SVOBODNA LETO (ANO) LXVII (61) • STEV. (N°) 51 ESLOVENIA LIBRE SLOVENIJA BUENOS AIRES • 11 de diciembre - 11. decembra 2008 KOALICIJSKA POGODBA Prvi koraki v Rimu DR. ANDREJ FINK V koalicijski pogodbi je točka, ki jo včasih prezremo, a je strateško zelo pomembna: Država in verske skupnosti (11.7.). Strateško pomembna je točka zato, ker se dotika samega jedra človeka, ki mu vlada kroji usodo. Točka napoveduje ,,redefinicijo" odnosa države in verskih skupnosti. Izraz je eleganten, v preprostem jeziku pa pomeni, da sedaj zadeve niso v redu in da jih je zato treba ,,postaviti na svoje mesto". Če je bilo v zadnjih letih razmerje med obema vsaj v bistvenem dorečeno, ,,redefinicija" pomeni, da namerava nova vlada kolo zavrteti nazaj. Napoved torej ni prijazna. Točka govori tudi o spoštovanju načela ločenosti države in verskih skupnosti. Hvala za novost. Krščanske verske skupnosti in posebej katoliška Cerkev so si že dolgo na jasnem, da je to zanje najbolje in nepreklicno stojijo na tem stališču. Kaže pa, da si niso na jasnem vsi tisti, ki menijo, da morajo to načelo nenehno poudarjati. Komu vendar? Mar sami sebi? Tudi toliko poudarjano enakost med verskimi skupnostmi najdemo tam. Spet manekensko elegantno in načelno pravilno. Res bi bilo krivično obravnavati neenako enake. Prav tako krivično pa je obravnavati enako neenake. Poudarjanje tega načela je dejansko diskriminacija katoliške Cerkve, ki je pred reformacijo in po njej več kot tisoč let sooblikovala našo kulturo. Nova vlada bo menda po načelu enakosti prav v tej dobi skrbela, da bo v Sloveniji muslimanska vera na isti ravni kot katoliška?! Morda bomo kmalu, po dnevu reformacije, dobili še muslimanski državni praznik? Kristjani sicer z velikim veseljem spremljamo napore papeža in dostojanstvenikov drugih monoteističnih verstev, ki si iskreno prizadevajo za sožitje na podlagi vere v istega Boga. Do tega je mogoče priti, samo če vsak izhaja iz tega, kar je, torej iz spoštovanja lastne identitete. V Franciji so politiki, ki niso verni in ne izhajajo iz duhovne motivacije, že začeli razmišljati o tem, da bi bilo treba okrepiti katolištvo kot protiutež naraščajočemu vplivu muslimanst-va. Pri nas pa ...?! Stalin je svoj čas omalovažujoče vprašal: ,,Koliko divizij ima papež?" Menda naj bi tudi mi danes imeli svojega Stalina. Če ga res imamo, mu želimo drugačno usodo, kot jo je dočakal ,,pravi". Medtem pa je Cerkev brez divizij obstala in si še vedno prizadeva osmisliti človeško življenje. O teh vprašanjih so se škofje že nekajkrat izrekli. Kristjani pa moramo imeti pred očmi, da to ni le zadeva cerkvene hierarhije. Tudi nova vlada se ne bi smela zmotiti in misliti, da je to zadeva kakega škofa. To je skrb vseh slovenskih državljanov katoliške vere, ki nam je mar katoliške omike. V pravni državi imamo tudi to pravico in se bomo zanjo potegovali. Gotovo je zadeva imenovanja bivšega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, kot posebnega odposlanca predsednika vlade dvignila ogromno prahu. Vendar Borut Pahor vztraja na svojem stališču: „Vem, zakaj sem se tako odločil in vem, da sem se prav," je dejal premier in dodal, da se bo koalicijski vrh o tem pogovarjal na sredinem sestanku pred sejo vlade. Pahor je sicer zatrdil, da vlada deluje nemoteno in se posveča vprašanjem gospodarske krize. ,,Kdor sprejme tako odločitev, mora biti v razloge zanjo prepričan. Jaz sem jo sprejel zavedajoč se vseh posledic, ki jih bo to imelo in me vse to, kar se dogaja, ne preseneča," je ta torek dejal Pahor. Obenem je zatrdil, da formalne zahteve za sklic izrednega koalicijskega vrha od predsednice LDS Katarine Kresal ni prejel. O tem, kaj sta se s Kresalovo pogovarjala na sestanku, pa ni želel povedati. Kot je povedal premier, razume razloge za nezadovoljstvo tistih, ki mislijo drugače. Rupel je med tem že nastopil svojo službo in izvedel prvo akcijo. V Rimu se je sestal s svetovalcem za zunanje zadeve v Dimitrij Rupel kabinetu italijanskega premiera Valentinom Valentinijem. Sogovornika sta se strinjala, da je potrebno nadaljevati tradicijo dobrih odnosov med državama in vladama ter v tem duhu tudi skrbeti za vprašanja obeh manjšin. Kot so se sporočili iz kabineta predsednika slovenske vlade, je bil pogovor konstruktiven in je obravnaval nekatere vidike proračunske razprave v italijanskem parlamentu, ki zadevajo finančna sredstva za slovensko manjšino v sosednji Italiji. Tako slovenska kot italijanska stran sta soglašali, da se je potrebno izogibati politizaciji vprašanj, ki jih je mogoče reševati na praktičen način. Obe strani pa sta še menili, da je glede vprašanja finančnih sredstev za manjšini potrebno analizirati vsebino konkretnih dejavnosti. Rupel je italijanskemu sogovorniku predal pismo premiera Boruta Pahorja, naslovljeno na predsednika italijanske vlade Silvia Berlusconija. Pahor in Berlusconi bosta pogovore o omenjeni problematiki nadaljevala tudi ob robu vrha EU, ki bo v četrtek in petek v Bruslju. Italijanski senat je sicer začel razpravljati o vladnem predlogu finančnega zakona. Potem, ko je krčenje sredstev pred časom že izglasovala poslanska zbornica, so pretekli petek tudi v senatni proračunski komisiji zavrnili popravke opozicijske Demokratske stranke, da bi tudi v prihodnjem letu slovenski manjšini zagotovili letošnjo vsoto v višini 5,25 milijona evrov. Če bo senat potrdil vladni predlog, bodo organizacije Slovencev v Italiji v prihodnjem letu dobile 4,13 milijona evrov, v letu 2010 4,06 milijona, v letu 2011 pa 3,12 milijona evrov. Znova na vrsti Hrvaška Odbor državnega zbora za zadeve EU (OEU) je potrdil, da bo Slovenija Hrvaški dala zeleno luč za začasno zaprtje dveh pogajalskih poglavij v pristopnih pogajanjih z EU in odprtje enega. Gre za poglavja, ki za Slovenijo niso sporna, saj v njih ne gre za prejudiciranje meje, je po zaprti seji povedala predsednica odbora Darja Lavtižar Bebler. Lavtižar Beblerjeva je pojasnila, da bo Slovenija podprla skupno stališče EU za začasno zaprtje 7. poglavja - pravo intelektualne lastnine - in 17. poglavja - ekonomska in monetarna politika. Podprla bo tudi odprtje 5. poglavja, ki govori o javnem naročanju, vendar bo ob tem opozorila, da Hrvaška poglavja ne more zapreti, dokler ustrezno ne spremeni zakonodaje. Francosko predsedstvo in Hrvaška želita na pristopni konferenci 19. decembra odpreti deset poglavij, pet pa zapreti. Vendar pa je osem poglavij za Slovenijo spornih, ker prejudicirajo mejo. Problem prejudiciranja meje se nanaša na šest poglavij, ki jih želi Hrvaška odpreti, in na dve od tistih, ki jih želi zapreti. Če problem prejudiciranja meje ne bo rešen, naj bi Hrvaška sicer odprla eno in zaprla tri poglavja. V Bruslju sicer prav zdaj potekajo pogovori predsedstva EU in Slovenije o Hrvaški. Zavod 25. junij pa je v sporočilu za javnost kot nesprejemljivo in zaskrbljujočo označil ponedeljkovo izjavo francoskega zunanjega ministra Kouchnerja ,,o silovitosti napadov med Slovenijo in Hrvaško". Zavodu je zaskrbljujoča tudi Kouchner-jeva ocena, da gre pri odprtem vprašanju meje med državama zgolj za ,,25 kilometrov meje na morju". „Iskreno povedano, tako sem presenečen nad silovitostjo napadov med Hrvaško in Slovenijo zaradi tega problema, tako sem presenečen, da nimam odgovora za vas," je Kouchner na novinarski konferenci po zasedanju zunanjih ministrov EU v Bruslju v ponedeljek odgovoril hrvaškemu novinarju, ki je postavil vprašanje o možnosti za rešitev zastoja Hrvaške v pogajanjih z EU zaradi vprašanja meje s Slovenijo. ,,Vidim, da si moramo vzeti čas za pogovor z našimi prijatelji, tako z našimi slovenskimi prijatelji kot z našimi hrvaškimi prijatelji, ki naj se pomirijo - saj gre le za problem 25 kilometrov morja," je še dejal Kouchner. Zavod 25. junij je Kouchnerjevo izjavo ocenil tudi kot napad na Slovenijo kot suvereno evropsko državo, ki se je zgodil zaradi nepoznavanja dejanskega stanja. Kot so poudarili, ne gre namreč le za mejo na morju, ampak tudi za mejo na kopnem in predvsem za ohranitev neomejenega dostopa Slovenije na odprto morje. In ne gre za „napade med Slovenijo in Hrvaško", kot je dejal Kouchner, ampak za slovensko zaščito pred popolnoma neevropskimi in nesprejemljivimi hrvaškimi ozemeljskimi težnjami na škodo Slovenije, so zapisali v zavodu. Plečnik na Dunaju Na hiši na Lacknergasse 98 v dunajskem okraju Währing so odkrili spominsko ploščo slovenskemu arhitektu Jožetu Plečniku. Hiša, s katero upravlja avstrijska Karitas, ki je vanjo namestila brezdomce, je bila po Plečnikovih načrtih zgrajena v letih 1907 in 1908, je povedal sekretar veleposlaništva RS v Avstriji Jaka Miklavčič. Kot je dejal Miklavčič, gre za arhitekturo v „prepoznavnem Plečnikovem stilu", ki pa za razliko od Zacherlove hiše v središču Dunaja doslej ni bila poznana širši javnosti niti se z njo ni ukvarjal kateri od poznavalcev Plečnikove arhitekture, čeprav, tako Miklavčič, načrte zanjo najbrž hranijo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Hišo sedaj označuje marmorna plošča z napisom v slovenščini in nemščini, na kateri je zapisano, da je hišo načrtoval arhitekt Jože Plečnik, dodani pa sta še letnici Plečnikovega rojstva in smrti. Pobudo za postavitev plošče so po Miklavčičevih besedah dali ravnateljica parlamentarne knjižnice Elisabeth Dietrich-Schultz, predsednik sekcije arhitektov Thomas Kratschmer in vodja okrajnega muzeja Währing Paul Katt, veleposlaništvo RS in Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju pa sta poskrbela, da je projekt stekel. Kot je še povedal Miklavčič, je sam v nagovoru ob odkritju plošče poudaril, da gre za trajen spomin na velikega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, ki ima poseben pomen predvsem za prihajajoče mlade generacije, da vidijo, da je tudi veliki slovenski arhitekt ustvarjal na Dunaju. Odkritje plošče je s pesmijo popestril zbor Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju pod vodstvom Elisabeth Marie Kargl. 100 let Marijine kongregacije V ljubljanski stolnici sv. Nikolaja je bilo na predvečer praznika Marijinega brezmadežnega spočetja, praznovanje 100-letnice ustanovitve Marijine kongregacije slovenskih bogoslovcev in duhovnikov. Slovesnosti se je poleg duhovnikov iz vseh slovenskih škofij udeležila tudi večina slovenskih škofov. Marijino kongregacijo slovenskih bogoslovcev in duhovnikov je leta 1908 ustanovil ljubljanski knezoškof Anton Bonaventura Jeglič kot Marijino družbo za bogoslovce, ki je bodoče duhovnike usposabljala za vzgojo mladine v Marijinih družbah po župnijah. Njeni člani so bili bogoslovci ljubljanskega semenišča in duhovniki, ki so iz tega semenišča od takrat naprej izhajali. Po drugi svetovni vojni je ostala Marijina kongregacija slovenskih bogoslovcev in duhovnikov edina Marijina družba v slovenskem prostoru, obenem pa se je iz ljubljanske škofije razširila na območje celotne Slovenije, saj so vsi bogoslovci bivali in študirali v Ljubljani. Poslanstvo kongregacije je usmerjeno v duhovno povezanost med člani in življenje po Marijinem zgledu. BERI_ PESTRO DELOVANJE KULTURNE AKCIJE........................2 60. OBLETNICA ZEDINJENE SLOVENIJE..........................3 PRISTAVSKA MLADINA JE PRAZNOVALA.......................4 NAŠE REVIJE Meddobje 2008 1-2 IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI TONE MIZERIT Z velikim pričakovanjem s strani zvestih bralcev je izšla številka 1/2 letošnjega Meddobja. Zamuda v izdaji je bila poplačana z bogato, pestro in pluralistično vsebino. Uporabljam besedo pluralistično, nanašajoč se na literarni zvrsti, na generacijsko sodelovanje in na teri-torialnost avtorjev. Največ strani zaobsega drama Andražev Norček, katere avtor je pisatelj in režiser Miha Gaser. Drama zgodovinske vsebine, je postavljena v sodobni čas in se razvija v matični domovini. Kot omenja avtor, so dogodki resnični, a jih podramatizira z nadnaravno prisotnostjo Jezusovega glasu, ki ga sliši le pohabljeni norček. Ne glede na okoliščine, v katerih se razvijajo dogodki, smemo dramo označiti kot klasično v opisu človekovih čustev (sovraštvo, odpuščanje, kesanje, strasti, boj za pravico in resnico itd.) ter skrajnih odločitev. Vsekakor nov prispevek pri ustvarjanju zdomske drame. Meddobje vsebuje kar dva eseja. Eden od teh je prispevek profesorja zgodovine in antropologije dr. Edija Gobca iz Združenih držav Severne Amerike. Nosi naslov Slovenstvo -naše poslanstvo. Ponovno nam približa nove dosežke na najrazličnejših področjih in osebnosti - Slovence, stanujoče po vsem svetu, ki kot zatrjuje avtor, so nam vsem v ponos. Dodal bi le to, da bi morda bilo primerno, da bi jih imenoval, ker niso vsi vsem znani, in bralci bi jih imenoma hoteli spoznati (na pr. piše ,,(...) Združenim državam Amerike (smo dali) doslej vsaj enajst škofov)." Drugi esej je avtorsko delo dr. Ladislave Laharnar, ki je po vseh končanih študijih doktorirala v 88. letu starosti. Pod naslovom Kultura in ustvarjalnost je osvetljen eden izmed vidikov doktorske disertacije in sicer povezave vzhodne in zahodne evropske kulture v nek skupni kulturni prostor. Skozi zgodovinsko, antropološko, sociološko in etimološko prizmo nam avtorica osvetli pot evropske civilizacije od prvih temeljev v Mezopotamiji do sedanje Evropske unije, preko pomembnega kulturnega dela bratov sv. Cirila in Metoda. Inž. Jože Lenarčič nam v sočnem prevodu prof. Vere Breznikar Podržaj v črtici pod naslovom Ni večje ljubezni opisuje resnično zgodbo iz naše tragične polpreteklosti. Opis zgodbe je dinamičen, nabit z vsebino a predstavljen v jasnih in jedrnatih opisih. Dogodki so bistveno začrtani. Akademik Zorko Simčič se oglasi iz Slovenije z nepričakovanim prispevkom, pri tem mislim na vsebino, ki je naslovjena Literatura in skrivnost. Tematika se dotakne parapsihologije, pa čeprav se avtor nekako hoče izogniti tej opredelitvi. Ti spomini in razmišljanja se berejo z lahkoto kot vse Simčičeve literarne stvaritve. Ponavljam, kar je zapisal avtor ob citatu Hamletovega izreka: ,,Več je stvari v nebesih in na zemlji, kot si jih sanja vaše modrijanstvo". Pričevanje pesnika Branka Rebo-zova, tokrat v prozi, se tudi dotakne naše bližnje revolucijske zgodovine z opisovanjem osebnih doživetij z velikim čustvenim nabojem. Toliko zgodb, a vsaka drugačna in po svoje tragična in ker je dobro napisana, nam je blizu. Vsebina Meddobja se dopolnjuje z intervjujem, ki ga je imela dr. Katica Cukjati z dr. Markom Kremžarjem. Intervju je bil izveden ob praznovanju 80-letnice našega javnega delavca. Poleg nekaterih osebnih podatkov nam razgovor prikaže izvirna in globoka razmišljanja, ki so marsikateremu Slovencu bila v življenju jasni odgovor na pereča vprašanja naše izseljenske biti. Med prispevki te številke je tudi predstavitev in analiza knjige dr. Jožeta Ranta Slovenski eksodus leta 1945. Knjiga, ki je neke vrste uspešnica izdanih knjig v zdomstvu, je predstavljena po poglavjih in na način, da navduši bralce, da jo kupijo in tudi posredujejo drugim, saj vsebuje nujno potrebno zgodovinsko informacijo za slehernega Slovenca. Zvesti in plodovit član SKA iz Avstrije literat Lev Detela nam približa izbor iz še neobjavljene nove pesniške zbirke Grške pesmi. Pesmi so se rodile ob navdihu Lardosa -Rodasa — Dunaja, julija - oktobra 2008. Detela se tokrat dotakne neobičajne tematike, katero povsod navdaja grška narava, bukolika, prepletena z metaforami in primerjavami -pesem v pesmi. Dopolnjujeta poezije še dva prispevka. Štiri pesmi razmišljujočega, vztrajnega v originalnosti, globokega pesnika Gregorja Papeža in novo odkritje pesmi lic. Vladka Voršiča. Kot likovna priloga sta dve sliki v hladnih barvah v igri svetlobe, ki vabijo k razmišljanju. Ti so prispevek priznane slikarke Andree Quadri Bru-la, ki je letos imela uspešno razstavo v Sloveniji. Kvaliteta celotne izdaje Meddobja je zasluga glavnega urednika časnikarja Toneta Mizerita, ki je gradivo tudi lektoriral. Korekture so bile na skrbi lic. Vinka Rodeta, za oblikovanje pa je poskrbela z dobrim kriterijem Monika Urbanija Koprivnikar. Tiskala je Editorial Baraga. Tine Debeljak Predavanje škofa dr. Antona Jamnika V soboto, 4. oktobra, sta Slovenska kulturna akcija in združenje visokošolcev povabila na obisk in predavanje pomožnega ljubljanskega škofa dr. Antona Jamnika v malo dvorano v Slovenski hiši. Predavatelj je meseca oktobra za nekaj kratkih dni obiskal Argentino. Msgr. Jamnik, ki je direktor zavoda Katoliški inštitut - začetek bodoče slovenske katoliške univerze - je imel kot glavni namen tega obiska stopiti v stik z izobraževalnimi ustanovami v Argentini. V nekaterih od teh središč je imel tudi predavanja, na pr. na Instituto Favarolo, ter je tudi podpisal pogodbe z različnimi fakultetami za izmenjavo študentov in profesorjev. Ta večer je bil odlično obiskan. Med gosti je bil tudi slovenski veleposlanik v Argentini prof. Tine Vivod z gospo. Pred predavanjem je koordinator slovenskih visokošolcev Jože Rožanec ml. pozdravil visokega gosta ter mu v kratkih stavkih razložil namene in cilje organizacije. Zatem je predsednica Slovenske kulturne akcije dr. Katica Cukjati pozdravila predavatelja in predstavila publiki njegovo biografijo. Dr. Anton Jamnik je nanizal delovanje slovenskega katoliškega šolstva in prizadevanja za ustanovitev slovenske katoliške univerze. Takoj po osamosvojitvi, v že novi pluralistični družbi je Cerkev na Slovenskem začutila globoko potrebo po delovanju na področju vzgoje. Ta naj bi se udejanjila od otroških vrtcev do univerzitetnih ustanov, preko srednje izobrazbe. Dokler je Slovenija živela v okviru totalitarizma in enoumja, sploh ni bilo možnosti za katerekoli drugačno misleče delovanje pri izoblikovanju bodočih slovenskih generacij. Po daljših posvetovanjih so se organizatorji odločili, da bodo sedaj, ko za- konodaja v Sloveniji določa pogoje, ki jih morajo izpolniti profesorji, da lahko poučujejo na univerzi, končno pričeli s prvo fakulteto, ki je s področja poslovnih ved. Priprave za morebitne fakultete so zelo zahtevne, ker morajo vzeti v poštev bolonjsko obnovo in kadrovske pogoje. Polagoma in na podlagi možnosti in izkušenj bodo dodajali v prihodnosti nove fakultete. Predavatelj je poudaril v svojem referatu, da je smisel te nove univerze v tem, da mora temeljiti na krščanskih principih, ki naj bi prevevali vsa znanstvena področja, na etičnosti, odgovornosti, razvoju osebnih talentov, osebnega stika med profesorji in posameznimi študenti ter izredne zahteve po kvaliteti. Katoliška univerza ne bi imela svojega pravega smisla, če bi bila le ena univerza več v slovenskem prostoru. Mora biti kakovostna in na evropski ravni. Ker je publika že marsikaj brala o teh zadevah, je s tem večjo pozornostjo spremljala podajanje realne situacije, na kakšen odziv je naletela ta pobuda v javnem mnenju. Tako je predavatelj dr. Jamnik razložil, kakšne so zapreke in nasprotovanja temu projektu, ki je deloma že uresničen, kakšni so odmevi v medijih, koliko je povpraševanje za vpis na fakulteto, kako se bo tovrstna ustanova financirala, itd. Dr. Jamnik je, kljub nakazovanju resnih težav, ki predstavljajo pravi izziv, vseskozi pokazal veliko mero optimizma in upanja v uspeh tega zahtevnega projekta. Po predavanju je publika stavila nekaj vprašanj, odgovori nanje so dopolnili podajanje predavatelja. Razgovor se je nadaljeval ob osebnem stiku pri zakuski. K. C. VISOKOŠOLSKI TEČAJ Svet vlade za Slovence po svetu Prvo soboto v novembru smo imeli zadnje predavanje Visokošolskega tečaja za leto 2008. Predaval nam je Tone Mize-rit o Svetu vlade RS za Slovence po Svetu, v katerem, skupaj z dr. Andrejem Finkom, zastopa slovensko skupnost v Argentini. Sprva nam je podal kratek pregled razvoja dela s Slovenci po svetu, ki se je začelo z Rafaelovo družbo. Nato, kako je po osamosvojitvi Slovenije polagoma prihajalo do večje skrbi za izseljence s strani Republike Slovenije. Sledil je opis ustanovitve, oblike in delovanja Sveta za Slovence po svetu. Svet se je ustanovil leta 2006 pod vlado predsednika Janeza Janše. Predviden je v zakonu za Slovence po svetu z namenom, da se pripravljajo strategije odnosov RS s Slovenci zunaj njenih meja, se poveča sodelovanje med matico in izseljenci, preverja učinkovitost uporabe sredstev, ipd. Prvič se je takrat volilo predstavnike slovenskih skupnosti po svetu, ni pa še določen rok njihovega mandata. Število mogočih predstavnikov je predvideno v zakonu, z ozirom na posamezno državo in število rojakov in njihovih skupnosti. Svet se sestane enkrat na leto s predsednikom vlade, zato da se predstavijo predlogi in debatirajo problematike in iščejo najboljše rešitve. Jože Martin Rožanec. Medtem, ko se gospa predsednica mudi v Rusiji, in se uvajajo prvi vladni ukrepi v stanju splošne krize, normalen državljan preplašeno gleda okoli sebe in se sprašuje, kako močan bo v njegovem primeru ta udarec in predvsem, koliko časa bodo trajale posledice krize. Okno na vzhod. Potovanje v Moskvo je bilo v načrtu že dolgo časa. Končno so ga določili za ta teden. A so ga morali za en dan preložiti (in skrajšati) zaradi smrti moskovskega patriarha. Tako je naša predsednica prispela na cil v trenutku, ko se je vrši slavnostni pogreb pokojnega Alekseja II. Program dvodnevnega obiska je predvideval srečanje Cristine Kirchner tako s predsednikom države kot z vodjo vlade. Medvedev in Puti-nov sta ji posvetila svoj čas. Argentina in Rusija imata namreč kar zanimivo obzorje gospodarske izmenjave. A to je treba ojačiti, predvsem v luči sedanje krize: vsak trg je važen, vsaka prodaja za izvoz nekoliko olajša krizo. Zato je bil predviden podpis ,,strateške povezave" med obema državama. Tako vladni možje kot gospodarstveniki, ki so spremljali delegacijo, pa niso mogli razložiti, zakaj Argentina omejuje izvoz mesa v Rusijo. Na tem področju jo počasi nadomešča Brazilija. Problem se je sprožil zaradi posegov argentinske vlade na področje cen mesa, ko ta je prepovedala izvoz, z namenom, da zbije notranje cene. Argentinski izvozniki se niso mogli opomoči od tega udarca. V Rusiji priznavajo, da je argentinsko meso boljše, a brazilsko je vedno na razpolago v potrebni količini. Posebna točka pogovorov pa se dotika tudi petrolejskega vprašanja. Ruska Lukoil bi namreč rada odkupila del argentinskega-španskega podjetja Repsol-YPF. To pa ni po volji Špancev, pri argentinski vladi pa gledajo projekt s simpatijo. Novi ukrepi. Poleg napovedi ogromne investicije v javna dela, je vlada pretekli teden objavila posebne kredite za nakup novih avtomobilov. A vladni načrt in razni pogoji še niso popolnoma jasni. Poleg tega, kot je doslej predvideno, je načrt namenjen za višje srednje sektorje. Strokovnjaki so izračunali, da najnižja plača, ki je potrebna, da se nekdo vključi v plan, sega tja do 5.200 pesov. To ni ravno „delavska" plača. Tretji del vladnih ukrepov se nanaša na kuhinjsko opremo in elektroniko, dodajajo pa še turizem. Za vse to bo vlada tudi namenila sredstva za kredite. A podrobnosti bo napovedala predsednica šele po povrat-ku iz Rusije. Podjetniki izražajo podporo vladnim ukrepom, a zahtevajo še več. Po drugi strani pa imamo znova poljedelce, ki trdijo, da so ostali izven načrtov za podporo in reak-tivacijo. Prejšnji teden je neki dnevnik objavil, da v vladi preučujejo možnost, da bi znižali davek na izvoz soje, pa v vladi tega niso potrdili. Poleg tega je mlekarski sektor hudo prizadet: obljub pomoči in podpore ter dodatnih ukrepov je bilo mnogo, a do izvedbe doslej ni prišlo. Vemo pa, da je polje eden temeljnih dejavnikov pri usodi argentinskega gospodarstva. Še nekaj v zadevi povratka argentinskega kapitala iz inozemstva (glej prejšnje številke): opozicija je hotela, da mora vsak opravičiti, kje in kako je do denarja prišel. Vladi je v parlamentu uspelo, da zadevna komisija potrdi osnutek, kjer je predvideno, da se ne sprašuje po izvoru fondov. Pa sporazumi o preprečevanju pranja denarja? Trenja v vladi. Kakor v vsaki normalni državi, zaznamo pritiske na razne funkcionarje. Tudi v tem smo pretekli teden imeli novost: predsednica je p zahtevala odstop državne sekretarke za okolje in prostor. Nad gospo Romino Picolotti se je zbralo že preveč obtožb korupcije in nepravilne uporabe denarja. Njen odhod je bila le zadeva časa. Seveda se sodni postopki proti njej nadaljujejo, kakšen pa bo izvid, je velika neznanka. Pritiski se pa množijo tudi na ministrico za zdravje. Gospa Graciela Ocana, ena najbolj upoštevanih osebnosti v vladi (bivša zaveznica gospe Carrio), je stopila na prste široki mreži korupcije na področju javnega zdravstva. Prizadeti privatni in vladni krogi so se torej prešli v ofenzivo, da jo prisilijo k odstopu. A zaenkrat še uživa zaupanje (in podporo) predsednice. Kar se ni dalo po mirni poti, sedaj skušajo po strani. Prejela je že več groženj, da jo bodo ubili, če ne preneha s svojimi raziskavami. Pravzaprav, nič novega pod soncem. Obletnica in zbližanje. Te dni je gospa Cristina, s svojo čilsko kolegico Michelle Bachelet praznovala trideset let, odkar je papež Janez Pavel II sprejel posredovanje v mejnem zapletu med obema državama. Tedanji poseg in poznejše mirovno delo kardinala Samoreja, je preprečilo vojno med obema bratskima državama. In prav te dni je sedanji papež sprejel novega argentinskega veleposlanika v Vatikanu. Ob tej priložnosti je Benedikt XVI vzpodbujal, naj se okrepi dialog med vlado in Cerkvijo in naj pozitivno sodelujeta na področjih za javno blaginjo. SLOVENCI V ARGENTINI ZEDINJENA SLOVENIJA IN SVOBODNA SLOVENIJA Prisrčna proslava 60. obletnice Ni nam treba še posebej poudarjati, da je 60 let dolga doba v življenju vsake ustanove. Zlasti še, če je ta bistveno vplivala na življenje in delovanje naše skupnosti. Pod imenom „Društvo Slovencev" je organizacija začela delovati še preden je množični val beguncev stopil na argentinska ta. V življenje jo je priklicala skupina navdušenih garačev, ki jim je bila prvo skrb za ta del slovenskega naroda, ki se je pregnan nenadoma znašel v daljni in neznani deželi. Od tedaj pa do danes je Zedinjena Slovenija bila pomemben dejavnik kot krovna organizacija Slovencev v Argentini. In naš tednik? Svobodna Slovenija je na pobudo pokojnega Miloša Stareta zagledala je luč sveta v najtežjem obdobju slovenske zgodovine, novembra 1942. Na skrivaj, v nevarnosti za lastno življenje, so jo tiskali in razpečavali. V srcu naših ljudi se je preselila preko oceana. Ko so se skupine beguncev izkrcavale iz ladij v letih 1948 in 1949, jih je že pozdravljala z obale reke srebra. Naša je in nepogrešljiva v življenju skupnosti. Enako kot od prvega odbora Društva Slovencev, tudi od prvotnega uredniškega odbora ni danes nikogar več med nami. A list po šestdesetih letih še vedno nepretrgano spremlja življenje štirih rodov Slovencev v Argentini. ZAHVALNA SVETA MAŠA Zato je bilo umestno, da smo se tega dogodka posebej spomnili. Bilo je v soboto, 29. novembra v Slovenski hiši v Buenos Airesu. Začeli smo spomin s sveto mašo, ki jo je daroval delegat slovenskih dušnih pastirjev, msgr. dr. Jure Rode. V lepo okrašeni slovenski cerkvi Marije Pomagaj so se zbrali sedanji in bivši predsedniki, odborniki in člani, sodelavci in raznašalci časopisa, zastopniki domov in organizacij ter rojaki. Kot častni gost nas je spremljal veleposlanik Republike Slovenije v Argentini, prof. Avguštin Vivod z gospo. Slavja pa se je udeležil tudi evropski poslanec, prof. Lojze Peterle, ki se je te dni mudil v Buenos Airesu. Lepo vzdušje zbranih je še podvignil z pevskimi vložki Ptujski nonet, katerega posegi so se dopolnili z ljudskim petjem, ob glasbeni spremljavi Janeza Žnidarja. V cerkvenem nagovoru je dr. Rode poudarjal pomembnost društva, ki je v tem obdobju naše skupnosti vršilo vlogo združevanja. Tednik pa je tudi bistveno pripomogel k povezovanju naše skupnosti, ob poročanju dogodkov med nami in v Sloveniji. Mašno daritev smo zaključili s petjem zahvalne pesmi in tako priljubljene ,,Marija skoz' življenje", zahvalo tudi nebeški Materi za toliko milosti preteklih 60 let. PRED SPOMENIKOM Čut hvaležnosti in spomina nas vedno spremlja ob naših proslavah. Zato je drugi del prireditve potekal pred spomenikom žrtvam vojne in revolucije, na dvorišču naše Slovenske hiše. Pred njim so se zbrali prisotni, da se v tišini poklonijo spominu naših junakov. Predsednica Zedinjene Slovenije, gospa Alenka Jenko Godec je v spremstvu častnih gostov pred spomenik položila slovenski šopek. Enominutni molk je dopolnil zahvalno gesto. Za tem so se gostje podali v dvorano škofa dr. Gregorija Rožmana, kjer se je proslava odvijala naprej. POZDRAVI IN GOVOR Prostor je bil lepo okrašen. Osvetljen grb Zedinjene Slovenije (knežji kamen) je blestel na sprednji steni. Govorniški atril in oder sta bila okrašena^ z zelenjem in cvetjem. Že pri vhodu je vsak gost prejel lično tiskan program večera. Napovedoval je urednik Svobodne Slovenije, Tone Mizerit, ki je pozdravil vse navzoče: veleposlanika RS v Argentini prof. Avguština Vivoda in gospo; predsednico ZS Alenko Jenko Godec; evropskega poslanca in podpredsednika evropske ljudske stranke prof. Lojzeta Peterleta; delegata slovenskih dušnih pastirjev v Argentini msgr. Jureta Rodeta; predsednike naših domov, ustanov in organizacij; voditeljice šol in učiteljice, ter vse javne delavce; izredne goste večera, pevce Ptujskega noneta in njihove spremljevalce in vse zbrane goste, ki so kljub deževju v tolikem številu prihiteli na ta naš skupni družinski praznik. Nato je dobrodošlico izrekla predsednica naše krovne organizacije, gospa Alenka Jenko Godec. Njene misli objavljamo na posebnem mestu. Slavju se je pridružila tudi naša matična domovina. Zbrane je pozdravil veleposlanik prof. Avguštin Vivod. Poudarjal je prisotnost slovenske države v Evropi in v svetu in čestital obema ustanovama k izrednemu jubileju. Sledil je pozdrav evropskega poslanca prof. Lojzeta Peterleta. Tudi on se je pridružil slavju. Poudarjal je žilavost in dosege slovenske skupnosti v Argentini. Pohvalil je zlasti ob številu, zanosu in delavnosti slovenske mladine. Končno je še čestital ob lepem prazniku. Ob takih priložnostih ne sme manjkati slavnostni govor. Za to pot je svoje misli iz razdalje poslal Gregor Batagelj, bivši odbornik društva, sin enega prvih urednikov Svobodne Slovenije, sam dolgoletni član uredništva in sedaj dopisnik v Sloveniji. Njegove misli je prebral arhitekt Jure Vombergar. Govor smo objavili v prejšnji številki. Prebrali so še pozdrave, ki jih je poslal častni konzul RS v Parana, Carlos Cesar Bizai, društvo Triglav iz Rosaria, g. Janez Trpin iz Miramara in člani radijske oddaje ,,Okence v Slovenijo". Za konec tega prvega dela pa so vsi prisotni z Želja po zahvali (Pozdrav predsednice Zedinjene Slovenije, gospe Alenke Jenko Godec) Po 60 letih zdomstva, ko na tej strani Atlantika, ob reki Srebra, raste že 3. in 4. rod slovenskih korenin, nas je zbrala želja po zahvali. Zahvalili smo se pri sv. maši za milosti, ki smo jih v teh desetletjih prejeli, in prosili za večni pokoj naših sodelavcev, delavcev, garačev, domoljubov, kateri so šli pred nami v večnost. Zahvalili smo se Argentini, naši novi domovini, ki nam je na široko in velikodušno odprla vrata, kot nobena druga dežela v tistih časih. Poklonili smo se preteklo soboto s cvetjem argentinskemu osvoboditelju generalu San Martinu. Zahvalili smo se župniji sv. Julije in odkrili spominsko ploščo. Prav tako pred 60 leti nam je župnija nudila prvo streho, pod katero smo morda v prvih trenutkih še sanjali o morebitnem povratku, a istočasno nudili pomoč drug drugemu, prijeli za delo, se organizirali, skratka, začeli novo življenje. In po 6 desetletjih, ko smo si postavili lastne in skupne trdne domove, ko še gojimo slovensko besedo v naših šolah, izdajamo knjige, časopise in revije, posredujemo po naših duhovnikih verske in moralne vrednote, predajamo naše ideale potomcem, se Zedinjena Slovenija, naša osrednja organizacija, toplo zahvaljuje vsem bivšim predsednikom, odbornikom in sodelavcem, za opravljeno delo, ki je bilo, kot lahko sami preverite, zelo plodno. Ponosni smo na naš tednik Svobodna Slovenija. Njen ustanovitelj, g. Miloš Stare, je ni dočakal ne svobodne, ne neodvisne, ne samostojne, čeprav je delal in sanjal o taki državi. Vsi uredniki, dopisniki in sodelavci tednika so imeli in imajo jasne pojme, saj smo še dandanes živa priča naše tragedije. Hvala njim, in ne nazadnje tudi vsem nevidnim, nesebičnim raznašalcem, ki že 60 let omogočajo, da pride slovenska tiskana beseda v naše družine. In tako, ob tem prazniku zvestobe, povezujemo simbolično dva svetova, domovinskega in zdomskega, na način, s katerim Slovenec najlepše izraža svoja čustva: s pesmijo. navdušenjem skupaj zapeli našo izseljensko himno „Slovenija v svetu". KONCERT PTUJSKEGA NONETA Ptujski nonet predstavlja svojevrsten kulturni pojav, ki traja že tri desetletja. Njegova turneja po Argentini je sovpadala s slavjem naših ustanov, zato je bil njihov nastop osrednja točka večera. Bogat program so nam pripravili za to priložnost. Pred zbrane so stopili Peter Cafuta (bas), Aljaž Novak (bas), Andrej Ranfl (bas), Jaka Feguš (bariton), Marko Feguš (bariton), Mitja Muršič (2. tenor), Dejan Krajnc (2. tenor), Tihomir Babič (1. tenor), Primož Vidovič (1. tenor). Umetniški vodja skupine je prof. Maksimiljan Feguš, ki je bil to pot odsoten. Glavni pokrovitelj je Franci Mlakar, promotor turizma in kulture, ,,mož ki ljubi Ptuj". Koncert je bil izredno bogat. Razdeljen je bil na dva dela, s kratkim vmesnim odmorom. V prvem delu so fantje zapeli: Imel sem ljubi dve, Na trgu, V Gorjah zvoni, Canzona, Rožmarin, Teče mi teče vodica, Rož, Podjuna, Zila in Nocoj, pa oh nocoj. Drugi del pa je vseboval: Večerni Ave, O kresu, Sedem si rož porezala mi, Vse rožice rumene, Kaj bi jaz tebi dal, Jes pa moj hvažek, Katrca, in za konec še Pleničke je prala. Poročevalec ni umetniško usposobljen, da bi strokovno ocenil izvajanje. A kot Slovenec na tujem lahko zapiše, da je čudovito petje ptujskih fantov globoko seglo v srce. Znani in manj znani zvoki so polnili prostor in tešili domotožje, mlajšim pa pričarali košček njihovih daljnih korenin. Navdušeno ploskanje navzočih je doseglo, da so pevci dodali še tri pesmi in za končni nameček še Slovenec sem. Bil je res en lep večer! Po zahvalah in skromnem obdarovanju pevcev in njihovih spremljevalcev, se je večer nadaljeval v jedilnici, kjer sta društvo in tednik pogostila pevce, sodelavce in rojake. Ni manjkalo obujanja spominov, toplega razgovora in skupnega petja. In še končna misel: ,,Hvala vsem in na svidenje čez deset let." t. m. PRISTAVA Mladinski dan 2008 Nedeljsko jutro 5. oktobra nas je zbralo, kot je že običaj na naših mladinskih dnevih, pri zgodnjem športu, začetnih slav-nostih in pri sveti maši, ki jo je to pot daroval ljubljanski pomožni škof fr. Anton Jamnik ob svojem obisku v Buenos Airesu. Seveda, tako, kot nas je združila duhovna hrana, smo se potem zbrali tudi pri skupni mizi. Po kosilu so se nadaljevale tekme v odbojki in nogometu, tako, da so pri napetih igrah prišli na račun vsi ljubitelji obeh športov ter navijači moštev. Po končanih tekmah so mladi začeli pripravljati oder za kulturni program. Fantje so imeli polne roke dela z električnimi kabli in raznimi napravami, dekleta so pomagala prinašati rekvizite. Končno se je zmračilo, ugasnile so luči na dvorišču in reflektorji so osvetlili prizorišče. Na levi strani je bila nakazana argentinska televizijska postaja, na desni pa slovenska. Na tej sta dva producenta na glas razmišljala, kaj morala treba storiti, da bi dvignila upadajočo kvaliteto programov in pritegnila več gledalcev. Nič pametnega jima ni padlo v glavo, zato sta se obrnila na argentinsko-pristavsko televizijo, ki slovi po svojih izredno resnih in kvalitetnih programih. Ni bilo treba dolgo čakati na odgovor. S Pristave so v Slovenijo poslali posnetek najbolj znanega glasbenega programa. Seveda to ni bilo brezplačno. Vsota, ki so jo zahtevali, naj bi zadostovala za prenovo sanitarij na Pristavi. Pri oddaji, ki sta jo vodila mlada ,,rozalaska" in živahen fant, smo si jogledali „magazine" z zadnjimi novicami iz glasbenega sveta. Žrebali so vstopnice za neki koncert in predvajali video posnetke zadnjih uspešnic: Mi gremo pa na morje, Toni je pa ribo ujel, Ferrari polka in Cela ulica nori, ki so jih posneli pris-tavski igralci. Sledila je nova sekcija, imenovana ,,Naslednja". Fant si je izbiral dekle, spoznal najprej lepo Anko, zavedno Slovenko v belokranjski narodni noši, a ga ni prepričala, nato zdolgočaseno najstnico, ki je nobena stvar ni zanimala, in se končno odločil za Rozalijo, ki je obetala biti dobra kuharica, saj je v torbici nosila strojček za izdelovanje čevapčičev. S edil je pouk o osvajanju deklet v diskoteki. Izvedenec Ivan Kapusotovič nam je v posnetku pokazal nekaj dokaj nenavadnih gibov, a končno tudi priznal, da niti sam ni dosegel zaželenega učinka. Naučili smo se tudi, kaj lahko naredimo, da se ne osmešimo, kadar pri petju ne znamo besedila: lahko zehamo, kihamo, kašljamo, ugriznemo v sendvič in podobno. (To bi marsikomu lahko prišlo prav pri petju raznih naših himen!) Kot biser programa je bil napovedan nastop slavnega slovenskega pevca Andreja Šifrerja. A smola pa taka, iz Slovenije so telefonsko sporočili, da ga je ugrabila kolumbijska gverila in da je bil pogoj za takojšnjo izpustitev, da najprej zapoje vse svoje uspešnice. Ker pa ima teh res veliko, sploh ne bi mogel priti pravočasno. Zato ga je nadomestil naš Franci Schiffrer, čigar priimek se sicer piše malo drugače, in zapel pesem v play-backu. Franci pa je imel dolgoletno željo: spoznati priljubljeno skupino Klemenson. To so imenitno predstavili Klemenčičevi fantje iz Castelarja, čudovito podobni glasbeni skupini Hanson. Slovenska RTV je bila navdušena nad našim programom in ga je seveda kupila, Pristava pa je tako prišla do potrebnih sredstev za zidavo, čeprav so na koncu to pozabili povedati. Po končanem kulturnem programu so zmagovalci tekem prejeli zaslužene pokale. ,,Duh osvaja nam vesolja, a srce ustvarja dom, v vsem je naša ena volja, ta: Slovenec sem in bom!" S to pesmijo smo, kot vsako leto in na vseh mladinskih dnevih, zaključili uradni del praznovanja, nato pa smo se ob zvokih naše in tuje zabavne glasbe še malo zavrteli in poklepetali na prijaznem, zelenem pristavskem vrtu. A.P.G. SLOMSKOV DOM Obisk s Ptuja V nedeljo, 23. novembra je bil v Domu praznik slovenske pesmi. V gosteh je bil namreč pevski moški ansambel Ptujski nonet, ki je svoje nastope v Argentini pričel prav v Slomškovem domu v Ramos Mejiji. Mladi Ptujčani (skupina je izrazita prav po mladosti) so sodelovali s petjem že pri nedeljski službi božji, nakar je podpredsednica Doma prof. Neda Vesel Dolenc predstavila nonet in njega umetniškega vodjo Roberta Feguša. Poudarila je vedno večjo veljavo in pomen slovenske pesmi za našo istovetnost, prav po besedah glasbenika dr. Franceta Cigana, ko se letos spominjamo 100-letnice njegove smrti: ,,Dokler bomo peli bomo obstali". Ansambel je petje pri maši zaključil s Slovenec sem, v nadaljevanju pa je zapel še: Ljubi dve, Dekle ti, Vse rožice, En hribček, Majolka, Bratci veseli vsi, Pleničke je prala, Sloven'c Slovenca vabi, Bodi zdrava domovina in za dodatek še V Gorjah zvonijo se turen maje. Pevska skupina je s prikupnim fantovskim nastopom kaj hitro našla isti utrip s številnim in navdušenim občinstvom, ki ni varčevalo z glasnim priznanjem. Presenetljiv je razvoj moškega petja v Sloveniji po Drugi svetovni vojni, saj je samo oktetov okrog sto ... Vse to prepevanje pa izhaja iz ljudstva, iz nekdanje idile fantov na vasi, ki so prepevali dekletom podoknice. Koliko skladateljev se je prav tam navdihovalo (prim. Završki fantje). A razvoj je kakovostno in oblikovno neustavljivo šel naprej prav do vrhunca v Slovenskem oktetu, ki smo ga v novi zasedbi imeli priložnost nedavno slišati tudi v Buenos Airesu. Ptujski nonet pomeni šolano petje, a podano s fantovskim zanosom. Prav vidi se, da pevci sami uživajo pri petju, in tega občutka se občinstvo kmalu naleze. Slomškov dom je povabil obiskovalce na skupno kosilo z domačo srenjo, kjer ni manjkalo dobre volje in pesmi. V imenu pokroviteljev Ptujskega noneta je spregovoril Franci Mlakar in se zahvalil za topel sprejem in izročil spominska darila. Skupna pesem Lipa zelenela je, je še bolj povezala rojake iz domovine in slovenske Argentine, kakor da bi na Ciganovo Dokler bomo peli bomo obstali odgovorili z Bajukovo zatrditvijo: ,,Še bomo peli ... " in živeli! it OB JUŽNIH JEZERIH Zahvala iz Buenos Airesa Eko Bariloche 2008 Prva zahvala gre Bogu, da nam je podaril tako krasne dneve in čudovito pokrajino, ter nas obvaroval nesreč, saj poleg enega rahlo zvitega gležnja ter nekaj prask ni bilo nobene poškodbe med tekmovanjem. Prav lepo se tudi zahvaljujemo Uradu vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za delno finančno podporo tega srečanja, brez katere bi bilo za naše društvo neizvedljivo. prvo, arugo Zahvaljujemo se pa tudi vsem, našim članom organizacije, ki so z dobro voljo žrtvovali svoj čas in se vsak v svojem potrudil, da je nudil najboljše od sebe v nalogi, ki jo je sprejel ter tudi pretrpel marsikatero trdo besedo rečeno v vrtincu in nervozi organizacije tako zapletene tekme. In zahvala tudi za posojilo opreme in vsega potrebnega, da se je to srečanje lahko izvedlo. Zato iskrena hvala (po abecedni vrsti): Petru, Anki, Zofiji in Matjažu Draj-zibner, Marjanu, Veroniki in Nikolaju Grohar, Tomažu Godcu, Evi, Damianu, Zofiji in Jochuju Hernandez, Stanku Jelenu, Matjažu, Marti, Franciju, Mariji in Marijani Jerman, Martinu Jermanu, Matjažu (Mišku) in Klavdiji Kambič, Mihiju Klemenu, Ivanu Kočarju, Milanu, Anici, Goranu, Martinu in Igorju Magister, Marjanu, Danici, Ljudmili in Marku Mavrič, Blažu Razingerju in Juretu Urbančiču. Pred odhodom v mesto je bila na vrsti še „gasilska" slika vseh tekmovalcev in tudi vseh, ki so sodelovali z ozadjem mogočnega Boneteja in Trona-dorja ... Program pa še ni bil panju eki v in tretje mesto tukaj zaključen! Po ko in topli prhi ter preob čiste 'civilne' obleke je bila na vrsti še zaključna večerja v gostilni ,,Club de caza y pesca" Tukaj so bili mladi že čisto sproščeni in razigrani ter so se lahko malo več pogovorili med seboj, med predstavniki različnih okrajev in napeljali nove prijateljske stike. Ob polnoči smo se poslovili, mislili smo, da bodo utrujeni mladinci šli kar spat v Stan, pa so imeli še presežek energije, da so lahko skupaj šli nazdravit in spoznat središče mesta (nekateri so bili prvič v Barilochah!) in šele po četrti uri spat ... V nedeljo je bilo vstajanje zgodnje, ker pred sv. mašo so morali vse svoje stvari pakirati in zajtrkovati, saj je po maši že bilo treba iti na avtobusno postajo. Ob predvideni uri smo jih poslovili na avtobusni postaji med smehom in solzami, ko jih je avtobus odpeljal nazaj v Buenos Aires in v Mendozo s polno malho izrednih spominov in doživetji ... Zdaj izbiramo najboljše posnetke tekmovanja (slike tekmovalcev), ko bomo imeli izbrano bomo objavili najboljšo ter obvestili, kje na internetu si lahko ogledate vse slike. (Konec) Konstanta na kvadrat Pred tedni smo se tekmovalci EKO BARILOCHE pripravljali na to novo izkušnjo na jugu Argentine. Tekmovanje je potekalo v krasnem vremenu. Tekli smo dan in pol po gorskih stezah in čez ledene reke, vozili se s kolesi ter veslali po reki Manso in v zelenih vodah jezera Mascardi. Neverjetno je, kako človek z živci med tekmo pozabi pogledati naokrog in uživati lepo pokrajino. K sreči so organizatorji obvestili, da bo najlepša fotografija nagrajena; s tem so nas spodbujali, da naj se vsake toliko ustavimo in uživamo okolje, ki je bilo krasno! Hribi so bili še v snegu, drevje pa že ozelenelo. Tekma je bila napeta. Ekipe so štartale vsakih pet minut, tako, da smo imeli občutek, da hodimo sami, vendar so se slišale stopinje in glasovi drugih skupin v bližini. To je dodajalo več napetosti igri. Večkrat smo se srečevali z drugimi in za pol ure smo tri ekipe postale ena in si pomagale druga drugi, seveda vse v slovenščini. Vsi smo morali stalno držati v rokah kompas in karto proge, da nismo zašli. Zato so bile kontrolne točke, ki so nam potrjevale, da smo na pravi poti. Na nekaterih od teh točkah je bila oseba, ki nam je oddala list z raznimi vprašanji katera smo seveda morali čim hitreje odgovoriti. Za vsak nepravilen odgovor je bilo treba počakati tri minute in zakasniti tekmo. Vprašanja so bila o zgodovini, zemljepisu, literaturi, slovnici, matematiki in splošni kulturi. Pot je bila težja z nahrbtniki, saj smo morali nosit stvari za tri osebe v dveh nahrbtnikih, v tretjem pa šotor in steklenice vode. Utrujeni smo bili, vendar se je splačalo priti do cilja. V tabornem prostoru smo imeli na razpolago hrano in ogenj, kjer smo lahko sušili obleke, da bi bile uporabne naslednji dan. Preden smo šli spat, smo imeli zabaven pogovor ob kresu. Zato, da smo vse to zmogli, smo morali tudi dobro jesti, za kar je poskrbel Stanko s pomočniki Slovenskega planinskega društva, ki so nam odlično postregli vse tri dni. Veseli smo, da smo spoznali nove ljudi, ne samo Bariločane in Mendoščane ampak tudi Buenosaireščane, s katerimi prej nismo imeli stikov, zdaj smo se pa pri nenavadnem srečanju lahko bolje spoznali in postali prijatelji. Doživeli smo tri dni v čudoviti naravi, v zdravi družbi in prijateljskem vzdušju. Mnogi morajo za tako doživetje izdati kar veliko vsoto denarja. Nam je pa bilo to podarjeno. Po nedeljski maši smo odšli hvaležni za vse, kar smo prejeli od Slovenskega planinskega društva v Ba-riločah. Alenka Žnidar NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI preSernovci bodo znani Sele februarja Upravni odbor (UO) Prešernovega sklada bo za leto 2008 podelil dve Prešernovi nagradi in šest nagrad Prešernovega sklada. Imena dobitnikov bodo znana šele na podelitvi 7. februarja 2009 v Cankarjevem domu v Ljubljani, je povedal predsednik UO Jaroslav Skrušny. Po novem tudi ne bodo objavljali imen finalistov. KONEC PRVE — ZAČETEK DRUGE? Družba Gen energija je konec novembra s plačilom zadnjega obroka v višini 2,48 milijona evrov poplačala vse kreditne obveznosti, ki jih je slovenska stran najela za izgradnjo Nuklearne elektrarne Krško. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je ob tem izpostavil potrebo po izgradnji novega jedrskega bloka. TA VESELI DAN KULTURE Ob obletnici rojstva slovenskega pesnika Franceta Prešerna so 3. decembra po vsej Sloveniji potekale številne brezplačne kulturne prireditve pod skupnim naslovom Ta veseli dan kulture. V okviru akcije, ki na pobudo ministrstva za kulturo poteka od leta 2000, je bilo mogoče obiskati približno 220 prireditev. PLEČNIK ZA BREZDOMCE Na hiši na Lacknergasse 98 v dunajskem okraju Währing so odkrili spominsko ploščo slovenskemu arhitektu Jožetu Plečniku. Hiša, s katero danes upravlja avstrijska Karitas, ki je vanjo namestila brezdomce, je bila po Plečnikovih načrtih zgrajena v letih 1907 in 1908, je za STA povedal sekretar veleposlaništva RS v Avstriji Jaka Miklavčič. KRIZA Bonitetna agencija DunČBradstreet je decembra ohranila rating Slovenije pri DB2b s priponko za slabšanje. To priponko ima zaradi trenutnega finančnega stanja sicer večina držav. Agencija ocenjuje, da je neposreden vpliv mednarodne finančne krize na Slovenijo majhen. Gospodarska zbornica Slovenije pa predvideva, da slovenska podjetja v prihodnjih mesecih ne bodo imela težav le s tekočo likvidnostjo, ampak tudi in predvsem s pridobivanjem naročil in konkurenčnostjo. Za vzdržno politiko in vnovično oživitev rasti je nujno na vseh ravneh povečati produktivnost in obvladovati stroške, tudi stroške dela. PO SVETU MISIJA NA KOSOVU Na Kosovu je v torek začela delovati civilna misija Evropske unije, imenovana Eulex. Vodja misije Yves de Kermabon je v Prištini potrdil, da se je nameščanje začelo brez težav. V severnem delu Kosova naj bi bilo sprva nameščenih okoli sto pripadnikov misije. Gre za policiste, sodnike, tožilce in carinike. Kosovski predsednik Fatmir Seidiu je začetek delovanja misije Evropske unije pozdravil in ji izrazil polno podporo kosovskih oblasti, medtem ko je premier Hashim Thaci Eulex pozval, naj spoštuje neodvisnost Kosova in razpusti ilegalne strukture na severu države, ki uživajo podporo Beograda. SKRČENJE SREDSTEV Italijanski senat je 9. decembra začel obravnavati proračun, ki predvideva skrčenje sredstev za slovensko manjšino, na pogovore v Rim pa je že prispel tudi Dimitrij Rupel. Ta se bo popoldne sešel s svetovalcem italijanskega premierja Valentinom Valentinijem. Osnutek državnega proračuna za prihodnja tri leta predvideva tudi občutno skrčenje sredstev za slovensko manjšino, in sicer kar za 2,13 milijona evrov. Po poročanju TV Slovenija naj bi italijanska vlada ponujala dve rešitvi, in sicer: ali da bi zmanjšanje sredstev za manjšino nadomestila z dopolnilom, v katerem bi zajela vse vladne popravke, ali pa bi manjkajočo vsoto namenila deželi Furlaniji. QUEBEC Na ponedeljkovih parlamentarnih volitvah v kanadski provinci Quebec je absolutno večino dobila liberalna stranka premiera Jeana Charesta. Liberalci so dobili 43 odstotkov glasov, na drugo mesto se je uvrstila Quebeška stranka s 34 odstotki glasov, na tretje pa Quebeška demokratična akcija s 16 odstotki. Liberalci pod vodstvom Charesta, ki je od lani vodil manjšinsko vlado, bodo imeli po novem v 125-članski narodni skupščini 66 sedežev. Charest je sicer prvi premier Quebeca po več kot 50 letih, ki mu je uspelo zmagati na treh zaporednih volitvah. Predčasne volitve je sklical, ker potrebuje trdnejši mandat za vodenje Quebeca skozi obdobje gospodarske nestabilnosti, ki je posledica svetovne finančne krize. OBAMA Novoizvoljeni predsednik ZDA Barack Obama je napovedal, da se bo stanje ameriškega gospodarstva še RODITELJSKA SESTANKA Slovenski tečaj dr. Franceta Prešerna v Moronu je priredil 29. nov. t. l., slovenski tečaj Antona Martina Slomška v Ramos Mejia pa 30. nov. t. l. roditeljski sestanek. Na obeh sestankih, ki sta bila prav dobro obiskana, je bilo na sporedu predavanje ,,Vpliv družine, cerkve in šole na vzgojo" ... V Moronu je vodil roditeljski sestanek ... predsednik krajevnega šolskega sveta g. Marjan Pograjc ... Po lepem in zanimivem predavanju učiteljice gdč. Mije Markeževe, je bil razgovor ... V Ramos Mejia se je začel roditeljski sestanek po slovenski sv. maši ... Referent Mlad. odseka Društva Slovencev g. Aleksander Majhen je pozdravil navzoče. Učiteljica gdč. Šemrovova je pa priporočala staršem obisk večerne slovenske maše ob prvih petkih, pri kateri vedno pojo otroci njenega tečaja. Učiteljici obeh tečajev sta tudi priporočali otrokom nakup pravkar izšle Kunčičeve mladinske knjige ,,Gorjančev Pavlek". Starši so sklenili naročiti začetnico ,,Moje veselje". SLOVENCI V ARGENTINI Prvo sv. obhajilo slov. otrok V nedeljo, 7. decembra je bilo v kapeli sester dominikank v Ramos Mejia prvo obhajilo slovenskih otrok. Med mašo, ki jo je imel g. direktor, je prejelo prvo sv. obhajilo 92 slovenskih otrok. Pred obhajilom je imel g. direktor Orehar nagovor na prvoobhajence. Polagal jim je na srce naj vztrajajo v veri in radi pristopajo k sv. zakramentu. Staršem je pa naročal, naj še nadalje otroke uče verskih resnic in jih pošiljajo tudi k verouku, da se bodo v veri temeljito poučili. Po cerkvenem nagovoru so otroci ponovili krstno obljubo. (... ) Poroke. V soboto 6. decembra 1958, sta se poročila v Buenos Airesu: ob pol sedmih zvečer v cerkvi Brezmadežnega Srca Marijinega na Trgu Con-stitucion gdč. Marijana Bajlec in g. Vladimir Voršič. Mladi par je poročil s poročno mašo g. direktor Anton Orehar, za priči so pa bili njuni starši: nevesti g. dr. Franc Bajlec in ga. Zora roj. Košir, ženinu pa g. dr. Alojzij Voršič in ga. Terezika roj. Tomšič. Ob pol deveti uri zvečer sta pa stopila pred oltar v cerkvi Santo Cristo v Villa Lugano g. Ramon Zajac, ukrajinski rojak, in gdč. Antonija Vidmar. Tudi ta par je poročil g. direktor Anton Orehar, za priči sta pa bila: nevesti njen oče g. Matevž Vidmar, ženinu pa njegova mati Marija Makar por. Zajac. Prav tako v soboto 6. decembra sta se poročila in sicer v cerkvi Sv. Jožefa v mestu Nueva Talar g. Ciril Langus in gdč. Amelia A. Rodriguez. Mladim parom ob vstopu v novo življenje iskreno čestitamo ter jim želimo mnogo sreče in božjega blagoslova. Svobodna Slovenija, 11. decembra 1958 - št. 50 RESUMEN DE ESTA EDICION poslabšalo, preden ga bo zajelo izboljšanje. V nedeljskem pogovoru za ameriško televizijo NBC pa je obljubil načrt obnove gospodarstva, ki bo kos nalogi. PROTESTI V GRČIJI Grško prestolnico Atene in drugo največje mesto v državi Solun je 8. decembra zajel nov val nasilja. Nemire, ki potekajo že tretji dan, je sprožila smrt 15-letnika, ki je v noči iz sobote na nedeljo podlegel strelu policista. Medtem se policisti že pripravljajo na nov val nasilja, ki bi lahko spremljalo številne napovedane proteste. Nasilni protesti, ki so v več grških mestih izbruhnili v soboto zvečer, potem ko je pod strelom policista v atenski četrti Eksarhija umrl 15-letnik. Ta je bil v skupini mladih, ki je metala kamenje, molotovke in druge predmete na policijsko vozilo. Policist, ki je streljal, in njegov sovoznik sta bila aretirana, notranji minister in njegov sekretar pa sta ponudila svoj odstop. To pa ni prekinilo množičnih protestov, ki so se prelevili v nasilne obračune med policisti in množico. EDITORIAL DE LA SEMANA En el acuerdo de la coalicion que gobierna Eslovenia existe un punto que trata sobre El Estado y las comunida-des religiosas. Lo que se plantea es una "redefinicion" de la relacion de ambos actores. Tambien se habla sobre el respeto de la separacion entre el estado y la religion; esto no es ninguna novedad. Los grupos cristianos y la Iglesia catolica tienen muy en claro este punto hace muchos anos. En el acuerdo se pone el acento en la igualdad de todas las religiones; otra frase maniquea y correcta (es injusto tratar lo diferente, igual y a lo igual, diferente). Acaso el nuevo gobierno se ocupara que la religion musulmana en Eslovenia este al mismo nivel que la catolica? Tal vez, despues de celebrar el d^a de la reforma, se declaren feriados nacionales a las fiestas musulmanas. En Francia, los pol^ticos no catolicos estan pensando en como fortalecer el catolicismo para hacer frente a la creciente influencia musulmana. Y en Eslovenia ^ Los catolicos debemos tener en cuenta que esto no es solo un problema de la jerarqu^a eclesiastica sino una preocupacion de todos los ciudadanos que profesan la fe catolica. En un estado de derecho, podemos defender y hacer valer nuestros derechos. (Pag. 1) MONS. DR. JAMNIK El sabado 4 de octubre, el obispo auxiliar de Ljubljana Dr. Anton Jamnik, dio una charla en el centro capitalino. Su principal objetivo en esta visita a la Argentina fue, establecer contacto con los institutos de formacion. Tambien brindo una charla en el Instituto Favaloro y firmo convenios para el intercambio de estudiantes y profesores. Mons. dr. Jamnik es el encargado de llevar a cabo el proyecto de fundar una universidad catolica en Eslovenia. Los pasos a seguir son muy exigentes, pero asegura, que se iran cumplimentando uno a uno. Enfatizo que lo mas importante en esta nueva universidad sera que sus bases se asienten sobre principios catolicos. (Pag. 2) 60 ANOS, POR LOS VALORES ESLOVENOS El sabado 29 de noviembre la Asociacion Eslovenia Unida y el semanario Eslovenia Libre celebraron los 60 anos de arduo trabajo en beneficio de la comunidad eslovena que se vio forzada a abandonar Eslovenia tras la segunda guerra mundial. La velada se inicio a las 19 horas, en el Centro Esloveno capitalino, con la santa misa ofrecida por el delegado pastoral mons. Jure Rode. Luego, acompanados por una tenue llovizna, se realizo la ofrenda floral en el monumento a los ca^dos. Los festejos siguieron en el salon del Centro con las salutaciones de la presidente de la Asociacion Alenka Godec, el embajador esloveno prof. Avgustin Vivod y el diputado en el parlamento europeo Lojze Peterle. Tambien enviaron sus saludos las comunidades eslovenas de Parana, Rosario, Miramar y del programa radial Una ventana a Eslovenia. Las palabras alusivas estuvieron a cargo de Gregor Batagelj (nuestro corresponsal desde Eslovenia) y fueron le^das por el arq. Jure Vombergar. La noche quedo a cargo del Noneto de Ptuj que con sus voces brindo un concierto inolvidable. Luego se agasajo a todos los presentes en el comedor del primer piso. Como en todo cumpleanos, no falto la torta. (Päg. 3) MLADINSKI EN PRISTAVA El 5 de octubre los jovenes de Pristava celebraron su d^a. Cuando estaba anocheciendo, aparecieron en el escenario los productores de un canal de TV eslovena. Deb^an descubrir como subir la calidad y la audiencia de sus programas. Optaron por pedir ayuda al "canal de Pristava", que se caracteriza por su alta calidad. Estos enviaron un programa de musica^ Todos pudieron ver el "magazine musical" que sorteo entradas para un concierto; paso video clips de los temas mas escuchados - fueron 4 temas, todos filmados por los chicos de Pristava. El programa siguio con una leccion sobre como conquistar a una chica en la disco^ pero el resultado no fue muy favorable. Tambien se presento la banda Klemenson, con su musica. En la ficcion de los jovenes, el canal de Eslovenia no dudo en comprar el programa y Pristava obtuvo el dinero necesario para seguir construyendo en el Dom. (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Andrej Fink, Katica Cukjati, Jože Martin Rožanec, Marko Vombergar, Klavdija Kambič, Marjan Mavrič, Andrejka Puntar Gaser, Matjaž Čeč, Alenka Žnidar in Jernej Tomazin. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 150, pri pošiljanju po pošti $ 215, Bariloche $ 175; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O