legi, 10 minut od Št. Pavla, četrt ure od tovarne, hiša in gospodarsko po-Blopje novo postavljeno, 5 oralov njiv in travnikov, kakor tudi par minut oddaljena novozidana hiša s sadonosnikom, se proda skupno ali na drobno I Vse je v najboljšem stanju in tudi pripravno za gostilno ali drugi obrt. Popraša se pri Ferdinandu Vedeniku ▼ Št. Lovrencu pri Št. Pavlu pri Preboldu h. št. 1. 258 Učenec se sprejme pri Antona Sokol, medar, voščarnik in slaščičar v Neumarktu (Gor. Štajer.). 887 Prodaja hiše. V Kamnici se proda hiša število 100; ima zelo lepa stanovanja s tremi sobami, tri kuhinje, tri kleti, obokani hlevi, hiša za prešo z lepo vinsko prešo, vinska klet s prostorom za 300 čebrov vina. Nadalje 10 oralov zemlje, od tega ■/« vinograd, tri orali gozda in pet oralov travnikov in polja s 800 najžlaht-nejšimi drevesi. Proda se za K 7400. Naprej se plača 1600 kron, ostanek lahko ostane proti obrestnim vknjižen. Rudolf Schiessel. 836 Lovske pse, mlade čistokrvne bernhardince in dveletno bern-hardinko ima na prodaj Ivan Kranj c v Št. II. u pri Velenju. Štajersko ' 846 Lepo posestva na glovensko-nem- ški meji ol> okrajni cesti, ki obsega 88 oralov, med temi 18 oralov najlepšega gozda, se proda po ceni. Pojasnila daje dr. Radoslav Pipuš, odvetnik v Mariboru. 846 Lepe vinske sode proda po najnižji ceni E. Mayr, Tegetthoffova-ulica Mtribor, zraven gostilne „Stadt Wien" 865 Pridnega hlapca, ki ima skrb za živino in razume poljsko delo, se takoj sprejme. A. Grušovnik, dekan v Hočah. 862 Proda se lepa hiša s 5 stanovanji, malo trgovino, svinjski in živinski hlevi in lepa njiva. Izplačati je treba 6000 K. Novavas št. 44 pri Mariboru. 861 Kupi se : Surovo maslo, jajca, žmitek, smetana, perotnina, suhe gobe, orehi, strd, jabolke, moši itd. Ponudbe na upravništvo lista pod „plačilo v gotovini 2000". 853 Lepo posestvo, večinoma gozd, s samim lepim, debelim drevjem, Bmreke in hoje. Zidana hiša s 4. i sobami itd. in gospodarsko po-: slopje, žaga in mlin. Leži ob kor. žel. in je oddaljeno 15 minnt od . kolodvora. Naslov v uprav. 849 ' Išče se vdova ali deklica, ki bi imela kako posestvo, gostilno ali i- trgovino in bi hotela vzeti za gospodarja 60 let starega vdovca, ki položi v gospodarstvo 8000 kron. Vse se bo zgodilo po njeni volji. Kdor poizve za kako osebo, dobi, kadar se bo sklenila pogodba, 50 kron. Naslov: M. P. poste reatan-te, Koprivnica 8podnje Štajersko. 856 Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju registrovana zadrnga z neomejeno ¿aivezo T lastni MM pri belem voBii'4 (Terscliek), Graška ulica 9, I. nadstropje , ter na zastavo vrednostnih papirjev in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Dolgove pri drugih zarodih ali osebah prevzame v svojo la^t proti povrnitvi malenkostnih gotovih stroškov. Prošnje in listine za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le koleke Za vplačila po pošti s«s dajejo zastonj pošt. hpanilnične položnice. ■ a n (R m D ■< M lit m M M ■■ 838 Uradni dan s vsak torek in petek dopoldne, Vprašanja in prošnje se sprejemajo vsal dan, iznemši praznite dopoldne od 8.—12. ter od 3—6. nre popoldne. lan Hočevar-Celje Glavni trg štev. 10. Priporoča za napravo domače pijače posebno dobro pripravo ali tvarino, tudi za vse vrst žganja in likera. Olja, švicarskega sira, ogrske salame, kave 1 kg od 2 K naprej, rogatsko in radajnBko kislo »«H&MS' vodo, galico, žveplo in rafije. ») iso Jamčim za dobro in solidno postrežbo. mo na mM Pri administraciji bivše cesarice Evgenije Beni Bona-parte v Vili Vicenttna, žel. postaja Vila Vicentina se proda okoli 800 bi vinskega mošta iz najboljšega belega grozdja, kakor tudi bordo-šiler za 20 K hI. Sodi se posodijo proti jamčevini 40 K za komad. Začetek trgatve jo bil v pon-deljek, dne 28. septembra 1908. Beni Bon a par te, S 84 Villa Vicentina. naznanja, da so bode prodajalo 21. t. m. ob 2. uri popoldne na dražbi 54 hI vinskega mošta iz slavnoznanih cerkvenih goric Tramberga in Majbergs, kjer je že od nekdaj najboljše vino raslo. Dražba bo v cerkveni kleti v Tram-bergu, četrt ure od Sv. Vida pri Ptuju. Kdor hoče imeti fino kapljico, naj se potrudi! Kn. šk. žup. urad na Hajdinu, 12. oktobra 1608. 879 J- Toiuao, župnik. Hagnanifo. Jaz podpisana naznanim, da obžalujem, ker sem gospo Ano Wekusch, po nedolžnem ob čast spravila in jo ! stem razžalila, ter io tem potom prosim odpuščanja Kdor koli pa še bode o tem omenil, bode pred sodnijo poklican. Frančiška Ii*-I<% 874 lončarska žena. Razpis slnžlia itriftnega zdravnika. Služba distriktnega zdravnika v trgu Semica na Štajerskem se za nadomestenje razpiše. Stalna letna plača znese 1000 K. Zaželjena pojasnila zastran druzih dohodkov podaja radovoljno župan v Sevnici. Prosilci za to službo naj blagovolijo svoje prošnje opremljene z dokazom zahtevkov po § 15, p jstave od 23 junija 1892 deželni zakonik za Štajersko št. 35. vložiti do 10. novembra t. 1. pri i sanit. ¿¡striktnem odboru [¡županstvu:] v Sevnici. | Dis:riktni odbor v Sevnici, dne 29. septembra 1908. i 852 Načelnik: M. Starki. laznanilo. Če hočete kako posestvo ali trgovino vsake vrste, hotel, vilo, gostilno, zemljiSče, opekarno, zdravilišče itd. na kraju ali v okolici hitro in diskretno kapiti ali prodati, če iščete hipotek3rno posojilo ali udeležbo, obrnite se z zaupanjem na naslov: „Erste Kealitatenverwaltung° Dunaj VIII, Albertgasse SO. Strogo reelno, kulantno največje strokovno podjetje prve vrste. Zastopstva v vseh krajih Avstro-Ogrske in sosednih državah. Generalni zastopnik pride prihodnje dni. Kdor želi, da ga obišče brezplačno, naj to nastani na zgoraj navedeni naBlov. Naj-večji kupčevalski promet med Dunajem in deželo._830 Karo! Kocijančič kamnoseški mojster MARIBOR, simo ScMlIerstrasse 25. kdelrge altarje, prižnice, podobe in vsa draga »ta?-binska dela iz kamna, žrli, spomenike M, Zdoga Igjotovljeaih n&groMft spo« 45« ffltitlkOV. WW Vsi marmornati oltarji t baziliki v Maribora so moje delo. ¡.¡s Zahvala. Vsem p n. cenjenim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam povodom smrti našega ljubljenega strica, orr. brata veleč. gospoda Janeza Ev. Žuža, dr. Rom. Sacr. Can., častnega kanonika, kn. »k. kon-rist«rialnega svetnika, dekana in nadžnpnika na Laškem Itd. na tako prisrčen način zrazili svoje sočutje in izkazali dragemu pokojniku zadnjo čast z udeležitvijo pogreba, izrekamo cajprisrčnejšo zahvalo. Imenoma se zahvaljujemo milostijivemu gospodu opatu Franc Ogradi iz Celja za tolažljiv nagovor in vodstvo pogreba, gosp. nam. sretniku baronu Müller, gospodu dežel, sodnemu svetniku Wagner, gosp. olskemu svetniku Vodušek, vsem gospodom duhovnikom, gospodom zastopnikom c. kr. uradov, slav. občinskemu zastopa, šolskemu vcd-tvu in požarni brambi na Laškem. Prav posebno zah\alo pa še izrekamo ¡veleč, gospcdoma kaplanoma Končanu in Šegalu ia ljubeznjivo pomoč ob smrtni postelji in trud pri pogrebu. Žalec in Weits, 10. oktobra 1908. ' v 880 'i Žalujoči ostali. ■ " "" qff Pri gnojenju travnikov, deteljic in strnisči s Tomasovo žlindro, superfosfororn ali kostno moko naj se nikdar ne opusti gnojenje z Kajnitom alipak£ soljo Pojasnila za te, kakor za druga umetna gnojila pedaja brezplačno Landwirtschaftliche Auskunftsstelle des K&lisyndicates G. m. b. H., O raz, Raubergasse, 11, I. Kalijeva gnojila ima v zalogi in jih prodaja po zelo nizkih cenah tipinazželez. in poljedelskimi stroji „MERKUR" P. Majdic, Celje katera naznanja cene z obratno pošto in pošilja 869 poučne spise zastonj. Naznanjam posestnikom vinogradov, da bom imel letošnjo jesen in prihodnjo spomlad precejšno množino na suho cepljenih trt na prodaj. In sicer: šipon, silvanec, laški rizling in žlahtnino belo in rudečo, vse trte so cepljene na Rip. portalis in muškat cepljeni na moriti kolo. Vse trte so dobro zaraščene in dobro vkoreninjene. Cena je I. vz. za v jesen odvzete trte 140 K 1000 kom. za na spomlad pa 150 K 1000 kom. Cena II. vrste je 80 K 1000 kom. Naročila za v jesen odvzete trte sprejemam do 20. novembra, za na spomlad pa, dokler bo kaj v zalogi. Franc Mur*ftč, posestnik in trtničar v Senčaku, Sv. Lovrenc v Slov. gor., p. Juršinci 877 pri Ptuju. Slovenci m Opaža se, da imate poslopja večinoma pri nemških zavarovalnicah zavarovana. Veste, kaj Vam je storiti? Proč s tujimi judovskimi zavarovalnica mi ter zavarujte svoja poslopja edino la pri domači slovenski „Vzajemni zavarovalnici proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani". Ponudbe sprejema in vsaka pojasnila radevolje daje g. Franc Pograjc, glavni zastopnik v Mariboru, Fabriksgasse 21, II. nadstropje. 848 Ivoji k svojim ! Jožef Pfeifer t HočaSi pri Mariboru tovarna za kmetijske stroje in livarna za železo. Izdeluje v velikem številu najnovejše in boljše rezalnice za klajo, ki režejo za konje in govejo žival, v dolgosti od 6 do 150 mm, ali od 7< do 6 colov. K. M. H. Cena 120 kron. Jamstvo eno leto. Popravila strojev tofc-no, po ceni. | Slovenci, zahajajte v domačo tovarno po stroje! Prodaja se tudi na obroke. Izdeluje tudi rezalnice za repo, sesalke za gnojnico, vitelje, raznovrstne mlatilnice, Čistilnice itd itd. po najnižji ceni. i Dro2gaInice8asadj9ynajboljŠasistsnia. :: Ne okušaj, dokler ni vode zraven I :: 8©01 bela in rudeča. 1 liter velja 2 K. Od 10 litrov naprej pošljem franka vsake železniške postaje. Kakor se ravno potrebuje, n»j se zmeša 1 liter 80% jesihove esence s 80 ali 24 ali 14 litri čiste studenčne vode in izvrsten jesih je gotov. Namizno in bučno olje 1 liter po K 1'40 in 1-60. Zaloga pri: R. BraČko, 644 trgovcu v Ptuju v novi poštni hiši. m €wiiki krwipj&ëee. Vsakomur, ki namerava kupiti nagrobni kamen, % « priporočam, da si ogleda pred nakupom tudi mojo zalogo. Imam letos prav posebno veliko izhero res lepih nagrobnih kamnov (med temi mnogo zelo črnih granitnih piramid), katere ponujam, kaiur znano, po zelo nizki ceni. J, F. PEVER, kamnoseški mojster, Hilariusstrasse 7, Maribor. 789 | Sedaj je priložnost, če hočete dobro in po nizki ceni kupiti, da si ogledate mojo veliko zalogo, belo pisano in drugo platno, mtr 32, 86, 40, 48 in 66 v. Druki in cajgi za ženske obleke mtr 40, 48, 56 in 60 v. Sateni novomodni, po 60 in 80 vinarjev meter. Cepiji v veliki izbiri. Volne za ženske obleke v vseh barvah m po 80 v., K 1'20 in 1'40. Svilneni robci najnovejši po K l-80, 2'—, 2'40, 3'20, 4 itd. Perkalnati robci po 44 in 60 v. Cajgi za moške obleke po K 1, 1*20, l'40itd. Štofi za moške obloke v veliki izbiri po K 2-40, 2*80, 8 60 itd. Srajce za delavnik in praznike po K 1-20,1-40,1'60, T—, 2'40 itd. Najnovejša izbira kravat, ovratnikov, žepnih robcev, dežnikov in predpasnikov. Cvilih beli in pisani za blazine in žimnico (motrace). Gotove obleke za fante. Ker prodajam vse po nizki brezkonkurenčni ceni, pričakujem mnogebrojnega obiska ter se bilježim z velespoštovanjem M. E. ŠEPEC, Grajski trg. št. 2. Za šolo! Kupujte svoje potrebščine, kakor: papir, zvezke, peresnike, svinčnike, risalno orodje, radirke itd. le v narodni trgovini VILKO WEIXL, Maribor, Gosposka ulica 33. — Velikanska izbira razglednic, kojih čisti dobiček je deloma namenjen dijaški kuhinji v Mariboru. POZOR: Edin« narodna trpo-vica t manulaktar. in Špecerijskim blagom l KiSsI ©S1««»« iX priporoča een). občinstvi »vGja velike, nevs salogo. Cene etike, postrai. tata*. Kdor ho4a dobro kopKi, ma . narodno trgovino priti v veliki zalogi, kakor tudi matrace, divani, otročje posteljo ter ogledala po najaiijl ceni. Franc Pleteršek, Maribor Koroška cesta št. 10. Siroji It svojim! Nova trgovina Fr. Bureš, urar, očalar in zlatar w Hariboru TsptthoffBUO cesta 33, priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in sre-brnine po najnižjih cenah. Garancija več let. Vsi popravki se točno in :: hitro izvršijo. :: „CROATIA" etfea hrvaška SKvarovalnica, osnsvsna od abftlne svobodnega in kr. glav, «esta Zagreba ,CR0ATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine V3ake vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor : hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po jako ugodnih pogojih in n«nh cenah. Vsa pojasnila daje: Podružnica .CBOATIA' t Trsta, Corno it. 1. Preselitev trgovine! Naznanim slavnemu občinstvu, da sem se z mojo trgovino preselil v Poštno ulico št. 8, ter prosim tudi tukaj za cenjeni in mnogobrojni obisk. Z velespoštovanjem FEL8ICS ROP, kupujemo pri JOŽEFU ULAGA T MARIBORU, Tegethofova cesta štev. 21. trgovina z mannfakturnim blagom, Maribor, Poštna ulica št. 8. Ni res, da so meni Nemci trgovino tako zbili, da ne morem prodajati, res je pa, da so mi pobili tri table z napisi in okna sa stanovanju, kar pa promet popolnoma nič ne ovira. Ker so moji napisi sedaj slabo čitljivi, prosim da se natanko pazi na trgovino z razbitimi tablami na voglu Graške in Rotovske ulice, ker to je prava slovenska trgovina, kjer se vse blago prav solidno in pošteno pro daja. Vzorce pošljem proti vrnitvi na vse strani franko in zastonj. R. Strmecki, Celje Trgovska hiša z manufaktnrnim blagom na debelo in drobno. Na^odns gostilna — Pri pošti = iHaríbOr, Teaethefev* cesta 49 priporoča te&ao sveže pivo, Izvrstna domača vina ter mrsle in tople |edi. Mar. Meden. ker se tam dobi Hajboljše blago po najnižji osni in sicer za jesen velika izbir za možke in ženske obleke, najlepše svilnate robce, predpasnike, žensko in moiko perilo, vsakovrstne preproge, vse najboljše vrste. :: :: j: Tovarna za gltnske Izdelke j---sr-w.. ■ %r ffta&jci ------ -— izdeluje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat premleta gline priznane najboljše izdelke, kakor: patentovano zarezno in vsakovrstno drugo strešno opeko, op«ko «a zid, za oboke, dimnike, rekontra - opeke, plošče za tlak, lončene cevi itd. po najnižji ceni. Zaloga tudi v Maribora, Cesarska cesta, pri kaaenarfa A. StasaHa. s mestna lekarna pri c. kr. orlu Maribor1, Slavni trg št@v. 15. paieg mestne hiše. Kapljice za svinje Je izvrstno in poskušeno zdravilo za rdečne bolezni. Gotovo pomaga, že bolani svinji se lahko daje 3krat na dan ena mala žlica. Cena 1 steklenice 1 K. Najboljša zdravila za domače živali ima in vsak dan po poštnem povzetju pošilja Mestna lekarna F. Prnll-jeva poleg mestne hiše. 11 Glavna zaloga BARTHELNOVEGA apna za poklajo 11 vrste travnega, deteljnega, gozdnega in vrtnarskega semena priporoča Sofijin trg [SVOJI K S Win I R.Salmič,Ce! Narodni dom. Hi)ve5|i \» m tSSilJI l&tffift er — tnknl» tlltilM ll Hrtu lil prt tait««. : Ksrtdti »tj«-»«|íl essü Implas«« IVI anufakturna trgo vina RUDOLF fl*VELKA V PTUJU priporoča slavnemu občinstvu svojo veliko in novo zalogo raznovrstnega volnenega ter perilnega blaga za ženske, kakor tudi najnovejše štole za moške obleke po primemo nizkih cenah. — Postrežba točna in strogo solidna I Stroji k svojim. Priporočam se slavnemu občinstvu za izdelovanje oblek gospode iu fante po najnovejšem kroju ter po jako nizkih ceni. Z velespoštovanjem Jakeli Heziak, krojaški mojster Maribor, Šolska nlica. 786 za Franc Divjak, slikar In pleskar v flUriboru, župnijska ulica št. 7. se priporoča č. duhovščini in slavnemu očinstvu v izvrševanje najfinejšega in prostejšega »likarstva in pleskarstva po zadovoljni ceni. 365 m POZOR! 861 POZOR! BOŠTJ. ULči se priporoča narodni brivec se priporoča Maribor, Koroška cesta 7. z- aven Cirilove tiskarne. W ZA DIJAKE ZNIŽANE CENE. iliSfl vi,in swSíK' Slovenec Konrad Skaza, St. ülrich, Gróden, delavnica za vsa cerkvena dela v ——————=: Tirol : se naj topleje priporoča za vsa cerkvena dela. Velikanska udoga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. Postrežba solidna in hitra. 681 Spodnještajerska ljnds osojilnica t registroma zadruga j «omejeno zavezo Grajski tri št. 2 v hiši ¿osfilne pri črnem orlu (Schwarzen-Adler). Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: na-vadne po 4°/«, proti 3 mesečni odpovedi po 41/,. Obresti se pripiityqjo k kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega lata Kontni davek plača posojilnica sama. posojila s le članom in sioer: na varnosti po i8/«0/., na viu< vknjižbo in posestvo po kredit po 6•/»• Nadalje trdnostnih papirjev. Dolgov vodih prevzame posojil«)« vrnitvi gotovi stroAkov, L 7 kroa. — Prošnje aa v brezplačno, stran t - i »jejo •<> proti pupilarni -ploh po 5%, na in na osebni i>« ua zastavo vre i tgih denarnih za-'»jo last proti po-■ .! k dar ne presegajo ••■i»« dela posojilnica •i i« koleLe. Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzerafti premike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. pojasnila se dajejo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.-6. popoldne.