m PRHO CA ^ ^ DOMOVINI Leto TIII. T Ljubljani, dne 12. maja 1032. 19. štev. Predsednik Francije Doumer umorjen Slika levo: Predsednik Paul Doumer s svojo soprogo- Slika desno: Štirje predsednikovi sinovi, padli za svobodo domovine. Predsednik francoske republike Paul Doumer je postal žrtev atentata, katerega je izvršil nanj ruski zdravnik dr. Pavel Gorgulov. Rus je čakal Doumerja na razstavi francoskih književnikov, bivših bojevnikov, katero je predsednik posetil iznenada in oddal nanj pet strelov, od katerih so pretekli petek okoli 15. ure. Približal se mu ja ga štirje zadeli v glavo, peti pa je pogodil V bližini stoječega pisatelja Caudea Farnerea. —< Atentator je v silni zmedi, ki je nastala, hotel pobegniti, toda pri izhodu ga je zgrabil policijski šef Guichard in ga aretiral. Smrtno ranjenega predsednika so prepeljali v bolnišnico, kjer so mil nadomestili izgubljeno kri in ga nato še operirali, vendar se bolnik dolgo ni zavedel. Proti večeru so zdravniki ugotovili hipno olajšavo, okoli polnoči pa se je bolnikovo stanje zopet poslabšalo. Nastale so krvavitve v možganih in pojemati so mu začele telesne moči. Kmalu nato se je pričel smrtni boj, ki se je zaključil ob 4.40 s smrtjo. Zadnje besede umirajočega predsednika so bile: »Nikomur nisem nikoli nic zalega storil.« Ob 2. uri zjutraj" so poklicali zdravniki k umirajočemu njegov hčer go. Emery, pri njegovi postelji pa sta že vso noč bdela notranji minister Cathala in pariški policijski prefekt Chiappe. Pred bolnišnico Beaugon se je zbirala večtisoč-glava množica ki je šepetaje pričakovala poročil. Nekako ob 5.30 je ves Pariz z bliskovito naglico izvedel tragično vest o Doumerjevi smrti. Ob 2. url zjutraj so poklicali zdravniki k umirajočemu njegovo hčer gospo Emery, pri njegovi postelji pa sta že vso noč bdela notranji minister Cathala in pariški policijski prefekt Chiappe. Pred bolnišnico Beaugon se je zbirala večtisočglava množica, ki je šepetaje pričakovala poročil. Nekako ob 5.30 je ves Pariz z bliskovito naglico izvedel tragično vest o Doumerjevi smrti. Ogromna množica pred bolnišnico se je ob Jutranjem svitu pričela razhajati. Atentator dr. Pavel Gorgulov je bil rojen 1. 1895. na Kavkazu, medicino je študiral v Pragi, nato pa živel v Franciji. Bil je v zvezi s Komin-terno in snoval po njenih navodilih teroristične akte. Ne ve se še, če je duševno popolnoma zdrav ali samo hlini blaznost. Pokojni predsednik Paul Doumer Je bil rojen 22. marca 1. 1857. kot sin železniškega dealvca v Aurillacu. Študiral je gimnazijo in filozofijo ter postal profesor in slaven pisatelj. Med svetovno vojno so padli vsi njegovi štirje sinovi na bojišču za domovino. Slava njegovemu spominu! ' r" ^ ! *» , \ i^-jtAfc. v -Al X i;V ikH..''.' 11 sM? • lil - - ■* * im>mm Pretresljiv tremutekj ranjenega predsednika republike neso iz razstavne dvorane v njegov avtomobil. — Slika desno kaž« aretacijo zločinca. f ftlbert TShomas Albert Thomas (X) ob priliki svojega poseta v Ljubljani na. desni naš pesnik Oton Zupančič Preteklo soboto je umrl za kapjo Albert Thomas, direktor Mednarodnega urada za tlelo v ženevi. Kot francoski državljan se je pripeljal iz ženeve v Pariz, da bi izvršil pri današnjih volitvah svojo državljansko dolžnost. Vsi listi povdarjajo, da pomeni smrt. Alberta Thomasa za Francijo skoro enako hud udarec kakor smrt pokojnega Aristida Brianda, ker je bil pokojni Albert Thomas eden najmarljivejših delavcev na polju mednarodnega zbliževanja in mednarodne solidarnosti (vzajemnosti). Njegovo življenjsko delo je organizacija Mednarodnega urada ta. delo. Mednarodni urad za delo je postal pod vodstvom ravnatelja Alberta Thomasg Velika opora, katere se oklepajo z zaupanjem delavci in nameščenci vsega sveta. V neprestanem stremljenju, da vpliva v vseh deželah na izboljšanje delovnih odnošajev in da jih dviga na enotno mednarodno stopnjo, je prepotoval Albert Thomas skoro .Ves svet. Albert Thomas je spoznal tudi našo državo in naš narod in sicer že v časih, ko so Se ustvarjali temelji jugoslovenske države. V letih mirnejšega razvoja mu je bila naša država še posebno pri srcu ter so bila v ospredju njegovega zanimanja zlasti naša socialno politična vprašanja. Lani 24. aprila je Albert Thomas posetil tudi Ljubljano ter je imel ob tej priliki konference tako z zastopniki gospodarskih krogov, kakor tudi delavskih organizacij! Njegova smrt pomeni veliko izgubo tudi za Jugoslavijo, ki je imela v njem velikega zagovornika svojih socialnih teženj. žrtve boštanjske nesreče Janez Podlipnlk Desno: France Možic Prebivalstvo še vedno z globokim obžalovanjem razmišlja o strašni nesreči, ki se je v soboto popoldne dogodila pri postavljanju kozolca ter, kakor smo že v zadnji številki poročali, takoj vzela življenje Janezu Podlipniku, sinu mlinarja iz Grahovice. Ves dan po hudi nesreči so prihajale iz vse okolice skupine ljudi ter z grozo ogledovale polomljene stebre in tramovje zrušenega kozolca. Pogreb nesrečnega Janeza je bil veličasten, kakršnega v Boštanju še ni bilo. Za sokolskim praporom so korakali polnoštevilno domači Sokoli ter zastopniki sevniškega Sokola. Za njimi so se vrstili z godbo gasilci iz Sevnice, Blance in Boštanja. Krsto so nosili gasilci, častno stražo pa so tvorili Sokoli: Poleg sorodnikov je spremljalo pokojnika tudi veliko število občanov in velika udeležba pri pogrebu je najboljše pričala o priljubljenosti mladega moža. Na grobu je pokojniku spregovoril v slovo starosta domačega Sokola in narodni poslanec g. Lojze Drmelj. V ponedeljek ob 8. zjutraj pa je v krški bolnišnici podlegel hudim poškodban* tudi Podlipnikov tovariš pri delu. France Možic. Nesrečni mož se je nedavno vrnil iz Francije, pred dobrim tednom je pokopal svojo zvesto življenjsko družico, sedaj pa zapustil dva mala neoskrbljena otročička. Tretja žrtev strašne nesreče, Janez Lisec, je sicer izven nevarnosti, ostalu pa mu bodo hude posledice. Lisec je sin edinec in je od svojih staršev žele pred kratkim prevzel domačijo. Naj počivata v miru, preostalim naše sožalje'. Tri žrtve Krke Kakor smo že na kratko poročali, se je nedavno prevrnil čoln, v katerem so se vozili trije dijaki po Krki pri Novem mestu. Sedaj so našli vse tri in jih slovesno poko-poli. Hudo prizadetim staršem naše sožalje. — Zgoraj desno: Stanko škofic (15 let) iz Kamnika, spodaj: Ciril Rus (14 let) iz Krke pri Stični. Oba sta bila kakor tudi Stanko Eršte, zgoraj levo, drugo-šolca novomeške gimnazije. Osemdesetletnica marljivega strojnika G. Ivan Kastelic je praznoval te dni čil in zdrav svojo 80 letnico in vrši v tej visoki starosti še vedno službo strojnika v unionski pivovarni, kjer je uslužben že od leta 1915. Jubilant je novomeški rojak, ključavničarstva pa se je izučil v Virovitici in je potem kot pomočnik prepotoval precej tujega sveta. Po odsluženi vojaški dobi je nastopil službo v žeb-ljarni, pozneje pa v predilnici v Ljubljani. Dolga leta je bil tudi delovodja v papirnici g. Krisperja v Radečah. Jubilant si je pri težkem delu do danes ohranil duševno in telesno čilost ter zdrav humor. Mnogoštevilni prijatelji mu želijo še mnogo srečnih let. Slika desno: Slovenec — ameriški • pisatelj Tik pred vojno se je izselil v Ameriko 14 letni dijak Alojz Adamič, doma iz Blata pri Grosupljem- — V meriki je delal tu in tam, ko pa je prišla vojna, je stopil v ameriško armado, bil na francoski fronti, eno leto po vojni je stopil iz armade ter potoval za delom. Pri tem je prepotoval skoro vse USA, nakar se je ustavil v Kaliforniji Leta 1931. je izšlo v Newyorku prvo veliko Adamičevo delo »Dinamit«, zgodovina ameriških nasilnih bojev obeh razredov, ki je doživela velik uspeh. Meseca marca letos pa je izšla nova Adamičeva knjiga »Smeh v džungli«. Letošnje poletje pride pisatelj v staro domovino na obisk, Louis Adamič Jeseniška deca v ljubljanskem dramskem gledališču Pred par dnevi smo imeli v Ljubljani poseben dogodek. Jeseniška deca je gostovala v dramskem gledališču v korist dece brezposelnih. Uprizorili so mladinski igrospev »V bratskem objemu« in pravljico v treh dejanjih »Gozdiča, mlada čarovnica«. To pravljico so otroci s pomočjo šolskega upravitelja Pibrovca po načelu samodelavnosti sami sestavili in tudi po svojem okusu določili posamezne kretnje. Zato je bila ta uprizoritev resnično mladinska ter je užigala mlada srca. Kot tretjo točko so učenci izvajali »Leptir«, simboličen telovadni nastop, ki so ga morali na Jesenicah ponoviti. Ob desetletnici ptujske Glasbene Matice Sedanji odbor ptujske Glasbene Matice: Sedijo od leve proti desni: prof. Vodnik, ga. Bratina, predsednik Gorup, sreski poglavar Mahnič; stojijo od leve proti desni: gg. I. Gabrijel, šterk, mg. phr. Bogo Orožen, Vinko šerona, Fras Ferdo in Milko Senčar Kralj razdeljuje podpore poplav-ljencem Kralj Karol (v sredi) je obiskal poplavljene kraje v severni Romuniji, kjer je lastnoročno delil podpore najbolj prizadetim poplavljencem. Naša slika je posneta v okolici Arada. Slika desno: Obisk odličnega naše* ga prijatelja Te dni je prispel k nam češki javni delavec S. K. Strakaty. Ta odlični novinar se je vedno toplo zavzemal za nas z besedo in delom, želimo mu prijetno bivanje med nami. Moskvi Turška delegacija se pelje z ruskim parnikom ^Gruzijo« v Rusijo V rusko prestolnico sta dospela turški ministrski predsednik Izmet paša in turški vnanji minister Ruždi beg s številnimi turškimi diplomati in novinarji. Na kolodvoru so pozdravili turške goste člani sovjetske vlade in častni oddelek vojaštva. Naša slika kaže komandanta tega oddelka, ko se je javil min. predsedniku Izmet pasi. Od leve proti desni: namestnik ljudskega komisarja za vnanje zadeve Karahan, predsednik sveta ljudskih komisarjev Molotov, ruski poslanik v Ankari Suriz, turški min. predsednik Izmet paša in Litvinov, Turški posct v »Moške pestunje" Londonski zavod za dojenčke je organiziral tečaj, kjer se moški poučujejo o pravilnem ravnanju z novorojenčki Pred novim poletom v stratosfero Slika desnoi Zmaga radikal* nih socialistov Edvard Herrlot vodja francoskih radikalnih socialistov, ki so po izidu nedeljskih volitev najmočnejša strank? v francoski zbornici. Profesor Piccard s svojim učencem Cosynsom, ki bo vzletel 27. t. m. na dan obletnic« Piccardovega vzleta, v novi gondoli v stratosfero. Slika desnoi Odločna Kitajska Lin Sen, kitajski državni predsednik, ki j« izjavi, da bo nada>> ljevala Kitajska a protijaponskim bojkotom, dokle* se ne reši mao. džursko vprašanj«