Dolenjske Novice Izbaiftjo I. in 15. vsatiega meseca. Oeiia jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I gld., za ])0l leta 50 kr. — Naročnino sprejema tisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr, za J. Krajec v Novem mestu, dopise pa uredništvo, enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Gospodarske stvari. Jesensko oriiiije. Naslednji Bpis se nahaja v „Kmetovalcu", iz kterega smo ga ponatisnili, gaje tudi marši-kteri častitih naroètiikoy že bral, je vrerfno, da ga zopet cita, take vrednosti je. Marsikdo si bo mislil, kaj hom vie jeseni SToje njive oral, saj imam spomladi v aprilu řasa, da raxorjeni is. plenico, rž, oves in jcimen; kadar posejťni to, mi OHtaii« Se dosti řawa za turšfííoo, lajt, krompir in druge rastline. Toliko let vže gospodarim i» vem, kdaj in kako moram saditi krompir. Storim, kar mi je storiti, drugo pa prepustim božjemu blagoslovu. Tako je mnenje našega kmeta o jesenskem oranju ali o pripravi ojiv jeseni za spomladansko setev. Preverjeni smo, da bode vsak petdeseti kmet mislil : morebiti bi vender dobro bilo, da bi „Kmetovalca" posluřal; storil seveda ne bo nié; drugi pa se bodo našim nasvetom gotovo le posnietiovali. Korist jesenskega oranja je neprecenljivo velika. Vsi pametni kmetoyalci so ju že^ davno spoznali in se ludi po tem ravnajo. Na Oeškem so razumnejši kmetje, ki posnemajo veiinoma grajšiSake. Oni preorjejo že jeseni vsako njivo po enkrat ali dvakrat, pridelujejo pa tudi še enkrat vei vsakega žita, ne^^o nas kmet. Tudi vidimo po vseh deželah premožnejše kmete, le pri nas so večinoma reveži, ker ne znajo iz zemlje dvakrat veéjih pridelkov dobivati. 5e celo nase grajSàiiie in mali grajŠSaki nimajo boljših pojmov o umnejšem obdelovanju sveta ; tudi oni hodijo rakovo pot. Koristi jesenskega oranja so : 1. V razorano zemljo pride veČ soliične svetlobe, gorkote, zraka, rose, dežnice, mraza in snega. Vse to vpliva na posamezne dele zemlje, da se nekoliko predrugaŽijo ali raztopijo. Mrtva zemlja tako prezebe, ďa postane našim rastlinam rodovitna. V zraku je veliko snovij, ki pridejo v razorano zemljo, na primer ogljikova kislina in amo-njak, obe sta prepotreben živež našim rastlinam, brez njih ne more rasti nobena. V nerazorano njivo pa teb snovij iz zraka ne more priti obilo, tato ostane nerodovitnejša. 2. Mriva zemlja se napije vode in zraka, ki raztopita veliko rudninskih solij in jih pripravita rastlinam v použitek. Rastline ne použivajo neraztopljenih solij, in zato jim ne morejo nió koristiti. Mrtva zemlja je sestavljena iz mnogili neraztopljenih, rastlinam neprikladnih rudninskih solij. Mrtva zemija postane rodovitna, ako njive jeseni preorjemo, Z jesenskim preoravnnjem smo njivo brez gnoja naredili rodovitnejšo, s tem smo si pa tudi gnoja prihranili, saj dostikrat oranje njivi veè kor/eři »eifo jtrnojeiije. 3. Jesensko oranje nam daje priliko, da njivo poglobočimo. Jeseni smemo vsako njivo globoko orati in tudi mrtvo zemljo izoravati, ker se po zimi vsa predrugaři. Tiste njive, ktere bodemo spomladi posejali s peso, z deteljo, s krompirjem in z lanom, lahko orjemo ffloboèe. Z jesenskim oranjem vse njive leto za letom bolj pog-loboČimo. Marsikdo utegne ugovarjati, k;tko bom pa potem oral s svojimi slabimi volièki, saj se sedaj komaj štiri palce globoko brazdo vlefiejol* Proč z lesenim plugom, pa bode mogoèe tudi s slabo živino veliko globoře orati I 4. Ker jeseni laliko globoko orjemo, se naša zemlja v nekoliko letih pogloboSi in vse rastline nam potem v njej veliko bolje obrodijo, neg'o poprej v plitvi zemlji. Pesa, lan, konoplje, detelja in še mnoge druge rastline segajo s svojimi koreninami po več palcev, pesa in detelja do tri čevlje globoko v zemljo, in si tam iiiejo živeža, če jim globoko preorjemo, se v preoranem svetu dobro okoreninijo in okrepijo, da potem iz spodnje zemlje uspešneje srkajo živež. Tako globoko oranje se nam gotovo dobro izplača. V g-loboko razorani zemlji raste lucerna po veČ let nego v plitvi ; sploh vsaka rastlina nam veliko bolje rodi. Z globokim jesenskim oranjem si poljske pridelke pomnožimo in sami sebe bogatimo. 5. Koliko stane pri nas pletev pomladanskih rastlin, oltopavin krompirja, pese, korenja, lanu, ječmena itd., vsak sam lahko presodi. Posebno raste plevel, koder je podnebje mokro, tako obilno, da časih pletev več stane, nego je ves pridelek vreden. Proso se mora dostikrat zaradi plevela podorati, in tudi za pletev drugih rastlin se mnogo- krat toliko potroši, da pletev poje ves dohodeli. Kaj je vzrok_ takemu obilnemu plevelu in kako ga unièiti? Če jeseui avoje njive preorjemo, za-taremo b tem vze v prvem letu polovico plevela, ker v preorani njivi plevíílrie korenine zmrznejo in Befrnjijejo, Vsak vé, da vsaka rastlina bolje raste iii tudi bolje obrodi» kjer ni plevela. Če to vemo, moramo tudi na to gledati, da njive Čistimo. Z jesenskim oranjem njive lok oèistimo plevela, nego spomladi z drago pletvijo. fj. Naàe rastline; lan, proso, konoplje, krompir in repa liocejo dobro rahlo zemljo ; v trdi ilovici ne morejo dobro obroditi, in če jim to trdo ilovnato zemljo »amo spomladi preorjemo, ni ^e postala tako rahla, kakor zahtevajo rastline. Vs»k tudi vé, da zemlja postane tem rahlejša, čim večkrat je preorana ; se bolj pa pospešuje jesensko oranje rahlost zemlje, ker jo mraz po zimi dobro razdrobi. 7. Veliko črvov in mrcesov je v strnieČu, ki 80 v neizorani zemlji proti mrazu po zimi prav zavarovani ; ako pa njivo jeseni preorjemo, jim razrušimo njih gnezda, mraz jih hitro zasači in popolnoma uniči. Ta se bode mnogim zdela bosa, ker ne vedo, da ima vsaka naša rastlina po veČ ali manj mrČesov, ki v strniěču ali pa blizo korenin v površju zemlje prezimijo in ktere mraz in zimska mokrota lahko uničita. 8. Ob lepih jesenski!) dnevih imamo zadosti časa, da njivo po dvakrat ali tudi trikrat preorjemo, kakor ktera rastlina zahteva, in s tem oranjem si spomladansko obdelovanje veliko skrajžamo. Mislimo si našega Gorenjca, kako mora spomladi razbijati kepe za lan. Ko bi jeseni njivo globoko preoral, ne bi imel spomladi pri zadnjem in predzadnjem oranju nobene kepe, ne bilo bi mu treba za razbijanje kep potrositi nobenega krajcarja, lahko bi opravljal druga poljska opravila in se ne mudil z neumnim razbijanjem kep. i). Spomladi je prav težavno težke ilovnate njive dobro zrahljati, posebno ob deževju. Dostikrat se pomladanska setev zakasni samo zaradi mokrote. Ko bi pa vse take njive, ktere spomladi posejemo, jeseni preor&li, bi se spomladi hitreje osuîSile in lahko bi jih prej obdelali in obsejali, Z jesenskim oranjem dosežemo tudi to, da spomladi vsa jara žita in druge rastline posejemo o pravem času. Kasna pomladanska setev zakrivi dostikrat slabo žetev. 10. Ovsn nam na pei^Čenib tleh ni treba narediti preralile njive, vendar mu pa jesensko oranje več koristi nego pomladansko. Spomladi )0sejem0 po že izorani njivi oves in ga samo z trano podvlečemo. Iz tega je razvidno, da smo si spomladi oranje prihranili in da nam dosti časa ostaja za drnga opravila. Tukaj 6010 navedli mnogo razlogov za jesensko oranje. Da bi le naèi bralci tako ravnali in bolj zanikarnim svojim sosedom, kteri „Kmetovalca" ne berejo, kaj razjasnili o koristi jesenskega oranja. Slovenski kmet pusti, kadar svoje pridelke : ajdo, repo, krompir in korenje s polja pospravi, njivo celo zimo ležati v plevelu, še le spomladi jo za kake Iliri palce prav slabo preorje in potem precej poseje. Na tako slabo izorani in prerahljani njivi ne more niČ obroditi. Turěčica, lan, krompir, detelja, korenje itd. lioŽejo imeti njivo preorano že jeseni, posebno če je zemlja ilovnata, ktero je treba časih dvakrat orati. Z jesenskim oranjem si bode vsak kmetovalec toliko več prikmetoval, da s tem lahko poplača davke. Jesensko oranje izda toliko, kolikor pol gnojenja, od njega je odvisna prihodnja letina. Naj si vsak nejevernež samo po eno njivo preorje jeseni in naj se sam prepriča, koliko ji bo koristilo, drugo leto mu ne bode treba več svetovati. Kíý je novega po iivstrijskoui ccsiirstvui Državni zbor se je zopet začel 1. oktobra. Finančni minister je predložil ))roračun za bodoče leto, ki znaša (Î92,101.183 gld. tedaj za 2(> milj. 884.405 gld. več nego lansko leto. Potrebščine naraščajo povaodi zlasti še pri vojaštvu ; samo poljedelski minister potrebuje 2UÎ.3H7 gld. manj, kakor bi se kmetn in delavcu v Avstriji najboljše godilo! Vidva dajajta da bodo drugi kaj imeli 1 Cehi in Češki Nemci so se prepirali, kateri narodnosti na Češkem se godi hujša krivica. — Nem-èkim liberalcem zginja nekdanja slava kakor sneg >red spomladanskim solncem. Zato skuSajo raz-ično, kako bi si zopet pridobili prejšnji lesk. Med drugim 80 hoteli tudi s tem pokazati, da so Se na svetu, da so prijeli v državnem zboru notranjega ministra z vprašanjem i Jeli ou dovolil, da je cesarski namestnik v Solnogradu nagovoril tamošnji kat. shod. Odgovor ministrov je gospode poparil, kajti glasil se je, da je vlada naročila namestniku, naj shod ogovori. — Protiprosto-mavtarski shod v Tridentu se je vrlo obnesel. Prišli so nanj svetni i[> duhovski učenjaki iz vseh narodov, iz vseh driav. Sv. Oče so zborovalcem dvakrat poslali svoj blagoslov. Upajmo od njega najboljše za krščanstvo! — Pri dopolnilni volitvi za državni zbor mesto umriega gospoda kanonika KI una je bil izvoljen advokat dr. ŠušterSič z 165 glasovi; gospod dr. V. Gregorič je dobil 102 glasova. Naravnost povemo, da nam pri tej volitvi marsikaj ni bilo všeč. Gospodje, zlasti ljubljanski, pazite v bodoče, kaj delate! Pred vsem pa pustite istinito, da si narod voli istega poslanca, do katerega ima res najveČe zaupanje, — sicer se utegne reč britko maščevati I — Za deželni zbor pa je mesto gosp. Kl u na določena volitev na dan tega meseca, Deželnozborake volitve so bile po veè deželah naie Avstrije, Nekdaj mogočni liberalci f-o aploh pogoreli, ali mesto njih so prišli nemški nacijonalci, ki Slovanetvo sovražijo kakor lažiliberalci, proti kat. cerkvi pa tudi niso kaj boljài. iVa Koroškem bodo sedaj 4 konservativDi poslanci, drugi so vsi nemški nacijonalci. Nasproti pa je izvoljenih v (itajerskem deželnem zboru 21 nemških liberalcev, IG iiemàkih nacijonalcev, 8 Slovencev, 10 nemških konservativcev, in 5 drugih nemciiv, ki nikamor prav ne spadajo, V Trstu je bila velikanska procesija ob priliki kronanja žalostne Matere boije. Trst je pokazal, da je po večini se vrlo kiitoliřko mesto. Govori se, da bode državni řbor kmalu ra^pu^čen, ter da se meseca decembra že siiide novi. Dasi ta govorica ni kaj verojptna, je vetidar le treba pripravljati se na bodoče vuliive Doslej .sojiajbolj delavni proti-Bemiti na Niiieavstrijskeni pa Oehi na Moravském. Brnski Škof je i/^dal prekrasen pastirski list povodom dezelnoiborskih volitev. Ogerski državni zbor je bil razpu&čen s prestoliiiin govorom. Sedaj bodo precej nove volitve seveda po ogerskem načinu, kajti 28, t. m. se snide vže novi državni zbor. Kilj je uovegii po šii'okem svetu? Največje zatiimanje je vzbujal in vzbuja se ruski car ko potuje s carinjo po Evropi, Najprej je bil na Dunaju, od tod je eel obiskat nemèkega cesarja v lierolin, dalje staro angleško kraljico, s katero je v rodu, in slednjič je stopil v ťran-cozko ljudovlado. Povsod so ga jako slovesno sprejeli, najbolj pa tisti Francozi, ki so samovia-darja kralja pred 100 leti umorili. Ti so počeli lako, napravljali t«ko nepopisno krasne slavnosti, da gotovo Se ni bil tsko sprejel vladar, odkar obstoji iVanco/.ka dri-ava, Augleïi so poskušali mogočnega Rusa pridobiti za .se; najbrže so bolj srečni ponosni Francozi, Car se jim je kazal povsod neizmerno prijaznega v besedi in dejanju. Nikjer ni sicer javno rekel, da je Ru.sija zvezana 8 Francijo ; toda česar ni rekel car javno, to je najbrž storil njegov mini.ster Seskin tajno, ki je jako veliko občeval 8 francozkimi ministri. Ponosni Francozi imajo samo eno željo ; znositi se nad Nemci ter odvzeti jim zopet Elzacijo in Lotaringijo, katere so izgubili vsled vojske 1, 1870. To pa upajo doseči s pomočjo mogočnega Rusa. Sprejem ruskega cara stane Francoze celih 8 milj. gld. Italijanski prestolonaslednik se poroči s Črnogorsko princezinjo Meleno 24. oktobra. Na Turškem se vedno vre. Sultan bi najraje vse kristjane dal poklati, ko bi ga ne bilo strah krščanskih drŽav. Obeta paČ vse zviti moha-medanec, ali stori pa nič. Prave varnosti je Se vedno ni; kri teče še tu in tam. Krščanske oblasti res iz zavidnosti delajo kaj počasno in varno, češ da ne dobi drugi več nego jaz, ali lonec bode slednjič vendar prikipel — puska bode ^lOČila — in Evropska vojska je tu. Piše 8C imm: Iz Novega mesta. [Sto petdeset letnica.] Letos je 150 let, kar je blaga tveaarica Marija Terezija novomešćane razveselila z gimnazijo, ki je takrat átela sest razredov, Razmere za tedanje prebivalce našega mesta so ae takrat na jako slabo obračale, radi ieaar 80 se obraćali do visoke vlade, naj jim pomore do kacili prihodkov. Dobrotljiva vladarica jim je aprila meseca i. 1746 dovolila gimnazijo, ki se je izročila očetom frančiškanom ter ae istega leta 3. nov. odprla. Brezdvoma je ta zgodovinski dogodek jako veli-cega pomena j vsaj je tisoče ljudi v teh letih prebivalo in dobiček donaialo meščanom, kojih bi brez gimnazije ne bilo; vsaj je ravno gimnazija bila tudi vzrok, da je bilo Novo mesto pred svetom bolj na glasu, G^otovo se torej spodobi, da se ob 120 letnici tega ne spominja z veseljem samo učni zavod, marveč tudi novomeš-čiinstvo .iploh. Kakor čujemo, namerava gimnazija napraviti 18, novembra slavnostno akademijo t proslavo 161) letnice, da s tem skaže svojo zahvalnost blagi dobrotnici na cesarskem prestolu in veselje, da se Dolenjcem podaja vže 150 let lepa prilika v svojej sredini pridobivati si vrednostne podlage za više stanove. Trdno smemo pričakovati, da se bodo za to reč tudi meščani zanimali ter si prizadevali, da se imenitna obletnica Čim mogoče slavno obhaja. Črnomelj 27. sept. — [Shod, spremembe.] V nedeljo 27. t. m. je prišel nas deželni poslanec prec. g. župnik radoviški Fr. Schweiger jioročat o deželnem zboru in svojem delovanji, Shod se je vršil pri g, Grzinu, /npanu v Mibelivasi. 8 pokanjem topičev amo pozdravili došlega g. poslanca iu pri slavoloku, ki je bil postavljen pred prostorom, namenjenim za shod, ga je sprejel vrli g. župan z odborniki, Poslušalcev 8B je nabralo precejšno število iz domaČe fare, pa tudi si jih videl iz Kota, Krape, Vinlvrha. Jako zanimivo poročilo g. poslanca o deželnem zboru — o stroških in dohodkih dežele Kranjske so prav pazljivo poslušali navzoči možje. Zlasti jim je dopadlo, da se je sprejela postiiva o legalizaciji, ker ne bo treba več legalizovat podpisa pri denarnih pismih pod 100 gl. Tudi so bili zadovoljni z deželno zavai'ovalnico in jo jako želé. Še veliko podučnega in zanimivega je povedal g. poslanec; posebno pa je priporočal trtjorejo in podal veliko primernili naukov in navodil, kako ravnati z novimi nasadi. Tako je priporočal vinogradnikom: zasaditi v začetku le male parcele pa te dobro pognojiti in obdelati; razkril je tudi bolezni, katere grozijo novemu trtju in povsod povedal sredstvo, kako se ogniti, kako preprečiti to ali ono zlo pri mladi trti. Gotovo BO mu bili vsi poslulalci hvaležni za ta poduk, saj pa je tudi g. poslanec govoril iz lastne skušnje, ker je sam vzgleden vinorejec. Ko se je poslanec s prijaznimi besedami Se poslovil od po,sliišalcev, zahvalil se mu je g. župan v imenu cele občine in mu izrekel zaupanje. Glasni: Živio je pričal, da so vsi navzoči možje zadovoljni a poročilom in dosedanjim delovanjem vrlega g, poslanca. Strel iz topičev je grmel v slovo odhajajočemu gospodu. C. kr. okrajni komigar gospod Stefan L a p a j n e, ki je bil Belokranjoera v obôe priljubljen, nas zapusti in odhaja v Litijo ; na njegovo mesto pride gospod Schiwitz pl. SchiwitzLofen, dosedaj c. kr. okr. komisar v Krškem. Sliši se, da je žid Grrunwald, prodal svoje posestvo v Gradacu ; knpil je grad aek Čeh kristjan. Vodo kmalu dobimo — po vodovodu namreč; dela okoli 200 delavcev, kmalu bodo pričeli v naši fari s kopanjem jarkov in potem bomo pili vodo, ker vina tako nimamo več. Z Bogom! Pa upajmo boljših časov. DomaČ« Testi. (Odlikovanje.) Eitmojstru prvega razreda dež. orožuiSkep zapovedniàtva v Ljubljani g. Jos. Supančiču je cesar podelil vitežki križec Franc Jožefovega reda. (Imenovanje.) Gosp. Franc Jagodic, rodom Novomeščan, imenovanje sodnijakim adjanktom zii Kozje na Štajerskem. Okrajni komisar v Ďrnomlju gosp. Štefan Lapajne je premeščen v Litijo, g. pl. Scîiiwitzhofen iz Krâkega v Črnomelj, g. Grum iz Kranja v Krško. (Vabilo na izredni občni zbor) c, kr. kmetijBke družbe kranjske, ki bo v četrtek, 15. dne oktobra ob Vz^tO- un dopoldne v mestni dvorani v Novem mesto. Kazgovarjalo se bo o vseh vprašanjih, zadevajočih obnovitev vinogradov, uničenih po trtni asi. (Vinarska razstava v Novem mestu) otvori se danes v starih prostorih davkarije po cesarskem svetniku gosp. M urniku. Podružničnemu odboru in aosebno neutrudljivemu delovanju gospoda predsednika Vilko Rohrmana se je posrečilo lepo in okusno sestavljeno zbirko vsakovrstnega orodja, pridelkov i t. d. izpostaviti, kar za letošnje neugodno leto res ni bilo pričakovati. O podrobnostih danes ni fie moć poročati, le toliko priporočamo, naj nihče ne zamudi, si stvar ogledati. Za pokritje precejšnjih stroškov je odbor nastavil 10 kr. vstopnine za neude podružnice. (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu sept. 1896 je 100 strank vložilo 17.580 gl. 71 Va kr., 55 strank vzdignilo 8.139 gld, 69 kr,, torej več vložilo 9.441 gld. OSVa kr., 13 strankam se je izplačalo posojil 6.480 gld.; stanje vlog 310.386 gld. 07 kr.i denarni promet 43.488 gld. 30 Vi kr. (Podružnica sv. Cirila in Metoda v Novem meatu) hvaležno potrjuje, da je pobrala dné 22. sept. t. 1. iz nabiralnika pri gospej Antoniji Tuček T Novem mestu 8 gld. 38 kr. In dné 6, okt. t, L iz nabiralnika pri gosp. Jož. Zurcu v Kandiji 6 gld. 30 kr. Živeli darovalci! (Mestna višja dekliška šola v Ljubljani,) po občinskem svéta z veledušno podporo slovenskega mecena Josipa Gorupa ustanov^ena in od visocegii ministerstva za bogočastje in pouk potrjena, se otvori dnê 1. novembra t, I. v Cojzovi hiši na Bregu át. 20., II. nadstropje. Podrobnosti sledé svoječasno, (V bolnišnico TJsmilj, bratov v Kandiji) se je tekom meseca septembra sprejelo 49 bolnikov ; koncem avgusta jih je v postrežbi zaostalo 29; skupaj 78. Od teh se jih je ozdravilo 38, zbolj-šalo se je šestim in umrla sta 2. Od teh je umrl eden za naduho, drugi bil je umirajoč pripeljan. V postrežbi ostalo jih je 32. Oskrbovalnih dnij se je nabralo tekom preteklega meseca 838. (Podnevni vlak) je sedaj mes&nec; vozni čas mu je kaj dolgo odmerjen, ali pri vsem tem ima navadno Še veliko zamudo. Ako Je res treba na ta način varčevati, nimamo nič zoper to; ali mislimo vendar, da bi se dalo vsaj na to paziti, da bi vlak „privandral" k nam ob določenem času. — Zadnji teden je skočil stroj pri večernem vlaku na novomeškem kolodvoru s tira, vsled česar je imel vlak nad poldrugo uro zamude. — Za tako kratek Čas, kar imamo železnico, se je že zadosti neprilik zgodilo brez nesreče; Bog daj, da bi pa enkrat kaj prav hudega ne prišlo. (Redko hudodelstvo) bilo je dovršeno 13. t. mna cesti blizu vasi Dobrepolja pri Ilirski Bistrici, dober četrt ure od kolodvora. Pri belem dnevu po 7. uri zjutraj je ubil zavratno neki potepuh iz Logatca poštenega in premožnega gospodarja P rim ca, po domače Vencaka. Zvečer je ropar prenočil v hiši Vencakovi v Dobrepoljah; zvedel je, da misli zjutraj mož v Bistrico; počakal ga je ter mu v pravem pomenu s sekiro glavo odsekal. Otroci, ki so šli v šolo, 80 stekii ljudem povedat; vjeli so ljudje suroveža, grozno pretepli ter zvezali pri drevesu, dokler ga niso odpeljali orožniki v zapor. Tak grozen zločin na cesti blizu vasi in tak« kruto izvršen, se menda tamkaj ni še nikdar pripetil. (Medved), kateri je v kočevski župniji dvoje goved usmrtil, preselil se je zdaj v mozeljsko župnijo. Přetečeni petek se je v Verdrengu voliček od cede zvečer zgubil, in ponoči ga je že medved na Ver-drengski gori raztrgal. Odtrgal mu je rep in prsi razmesaril. Lovci se vesele le snega in potem upajo kmalu za medvedovo kožo piti. (Neireča.) Delavec Zupančič se je ponesrečil pri kopanji temelja za hiňo nad novo cesto. Zemlja se je VRula nanj ter ga tako poškodovala, da je se isti večer umrl v bolnišnici Usmiljenih bratov. (Vinska letina) Z vinsko tetino se letos naši vinogradniki dobro pohvalijo, kar ae tiče množine. Dobrota novega vina pa vsled vednega deževja in hladnega vremena ne bo najboljša. Kdor je vinograd dobro obdeloval in gnojil, se mu je dobro splačalo. — Lep napredek v vinoreji ima zaznamovati letoB vino-rejska Šola na Grmu. Pridelali so v svojem vinogradu v Smoleni vasi 1. 1886 en veder, letos pa 82 hektolitrov na cepljenih amerikanskih in tudi ie neceplenih starih trtah, ki še kaj bujno rastejo. Da bi ne bilo nič gnilo, bilo bi še precej več. — Tudi v Trski góri so imeli prav lep pridelek. (Narodna čitalnica v Órnomlji) priredi s prijaznim sodelovanjem tamošnjih gg. pevk in pevcev dnĚ 18. vinotoka 1.1, v prenovljenih prostorih gostilne „Grad" veselico, z jako zanimivim vsporedom. („Narodni dom" v Ljubljani) otvoril se je 10. t. m. z veliko svečanostjo. (Oešpije) olušeneza bninele so bile za dobro ceno oddane v Gorico na somenj ; žlahtna jabelka se pa popeljejo na Dunaj, in orehi v Zagreb. — a — (Zasledovani cigani.) Pri deželnem sodišču v Ljubljani vrši se preiskava zaradi mnogih tatvin, katerih so obdolženi cigani. Osobito so to tatvine konj, a nekaj tudi ulomov v prodajalnice, Vse te tatvine učinjene so bile v zadnjih 3—4 letih, a primeroma največ letos, in to po raznih krajih na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem in Primorskem. Samo konj ulcrađenili je 50 in le malo prišlo jih je zopet v roke svojih lastnikov. Skupna škoda iz vaeh tatvin znaša blizu 7000 gld., iu ta škoda je tembolj občutila, ker so vai prizadeti kmetovalci, katerim je ukradena živina (konji), vsebovala znaten koa imetja in neobhodno putrebo pri gospodarstvu. V preiskovalnem zaporu nahaja se sedaj 28 ciganov in cigank, zasleduje se jih pa še 11. Ker je preiskava jako otežkočena, dokler niso v zaporu vai osumljeni cigani, obrača se preiskovalni sodnik dež. sodiši« v Ljubljani tem potom do al, občinstva, da pripomore oblastvoio zaslediti preganjane cigane iu da izvoli vsakdo naznaniti takoj bližnjemu orožnia-tvu, ako vidi koga v nastopnem popisanih ciçanov ; 1.) Jurij Hudorovic, imenovan „Pipi", 36—40 let star, srednje velikosti, grdega, močno kozavega obrazil z rujavo, redko brado. 2.) Miha Hndoro-vič, brat prejšnjega, 17—20 let star, velike, tenjke postave, boij belega In čednega obraza, nosi majhne brke, ali pa je golobradat; le ta živi g spodaj pod 6.) navedeno FranČiško Hudorovic in ima ž njo leto starega otroka, zelo bele polti, 3,) Matija Hudorovic, imenovan „MatijČe", okoli 17 let star, srednje velikosti, precej široke postave, golobradat, bratranec prej navedenih dveh ciganov in sin hrvaškega cigana Luke iz Knkuljanova, ki je radi tatvina v kazenskem zaporu pri tukajšnjem deželnem sodišču. Ti trije cigani so zelo drzni tatovi in sumni jako mnogih tatvin. 4.) Jože Hudorovič, kakih 56 let star, velike, močne postave, nekoliko kozav, nosi polno brado temne barve in ima debel nos; njegova ženska je pred 2 letoma y Rakitni, okraja vrhniškega, umrla; on je stric doslej imenovanih 3 ciganov. 5.) Marija Hudorovič, hČi poprejšnjega, okolo 22 let stara, velike postave, podolgastega, nekoliko kozavega in suhega obraza, ima zavite lase in debele oči. 6,) Fran-ftiška Hudorovič, sestra poprejšnje, 16—17 let stara, močne postave (ženzka pod li) navedenega Mihe). 7.) Miha Hudorovič, imenovan „Luder", brat pod 3) navedenega „Matijce-ta", okoli 30 let star, rojen v Poljanah pri Škofjiloki, si-ednje, močne postave, ima sive oči in rujavkaste brke, živi z „Anico", hčeijo cigana „bogatega Janeza Pavleta"; „Loder" je glasovit konjski tat. 8.) Matija Hudorovič, ofte pod 1) in 2) imenovanih c.iganov, okoli 70 let star, srednje, široke postave, ima sive lase in sivo polno brado. 9.) Miha Hudorovič, okoli 18 let rojen na Brezovici pri Ljubljani, sin Franceta Hu-doroviča iz Košane, ki je umrl v Nevljah pri Kamniku; on je velike, tenjke rasti, ima rujave, zavite laae ter je skilast, 10.) Jožef Hudorovič, sin umrlega Jurja iz Vrbovskega na Hrovalkem, okoli 30 let atar, srednje zelo široke postave, debelega obraza, ima polno, črno brado; rojen je Podkloštrom na Koroškem. 11,) Tone Hudorovic, brat poprejšnjega, okoli 28 let star, velike postave, suhega obraza, ima rujavo brado in take lase, rojen je v Rovtah pri Logatcu. * (Največji zvon na sveto) se je pred iratkim util v fincinatiju v Zjediiyenih drâavah. Zvon e 300 centov težak, odprtina meri 8 Čevljev, viaok e pa 7 čevljev. Kembe^j je 700 funtov težak. *(V Greisenheim na Nemškem) ima trta, ki je 20 let stara 10.000 grozdov. * (Obed za dva sto tisoč oseb.) Pariški „Gaulois" je v teh dneh občega pričakovanja carjevega obiska oživil spomin na gostyo, ki jo je priredil ded sedanjega carja Nikole II. na Petrovski planjavi dne 20. sept. 1856, 1. povodom svojega kronanja. Tega dne, pripoveduje „Gaulois", povabil je car Aleksander IL 200,000 oseb na obed, ki je bil na planjavi, obsegajoči 8 kilometrov. Na neštevilnih mizah, dolgih po jeden vrst. bila so pripravljena in lepo razdeljena ta-le jedila : 1500 pečenih volov, 4000 ovac, 4000 komadov gnjati, 100.000 kokoàij, 100.000 gosij, 4000 osoljenih rib in 100.000 tort. In to vse, ne ds bi se upoštevala cela drevesa, pokrita s suhim iu okajenim mesom, vodnjaki, ki so dajali vino in žganjel Po dovršenem obedu so se dvignili baloni v zrak in iz njih se je vsula gosta toča najrazličnejših sladščic. * (V Mostu na Češkem) vlada nepopisen strah, ker se Je začel svet. kabir uže lani tudi sedaj zopet na raznih krajih udirati. Dve hiši sta se porn-Bili popolnoma, tri so na pol podrte. Kolodvor bode trebil podreti, železniški niogt se je zrušil; bati se je da se podere še več poslopij. Škoda je jiiko velika. * (60,000 gld. za 1 gld. 10 kr.) Neki meščan v Varaždinu kupil je pri nekem starinarju star kovčeg za 1 gld. 10 kr. Ko ga je odprl naěel je v njem vrednostnih papirjev in denarja za 60.000 gl. Pravniki se sedaj popraSujejo mu li gre le 10% naj-denina ali je vse njegovo, ker je kupil kovčeg z vao vsebino. („Brivec"), politično šaljiv list, jel bo izhajati v Trstu, ter stal za vse leto 5 kron, Opravnik mn bode g. M, Kamuščič, bivajoč pri sv. Ivanu št. 168. Lista, se vé, prej priporočati ne moremo, dokler njegove vsebine ne poznamo. Razno vesti. " (Najet roparski napad,) Nedavno so roparji napali srbskega poslanca Svetozorja Drenjakoviča. Pri tem jo izginilo 27.000 davčnih denarjev, katere je ttrenjakovič pobral in jih imel izročiti državni blagajnici. Sedaj se je pa pokazalo, da je Dreiijakovič sam denar zapravil, potem pa najel nekaj ljudij, da so ga napali, da je mogel trdit, da je oropan. Poslano. Ker se že delj časa v različnih krogih v Novem mestu in okolici razširja govorica, da bo moja trgovina in gospodarstvo álo v kratkem na kant itd,, in to tako silno, da že v moji navzočnosti hodijo povpraševati v mojo prodajalnico. kedaj mi bojo „štacuno" zaprli. Prisiljen sem torej, tem potom braniti vgleđ in kredit moje trgovine ter stanje mojega imetja objaviti. Bilanca sklenjena 28, junija 189G kaže čistega imetja .... 20.756 gl, 10 kr. Beri: dvajset tisoč sedem sto in šest in petdeset gold, 10 kr. . Gotovina navedene bilance kaže račun (Conto-Auszng) c. kr. poštne hraniln. na Dunaju C.-Nr ,823.738 z dne 18, junija 1896 st. 32 . 5.019 gl. 74 kr. Gotovina doma...... , 2,316 gl. — kr. 7.334 gl. 74 kr. Torej stanje gotovine dué 28. jeni Beri! Sedem tisoč tristo štiri n trideset goldinarjev 74 kr. Kar je iz moje na 16 gld. 60 kr, kolekovane, kot protokoliranega trgovca, glavne knjige in iz računa c, kr. poštne hranilnice na Dunaju z dné 18. junija 1896 št. 32. vsakemn, kdor se za moje imetje zanima, razvidno. Proti požaru je moje imetje pri c. kr. priv. za-TarovaluJci v Gradcu za 47,640 gld., beri; Medem in itirideset tiaoć pet sto in štirideset gold. a. v. zavarovano, kar je tudi iz dotičnih listin pri meni razvidno. Na moje navedeno imetje je moja 10 letna hierka Fani Božík za 3300 gld. in s pravico dosmrtnega stanovanja 2 mojimi starši zemljeknjižno vknjižena, kot dediácna odpravŠiiua. Če se v postev jemlje, da je moja hiša, ktera je za kupno ceno 14.400 gld. v bilanci v račun postavljena, veliko več vredna, je torej moje imetje toliko veći. Pri tej priliki objavim mojim znancem in prijat-Ijem, kteri so skoz 11 let z menoj imeli bodi si trgovske ali druge zveze, da bom kakor dosedaj postregel z najboljšim blagom in najceneji, tako tudi kakor do »edaj za veliko silo z denarjem, in bom hodil kakor do sedaj mojo ravno pošteno pot, ne menei se za laži in kviute-kvante mojib sovražnikov, kteiira je resnica deveta briga. Novo mesto, dné 12. oktobra 1896. Frane Božič, trgovec in poseiitnik hiie št 91. na Glavnetn trgu. Notarsko potrdilo. Predatojeii prepis bilance sem primerjal z bilanco, ktera se nahaja na strani 454 z 15 gld, 60 kr. kole-kovane 600 strani obsegajoče glavne knjige, ter jo enako glasečo našel. Rudolfovo, ISi. oktobra 1896, Dr. Albin Poznik, (244) C, kr. notar. Darovi za dijaško kuhinjo v Novem Meslu: Slavna mestna oWina Novu mesto 50 jjld, ; g, BTetnik Kíjisky 2 gld,; g. Gugtiu 1>, uil. v Metliki 3 gld.; g. iupnik A. Cesenj 5 gld,; g. adm. .1, Nagode 6 gld. Dobrotniki iz Novega mesta iii Knudije 00 dali; Meseěne donesîie:*) Gospa JîergninTin 1 glil.: g. Chiaruttini 50 br. ; g. dr. P. DefniiiceRchi 1 gld.; g. dr. Fr. Detela ï glil. 50 kr,; gospa Gestriii 1 gld, ar> kr,; g. predsednik GerdtiSiĚ 2 gl.; g. A, jaro 60 kr.; g. Jelene 80 kr; g. monsignor Jeriha 2 gld. za okt. in nov.; g. ^'r. Kactelic 1 glil.; g. J, Krajeí; 50 kr.; u. nadsvétnik Ltiger 2 gld.; g. II. Moliar 1 glil.; g, dr. G. Pamer 50 kr. ; gospa Pauser 1 gld. ; gcepn Petelin I gld. ; gospa Polance 1 gld.; gospodima Pollak 50 kr.; g. kanonik l'ovËe 2 k'iÎ-okt. in iioveml»,; g. dr. A. Poznik 2 gld,; g. vik. M, Prelesnik 50 kr. ; g. K Kozman 50 kr. ; gospa Ťnček 1 gld. ; gosp, dr. J, Vavpotiř 1 gld,; g. Jos. Znrc 50 kr.; g, dr. Vlad, Žiiek 50 kr,; g. kanonik H. Frank 10 gld. za, polleta, Izrekovaje najtoplejšo ealivalo vsem dobrotnikom dovnljti-jem ai pa zopet prepoiiižiio prošnjo, naj blagovolé dobrotniki, katerim je uiogoie, odloiiti kakorfna koli živila za dijaško knbiujd, ker so letos radi mnogo veĚega števila podpiraiiili dijakov stroški mnogo veèi. __Dr. Jo8. Marinko. *) imenoma teh dobrotnikov tekom tega šolskega let4i ne bodem veí navajal, marveË lË skupno meseSno svoto. ^ÂKMX Premiiostljtva goajia Marija firessel roj. pl, Barlssani je Ea tukajino šolabo mladino ves ùas svojega bivanja kot grajsôin-»ka gospa v Trebnjem toliko dobrega storila, ter zopet Bedai pred stalnim odhodom iz Trel)n|a podarila znesek od IDO old. «a klago v roinft dela, da si štejeta podpisana v prijetno dolžnost, tem potom v imeua Šolske mladine izreči nnjtopleiso zahvalo. Božji blagoslov naj spremlja predobrotno gospo Se mnogo let na vse]] Imenih potih, Trebnje, dne 30. septembra 189fi. A. Jerše, Janez Nagode, nadnCitelj PTodaednik kraj, iol. svet s Loteriiske številke. Gradec 3. oktobra 69 56 78 43 64 Trst 10. „ 12 55 88 87 81 Podpisani odbor naznanja s tem, da se bode vršil dné 19. oktobra t I. ob 8, uri zvečer v gostilni gospe Tučkové izvanredni občni zbor s sledćim dnevnim redom : 1. Dopolnilna volitev v odbor, 2, Razni nasveti. Vabijo se vsi bnitif Sokoli da se, polnoštevilno udeleže tega zborovanja ravno tako se vabijo tudi prijatelji društva, koji niso še dani, kajti treba je đa se nas „Sokol" zopet povzdigne na isto stopinjo, na kteri je bil poćetkora. (^41) Odbor „Dolenjskega Sokola". (250) Oglasilo. Kazpisnje se islužba gozíliieí^a čuvaju v mestnih hostah Kolekovane prošnje imajo se vložiti do 25. oktobra t. I. pri mestnem županstvu. Plača po dogovoiu. Mestno županstvo v Rudolfovem. Dné 21. oktobra 1.1. ob 9. uri dopoldne bode pri krajném šolskem svetu na Vel. Dolini zmanjševalna dražba za prezidavo sole in učiteljskih stanovanj. Vsklicue cene so: 1. Zidarsko dflo.........gld. 2. Tesarsko delo.........621 „ 3. Mizarsko, ključavničarsko, steklarsko in barvarsko delo . ...... 790 „ 4. Različne stvari........416 „ Skupaj . . 3062 „ Vdeležend bodo imeli položiti 10% varščine. NatanĚni načrti in cenilniki ležé na ogled v župnišču na Vel. Dolini. Brulec, (240) predsedDik kr. 3. bv. Naznanilo. (249) (jira^ii^Čillll Rakovnik prodajala bode V pondeljek 19. oktobra ob 10. uri dopoludne na Dobu pri Rakovniku belauBke in domače pasme — po dražbi. Haaglas. Mestno Županstvo v Novem mestu nazuHujti, da ae je vsled sklepa mestnega odbora z dnè '26. sept. 1896 prostornina (àtantnina) za vse letne sejme IHV ^^ Jedenkrát toliko poviSala {M kakor bo plačevali dotÍÍ>QÍki do at^daj, in se bo začela pobirati taka prostornina dné 20. oktobra 1896 ob Lukeževem sejmu za jeduo leto. (235-2) MoHtil« žiipanstyó Novo mesto. ca «5 s>1 V hiši „Katoliške družbe rokodelskih pomočnikov" št. 1.71 se takoj odda stanovanje 8 tremi sobami In vsemi pritikiinatni, ki se k stanovanju za družino zalitevavajo. Dvo parceli zcinljišea iia prodaj. Ena parcela se nahaja kraj i(f>ta ter blizo sosedov in je primermt za hiso postavit, zasajena je tudi že 3 cepljenim sadjem; dru^a je pripravna za saditev amerikanskih trt. Cena je obema 50 gld. — Več pové Marija Rangus na Gornjem Vrhpolji àt. 35. (;'52) Magazin lep in prostoren, svetel in suU je takoj oddati v najem V Novem mestn lui stari pošti. Josip Poula, kapelnik, poiifiuje (20