IZHAJA VSAK ČETRTEK Naročnin*: ITALIJA Lir INOZEMSTVO * Uredništvo in npravništvo : Trst, Via Maioiica 10-12. Tele stranke ob pondeljkih in petkih od 10—12. Oglasi: Za vsak v širokosti 63 mm : finančni oglas! 1 L, osmrtnice, zahvale, trgovski, obrtniški oglasi 60 cont. — Plača se vnaprej. — Po Letno poilttai četrtletno 10-40 18-20 on 1590 mro viso poslana, samezni 5-20 910 Uradne čine en< vabila izvod 20 2-60 4-60 uro za kolone 80 cent., cent. Trst, 29. novembra 1923. — Leto IV. - Štev. 190. DELO Glasilo Komunistične stranke Italije „Ni pameten tisti' ki ne napravi nobenih napak. Takih ljudi jih ni in jih ne more biti. Pameten je tisti, ki ne zagreši posebnih bistvenih napak in ki razume jih hitro in lahko popra- vitL N. LENIN. Pota Komunistične Internacionale (0 taktiki približevanja k širšim proletarskim in malomeščanskim masam) V razdobju zadnjega leta in poslednjih mesecev 1. 1922. moremo opazovati v revolucionarnem delavskem pokretu preokret. Delavstvo, ki je bilo po porazu, ki je sledil prvi njegovi večji ofenzivi 1919-20. hipoma dez-orientirano, je jelo prihajati zopet v ravnotežje. Kominterna, avangarda borbenega proletariata, je znala takoj oceniti položaj in dati delavskemu gibanju novih smeri. Položaj je predvsem zahteval takojšnje delavske obrambe proti vsesplošni kapitalistični ofenzivi. Internacionala je uvidela, da je možna obramba edino potom močne enotne fronte vsega delavstva. Soc. demokratje so to enotno fronto sabotirali — treba je bilo masam, ki so jim sledile, odpreti oči. In v tem delu so se izkazala komunistična predvidevanja pravilna. Stanje delavskega pokreta v današnji Nemčiji, kjer je Kom. stranka na ta način pridobila zaupanje velike večine delavskega razreda, na Poljskem, kjer nam potek zadnjih dogodkov priča, da se je ziačel isti proces, na Čehoslovaškem in v mnogih drugih deželah, nam to potrjuje. Treba je bilo zavzeti določeno stališče napram fašizma, ki je popolnoma svojevrsten pojav današnjih socialnih bojev. Popolnoma pravilno se more fašizem imenovati danes — socializem propadlih plasti male bur-žuazije. Ni to le tolpa od buržuazi-je plačanih elementov, ampak, gibanje določenih družabnih plasti, ki streme za izboljšanjem svojega položaja: v katerega jih je pahnila ogromna povojna gospodarska kriza. Le da je razpoloženje teh plasti in njihovo kratkovidnost znala izrabiti bur-žuazija, da jih je razljutila in nahujskala proti delavskemu razredu, obetajoč jim radikalnih ukrepov za izboljšanje njihovega položaja. Izkušnje v Italiji nam jiasino kažejo na-daljoi potek dogodkov. Buržoafija ni in ne bo mogla zadovoljiti, zahtev teh množic. Njihovo nezadovoljstvo bolj 'in bolj izpodkopava temelje fašizma in. kapitalizma sploh. Neprestane krize v fašistični stranki nam to jasno kažejo Razočarane mase zahtevajo udejstitev «fašisti čnega» programa, še bolj reakcionarne politike, misleč, da došežejo na tia način boljši košček kruha, medtem ko se nam predstavlja kapitalistična bur-žuazija v osebi Mussolinija, Massima Rocca i. dr., kot struja ki stremi po povratku zakonitosti, po koaliciji z demokratskimi in liberalnimi elementi v deželi itd. V Nemčiji je to nasprotstvo šlo tako daleč, da je Kalir na Bavarskem, predstavnik velekapitala, z orožjem v roki udušil Hitlerjevo u staj o, ki je predstavljala ravno stremljenje fašističnih malomeščanskih množic po izboljšanju položaja potom reakcionarne politike. Komunistična internacionala je dobro pretehtala položaj in videla, da stremljenje malomeščanskih množic pravzaprav ni nasprotno stremljenju delavskega razreda. Videla je, da je v bistvu stremljenje obeh socialnih slojev pravzaprav isto. Tudi malomeščanstvo trpi danes pod udarci gospodarske krize, izpod katerih bi ga mogla rešiti edinole skupna borba s proletariatom. Na drugi strani delavski razred ne more zmagati, ako ni pridobil na svojo stran širših plasti malomeščanstva, ali jih vsaj neutraliziral. V Italiji ’.Sm0 celo doživeli, da je buržoazija ravno potom teh malomeščanskih množic udušila v krvi revolucionarni delavski po-kret. Treba je bilo torej usmeriti politiko kapram fašizmu na ta način, da pridobi revolucionarni proletariat to množice na svojo stran, da jim dokaže, da ni on njihov nasprotnik, ampak buržoazija, ki izkorišča in nadvladuje olmdva. V tem tiči bistvo našega političnega boja proti fašizmu. Nia žalost je naša stranka v Italiji šele v zadnjem času prišla do tega prepričanja. Kakšne ogromne rezultate je s to taktiko imela uaša stranka v Nemčiji, more videti le človek, ki nekoliko od bližje zasleduje potok dogodkov tam gori, kot je to mogočo iz Italije, ki jo skuša reakcija obdati s kitajskim zidom. Nemški Kom. stnanki se je s to taktiko približevanja fašističnim masam posrečilo wčiino malomeščanskih mas odtegniti fašističnemu uplivu, trdno se zasidrati v proletari zibani h srednjih stanovih, med inteligenco itd, in na ta način popolnoma paralizirati fašistični pokret. Izmed drugih vprašanj stopa na površje nacionalno vprašati]«, na- pram kateremu je bilo treba zavzeti jasno in precizno stališče. Izkušnje so pokazale, da treba pridobiti Kom. stranki zaupanje in simpatije vsega trpečega in borečega se delovnega ljudstva, ako hoče zmagati. Približati se je treba osvobodilnemu boju tlačenih narodov, ne le v kolonijah in v Aziji ampak tudi v Evropi ter na ta način odtegniti .delovne mase uplivu «nacionalnih)) buržoazij, ki narodne ideale le toliko časa potrebujejo, dokler se ne otresejo konkurence s strani drugo rednih kapitalistov. Na Irskem, v zadnjem času v "Nemčiji, na Češkem, Poljskem, posebno v Jugoslaviji in končno tudi pri nas v Jul. Krajini imamo pojav narodnega zatiranja, tlačenja, usuž-njevanja, imamo nacionalne boje, v katerih se udeležujejo znatne široke plasti delovnega ljudstva, sledeč raznim narodnim buržoaznim strankam, misleč, da: si na ta način pridobe izboljšanja svojega socialnega in kulturnega položaja. Kominterna je takoj uvidela važnost tega mo-, inenta in si začrtala tudi v tem vprašanju jiasno pot. Treba delovnim masam tlačenih narodov in manjšin dokazati, da-je buržoazija nesposobna rešiti nacionalno vprašanje, da gre njen nacionalni boj le za tem, dia si utrdi svoj položaj na račun delavskega razreda in da si morejo delovna ljudstva tlačenih narodov in narodnih manjšin edino-le v skupnem boju z revolucionarnim proletariatom končno, zasigurati rešitev in dospeti do svoje nacionalne svobode in neodvisnosti. Zopet moremo tu pokazati na Nemčijo, koliko se je s’ to politiko doseglo. K. P. D. je popolnoma uničila upliv nacionalističnih meščanskih strank, ki so prepovedovale sveti narodni' boj proti francoskim tlačiteljem, med nemškim delovnim ljudstvom. Izkušnje današnjih socialnih bojev so pokazale nadalje očitno potrebo po sodelovanju proletariata z revolu- cionarnim kmetskimi plastmi. Zopet je jasno, da se je treba približati maram kmetskega prebivalstva, ki danes sledijo raznim agrarnim strankam, katerih voditelji so zopet predstavniki izkoriščevalcev. Kmetskemu ljudstvu treba dokazati, da more edi-no-le potom skupne borbe z delavstvom dospeti do boljšega položaja, ubraniti se usužnjenju s strani in-dustrialnega in veleposestniškega kapitala. Potrebo te skupne borbe za kmeta, kakor tudi za delavca so krvavo dokazali ravno dogodki v Bolgariji. Komunistična internacionala je dala tej potrebi izraza s parolo de. lavsko-kmetske vlade in s pripravljanjem Rdeče kmetske internacionale, ki- naj združi vse revolucionarne kmetske organizacije, ki so voljne boriti se zajedno s proletariatom, v enotno organizacijo, ki bi obsegala ves svet. Pripravljalna konferenca te internacionale se je vršila pred kratkim v Moskvi. Plodovitost te taktike vidimo danes v Bolgariji, kjer je Kom. stranki uspelo združiti okrog sebe ogromno večino pristašev pok. Stambolijskega. še celo pri zadnjih volitvah je na podlagi tega sporazuma imela Kom. stranka Bolgarije kljub terorju in kljub temu, da je bila v zadnjih bojih poražena, v krajih, kjer ji je bilo mogoče postaviti kandidatne liste, nepričakovane uspehe. Položaj se bolj in bolj priostruje, socialni boji zavzemajo vedno večje in ostrejše dimenzije. Kapitalistična ofenziva traja še vedno, s povečano ostrino, kljub temu, da je dosegla že svoj vrhunec. A tudi komunistični proletariat prihaja zopet v ravnovesje, Komunistična internacionala revolucionarna avangarda, se docela zaveda svoje naloge in svoje odgovornosti in plod njene premišljene taktike je, da stoje danes proletarski kadri pripravljeni vreči se v boj za obrambo svojega koščka kruha in v boj za boljšo bodočnost, za socializem. Ta boj, ki se je v Nemčiji že pričel, stoji danes v središču vsega zanimanja, iod njegovega nadaljne-ga poteka zavisi bodočnost vsega delavskega gibanja za dolgo vrsto let. Peter Razbojnik. POLITIČNA Nemčija PREGLED Iz vedno bolj rastoče krize, povzročene po požrešnih kapitalistih, se jasno očrtava meščanska diktatura, pohod katere pospešujejo izdajalski social-patriotje, z Ebertom na čelu. V pretečenem tednu se je vladna kriza pooj-strila. Kancler Stresemann je dobil nezaupnico in je moral odstopiti, kar je imelo seveda za posledico običajno delo za sestavo nove vlade, ki bi morala biti sestavljena, po vseh predvidevanjih, izključno iz zastopnikov meščanskih strank. Vladni predsednik Ebert, ta prototip zločinske nemške socialdemokracije je, prpdno odide definitivno s svojega mesta (ker bo navsezadnje, po vseh dovršenih lumparijah, postal nepotreben), hotel še enkrat dokuzati svojo ljubezen do proletariata s tem, da je dal polnomočje državnemu komisarju, generalu von Seektu. Prvo delo tega je bilo, da je dal razpustiti Komunistično stranko Nemčije in vse njene organizacije, kakor tudi komunistične omladinske organizacije. Pri tem se je hotelo vreči tudi nekoliko peska v oči delavstvu. Z istim dekretom, s katerim se razpušča Kom. stranka in kom. organizacije, se razpuščajo tudi fašistovske. To je hinavščina, je cinizem, ki nima para ! Medtem, ko se aretirajo organizaeni funkcionarji, se izvršujejo hišne preiskave in se brutalno postopa z delavci, se monarhisti nemoteno pripravljajo. Tako je novemberska republika likvidirana. Na Bavarskem je vzel Kalil’ v roke oblast- V celi državi pa general Seekt. Noizrccno trpljenje, toži nad proletariatom in nad srednjimi sloji. Cene so naraslo do bajne visočine in rastejo dnevno. Na milijone nemških delavcev je na cesti, pluee in doklade ne zadostujejo za utešonje gladu. Neštevilni so smrtni slučaji vsled onemoglosti. Nemško gospodarstvo ni drugega kot razvalina. Država je v popolnem razpadu in Weimarska ustava ni drugega kot kos papirja. Demokratična republika, dedščina proletarske revolucije 1. 1918., je v rokah militaristov in monarhistov, v rokah roparjev težke industrije In vseh dobičkarjev. Kašistovska diktatura je diktatura vStinncstt in podobne sodrge. Njihovim ukazom na .razpolago stojijo Ludcn-dorff, Kahr, Seekt i. t. d. Stari režim jo pred vrat mi. Nomški proletariat pa ne bo klonil. Naraščajoča kriza ne bo gotovo ustva- rila ugodnih tal reakcionarcem. Neza doVoljstvo med delavskimi masami bo trajalo in bo naraščalo. Do kosti izmozgane mase si no bodo pustile odvzeti osemurnega delovnika in drugih pridobitev. Komunistična ideja se vedno bolj širi. V saški Združeni socialistični stranki je prišlo do nasprotstev, ki so imele za posledico, da je mnogo krajevnih skupin pristopilo k Komunistični stranki. Kljub razpustu K. S. N. obstaja ta še pri življenju, seveda ilegalno. Izdan je bil proglas v katerem se naznanja, da so vsi strankini funkcionarji odvezani od svojega mesta. Imeniki pristašev se bodo vodili tajno. Članom se nalaga najstrožja disciplina. Tistega, ki bi se pregrešil zoper strankine odloke ali, da bi zapustil bojne vrste, bo kaznovalo strankino revolucionarno sodišče. V nadomestilo uradnega strankinega organa, «Die Rothe Faline«, je izšlo novo strankino ilegalno glasilo pod imenom «Die Fahne der Revolution« (Prapor Revolucije). Italija «Enodušnost» za fašistične sindikate. Kako da je delavstvb' v Italiji navdušeno za fašistične sindikate, pričata sledeča slučaja : Pristaniški delavci v Anconi so bili, radi posebnili razmer, prisiljena vpisati se v fašistične sindikate. Pretrpeli so mnogo šikan in vsakovrstnega odiranja, toda vsaka stvar gre do gotove meje. Ob priliki proslave pohoda na Rim, dne 28. oktobra, je vodstvo sindikatov izdalo ukaz, da se morajo vsi delavci udeležiti slavnosti, ter jih je vabilo, da morajo prisostvovati maši na prostem. Na določen dan in ob gotovi uri so se znašli na mestu, kjer se je imela vršiti maša, samo ... fašistični priganjači, ki so hoteli pregledali vrste pristaniških delavcev in kontrolirati, ako so vsi navzoči. In konstatirali so res, da ... manjkajo skoro vsi. Kolovodje so se silno razkačili radi take vrste - rešpekta in so se hoteli maščevati, z izključitvijo od treh delovnih turnusov vseh onih, ki niso bili navzoči. Mera je bila polna. Silna razburjenost se je polotila cele mase pristaniških delavcev, v oeigled takega duševnega razpoloženja, so v organizatorji sklicali shod, kjer so hoteli pomiriti dultove, sklicujoč so na disciplino, požrtvovalnost i. t. d. Poklican jo bil glavni tajnik fašističnih korporacij, toda tudi ta ni nič opravil. Mrmranje je prehajalo v splošen hrup, množili so se mejklici. Mnogo njih je počelo kričati: «Živio Cecili!» (prejšnji stari predsednik rdečih strokovnih organizacij, ki je morah zbežati v Francijo). Vsa množica prisotnih, približno kakih tisoč oseb, je vstala pokonci in ponovila ta krik. Ker so organizatorji uvideli, da se nikakor ne morejo meriti s tako razburjeno množico, so zapustili zborovališče in naznanili, da je sindikat pristaniških delavcev razpuščen. Drugi slučaj se je odigral v eni večji tovarni. Prišel je fašistični agitator, ki je ukazal, naj se zaposleni .delavci zberejo na dvorišču. Ko so bili zbrani je pričel govoriti, zatrjujoč med drugim, da je vsakemu prosto dano, vpisati se ali ne, v fašistovsko korporacijo. Izrazil pa je riado, da se bodo gotovo vsi delavci vpisali, ker da so patriotično navdahnjeni. Po končanem govore je razdal priglasnice, s trdnim upanjem, da se bodo vsi odzvali. Veliko pa je bilo njegovo začudenje in ogorčenje, ko se je drugi dan vrnil, z namenom pobrati izpolnjene priglasnice: vse so mu bile vrnjene prazne, kakor jih je razdelil. «Pa ni vrag, da ne bi bilo tukaj delavcev, ki bi bili voljni pristopiti v naše organizacije» — dejal je. «Pustil sem vam svobodo pristopiti ali ne, ker no čem priseljencev v moje organizacije. Toda tukaj morajo biti prevratni elementi ki delajo zdražbo. In gotovo se vi bojite povedati kdo da so. Pa zapomnite si: ako ne dobim do jutri zadostno število izpolnjenih pristopnic, bo vihtela palica nad vašimi glavami.« Tako je govoril ta možakar, ampak drugi dan so ostale pristopnice vseeno neizpolnjene. Za fašizem in za njegove korporacije pa je vseeno mnogo, vsesplošnega navdušenja in občudovanja. Navdušujejo se De Rivera, Stinnes in Krupp, Ehrhard, Hitler, Cankov, Horthy i. t. d. FRANCIJA. V Bourges-u se je vršil kongres Enotne delavske zveze (rdeče), v svrlio da razpravlja predvsem o zve-zinili smernicah, o pristopu k Moskvi in o sindikalnih odborih. V očigled raznim nasprotovanjam sindikalistične in anarhistične struje, je sodi-. Monmousseau predložil resolucijo o enotnosti sveže, ki je bila sprejeta. Nato se je razpravljalo o smernicah, po katerih bi morala delovati zveza in so se tozadevno stavile na glasovanje resolucije različnih struj, to je komunistične, one za «Obrambni odbor« ter sindikalistično-revolucionarnih skupin. Prisotni so bili zastopniki 1361 strokovnih organizacij. Rezultat glasovanja je bil sledeči: za komuniste 978 glasov, za ((Obrambni odbor« 222, za sindika-listično-revolucionarne skupine 147. Ta komunistična zmaga pomeni, da ostane francoska Enotna delovna zveza tudi za nadalje v pod okriljem Moskovske Rdeče strokovne internacionale. Prisotni delegat nemških Tovarniških svetov je obrazložil nemški položaj ter pozival francoski proletariat na solidarnost z nemškim. Tudi o tem vprašanju se je razvila diskusija in ste bili stavljeni na glasovanje dve resoluciji, od katerih je komunistična dobila največje število glasov. V njej je dan izraz misli, da je zmaga nemške revolucije, za nadaljni razvoj evropske in svetovne revolucije, največjega .pomena in zato je potrebno, da gre francosko delavstvo na vse mogoče načine na roko nemškim sotrpinom. * * * V Parizu so sij vršile volitve v mostni svet, pri katerih so zmagali komunisti, izvolivši sodr. Madol-a, ki se je nahajal, kot politični begunec, v Švici. Komaj pa je doznal za, njegovo izvolitev je prekoračil mejo in prišel v Pariz, kjer je govoril, burno pozdravljen, v občinskem svetu. Policija je izvohala, da se Midol nahaja v Parizu ter je dala obkoliti mestno palačo, hoteč ga aretirati po končanem zborovanju. Ko je bila seja pri koncu, so policisti vdrli v dvorano, ampak silno je bilo njihovo razočaranje, ker Midol-a ni Lilo nikjer ... Bil je aretiran šele po oseminštiridesetih urah, ampak za ta) lov je bilo postavljenih na noge nič manj kot šeststo policistov ! NEMŠKA AVSTRIJA. Gibanje av sirijskih kovinarskih delavcev je prišlo do vrhuncu. Pogajanja med podjetniki in zastopniki strokovnih organizacij niso privedla do nobenega rezultata. V enem proglasu, ki so ga izdali delavci je rečeno, da se nahaja Avstrija na predvečeru velikih socialnih gibanj. Tudi uradniki, nameščeni v kovinarski industriji, so predložili tovarnarjem ultimatum, v katerem je rečeno, da ako se do 30. novembra ne ugodi zahtevam, to je, ako se ne bodo povišale plače, bodo vstopili v stavko. Razredni boj traja povsod dalje, tudi tam, kjer si kapitalisti domi,šljujejo, da so z dozdevnim zboljšanjem valute rešili socialno vprašanje. BOLGARSKA. Po udušitvi proletarske in kmečke revolucije se je zelo močno utrdila opozicija proti krvavi Cankovljeni vladi. Rezultati, ki so jih dosegli 'komunisti, združeni s pristaši zemljoradničke stranke zdijo se komaj verjetni, po takem krutem preganjanju. V Sofiji so dobili 8000 glasov. Vladne stranke pa, združene s socialdemokrati 15.000. V Varni so dobili komunisti 4000, medtem ko so jih vladne stranke, združene s socialdemokrati, samo 3000. Izvrševalni odbor Kominterne je potrdil ustanovitev inozemskega odbora Kom. stranke Bolgarske, ki ima nalogo jo zastopati v inozemstvu in vzdržati zveze s Kom. internacionalo ter izdajati strankino glasilo «Rabotniče-ski Vjestnik«. ŠPANSKI KONZULAT V FILADELFIJI RAZRUŠEN. Poročajo iz Wasliing-tona, da je bila vržena bomba proti španskemu konzulatu v Filadelfiji, vsled eksplozije je bilo pročelje poslopja popolnoma razrušeno. GIBANJE SODNIKOV V JUGOSLAVIJI. Dne 25. t. m. se je vršila izredna skupščina sodnikov iz cele države, na kateri se je razpravljalo o zadržanju sodnikov povodom novega zakona o državnih uradnikih. Sprejeta je bila resolucija, ki med drugim povdarja, da bodo sodniki prisiljeni zapustiti službo, ako se ne ugodi njihovim zahtevam. Nanesi ..rešiteljev domovin" Po celem svetu imamo ((ljubitelje naroda.)) Vsi mu hočejo dobrega, ga hočejo rešiti. Vsi so započeli «sveti boj» za narod, nekateri z večjim, drugi z manjšini vspehom. Med ((narodne junake« se lahko šteje tudi bivšega kaizerskega pomorskega kapitana Ehrharda, ki je tudi poskusil srečo, pa se um takrat ni posrečilo, d'a bi rešil nemški narod. Poglejte pa, na kakšen način ga je hotel rešiti: Po monarhi stičnem puču v Mo-nakovem je imel, kakor je poročalo meščansko časopisje, več obiskov. Seveda so bili pri njemu tudi bur-žnazni časnikarji. Eden teh ga je vprašal, med drugim, o namenih njegove organizacije in Ehrhard je odgovoril tako: «Mi se bojujemo proti marxizmu, to je proti intemacionalizmu, im bil on pod katerosibodi obliko. Mi nismo nasprotni delavcem, ampak njihovim organizacijam. Mi ne moremo dopustili političnih organizacij«. Ali ste slišali kako močno utriplje srce junaka Ehrharda za «svoj» nemški narod? Na podoben način, kazoč so več ali manj odkrito, hočejo rešiti domovine, vsak svojo, vsi slični ljubitelji ljudstva. Prva skrb vseh reakcionarcev je, da se zatira delavstvo, da se odpravljajo njegove organizacije. Glasnik mladine u Mm m ioi Vsled ogromnih težkoC, ki jih ima naše gibanje v ilegalni dobi nam ni mogoče sklicati deželnega kongresa z dosedaj običajnim obsegom in pooblastilom. Vršil se je najprvo kongres slov. sekcij posebej, kar jo imelo na drugi sirarn tudi svojo dobro stran. Ni bilo onega prevajanja, s katerim se le trati čas, v do-našnjih časih toliko drag. Ako bi nam razmere dopustile, bi dali obširnejše, natančno poročilo o poteku kongresa. Ker nam to iz dobro znanih vzrokov ni mogoče, se omejimo le ,na to, kar se je govorilo in sklepalo na splošno. Naš kongres se je vršil dobesedno pod zemljo, v čemur so nam bili vzgled prvi kristjani, ki so bili mojstri v ilegalnem delovanju. Udeležba velika — vse sekcije so' bile zastopane. Zadržanje posameznih delegatov je bilo resno, kar je pričalo o tern, da se naši sodrugi popolnoma zavedajo važnosti trenutka, v katerem se nahaja naš ipokret in veličine nalog, ki nas v prihodnjih bojih čakajo. Zadržanj^ naših delegatov, ki je utisnilo pečat razpoloženju celega kongresa, priča o popolni revolucionarni zrelosti naše komunistične • mladine in zastopnica izvrševal-nega odbora iz Rima, ki je prisostvovala našemu kongresu, je dobila nepričakovano dobre utise, kakor je izjavila na koncu, dejstvo, ki mora biti našim sodru-gom v še večji pogum in bodrilo. Kongres se je otvoril ob 9. uri zjutraj, kakor že rečeno, dobesedno pod zemljo, kar je že samoobsebi utisnilo celi stvari revolucijonaren značaj. Po otvoritvi kongresa in pozdravu Sodražice, ki je prišla zastopat 1. O. iz Rima, je dobil besedo so-drug zastopnik Komunistične stranke, ki je govoril o mednarodnem položaju, o značaju dahašnjega momenta, ki pomeni utrjevanje kapitalistične reakcije na eni strani, na drugi strani pa zopetno organiziranje revolucijonarnih sil proletark m. Sod. Razbojnik od dežednega odbora je njegov govor izpopolnil z vzgledi, ki nam jili 'daje pojav potlačene bolgarske revolucije in bližajoča se odločilna borba med revolucijo in reakcijo v Nemčiji, ki bo odločilna tudi za nas in za vse naše bodoče gibanje. V znamenju teh internacionalnih momentov mora biti usmerjena vsa naša taktika in vsa naša borba. Podal je nato obširno poročilo o dosedanjem delovanju in stanju našega gibanja, v katerem moramo razlikovati dve razdobji prvo, ki zavzemta dve leti najtršega obrambnega boja proti napadom fašistične reakcije, leti 1921 in 1922 in v katerih je bila naša mladina poklicana braniti, kar se je še braniti dalo in drugo, ki se je začelo o prihodom fašistov na vlado in v katerem je njena najvažnejša naloga: da s svojimi silami pripomore k reorganizaciji revolucionarnega proletarskega pokreta v Italiji. Delovanje mladinskih organizacij v tem razdobju je bilo usmerjeno in se mora še bolj usmeriti v smislu politične izobrazbe in notra-njeorganizacijskega dela, da se ustvari predvsem oni kader proletarskih borcev, ki bodo sposobni ostale mase vodili v boju za kruh in svobodo, v boju za komunistično revolucijo. —- V diskusiji, ki je sledila poročilom okrožnih odborov so se obravnavala predvsem lokalna vprašanja. Govorilo se je o našem prukii- :tem delu v raznih krajih, zelo obširno, .tal, da o tem, iz zgoraj omenjenih razlu- i,.iv, ne moremo podati javnega poročila. Naj le omenimo, da je v tem delu kongresa mogoče najjačje prišlo do izraza notranja sila naših mladinskih organizacij in da je ta del kongresa najbolj zadovoljeval, V nadaljnem so prišla na dnevni red vprašanja našega nadaijnega delovanja. Sodr. Razbojnik je v dolgem poročilu govoril o fašizmu in u oblikah našega boja proti njemu. Opozarjal je na socialni sestav fašizma kot pokreta širokih mas malomeščanstva, ki je pričakovalo od proletarskega pokreta 1919.-20. svoje rešitve in se je, ko se je .ta pokret odpovedal, vrgel v naročje reakciji. Govoril je o potrebi političnega boja proti fašizmu, boja, ki naj zavojuje zopet večino onih mas delovnega ljudstva, ki pričakujejo svoj spas od reakcije, nadalje o pogrošnem zadržanju, ki ga je doslej imela naša stranka v tem prašanju ter obširno razložil resolucije sprejete na državni konferenci v Rimu (objavljene v poslednjih štev. «Dela»). — V sledeči diskusiji, ki je bila zelo zanimiva, so bile izmenjane razne misli, ki so pa le pripomogle k razčiščenju nuziranj, kar se tiče antifašističnega boja. Nadaljne točke dnevnega reda, gospodarski boj in obratne celice nista imeli za nas onega značaja, kot bi jih imeli na sestankih, kjer bi bila zastopana mladina iz velikih industrialnih centrov, ki jih pri nas ni. — Pri točki o vzgojnem delu je za nas prišlo v poštev le nadaljevanje že započetega dela, ki je pričelo porajati že mnoge sadove. Kot skrajno koncentriran izraz vsega kongresnega dela je bila na koncu sprejeta sledeča resolucija: Kongres slovanskih sekcij Zveze komunistične mladine Italije sprejema na znanje in odobrava poročilo deželnega odbora o dosedanjem delovanja; sprejema in odobrava poročilo o narodnem in mednarodnem splošnem političnem položaju, ki je karakteriziran po vsesplošnem ojačenju reakcije na oni strani, a na drugi strani s pričetkom znakov, da se pripravlja nova perioda revolucionarnega boja proleta-ricta; odobruje z ozirom na ta položaj izvršeno politično delo državne konference, sklicana po Zvezini centrali, primariju-jo$ na naše domače razmere sledeče : a) fašizem in boj proti njemu ne prihaja pri nas v poštev toliko kot v ostalih pokrajinah z ozirom na to, da pri nas nimamo razvitega fašistovske-ga gibanja mas, ampak fašizem se nam tu predstavlja bolj kot oHclelen izraz predstaviteljev buriuazne državne oblasti, proti kateri stoji danes v opoziciji celoskupno slovansko delovno ljudstvo v Julijski Krajini, predvsem vsled nacionalnega zatiranja od strani vladnih organov. 21 ozirom na to, da sledi večina tega ljudstva, katerega socialni sestav tvorijo po pretežni večini mali kmetje in poluproletariat, domačim narodnjaškim strujam, je politična naloga slovanske komunistične mladine Julijske Krajine, da vrši neprestano propagando med temi ljudskimi masami, opirajoč se predvsem na manifest Komunistične stranke in Zveze kom. mladina Italije o na- IT. * Delo» c. c. poet. '6S8ri Dr. Henrik Tama .Vialo 2i. Maggio 8 G0R1ZIA' rodnem vprašanju, ki je bil objavljen v «Delu» itev. 184 ter na drugi material iz tega nagega lista. Opozarjajoč na stremljenje mlade in gibčne klerikalne narodnjaške struje, ki se trudi, da bi organizirala slovanske kmetske mase Jul. Krajine na eni strani in na drugi strani na težnje stare in konservativne liberalne narodnjaške struje, ki se vedno tesnejše vejo z italijanskimi državnimi oblastmi, in s fašizmom, izjavlja kongres, da nudi to propagandno delo med slovanskim delovnim ljudstvom Jul. Krajine edino možnost direktnega plodonosnega antifašističnega boja v slov. delu Jul^jsk^i Krajine; b) gospodarskemu boju delavske mladine treba odslej posvečati mnogo več pažnje v slov. delu JuL Krajine, da zavzame naše gibanje čim ■ealnejsa tla, kljub temu, da si od tega delovanj?, no moremo obetati hitrih uspebov, spričo dejstva, da je značaj delovnega ljudstva v naših krajih po veliki večini agraren in poluproletar-skL Vsekakor se morajo M. S. takoj spraviti na delo predvsem z zbiranjem podatkov o stanju mladih vajencev in kmetske mladine, v obstoječih industrijskih centrih pa s propagando za vstop mladih delavcev v sindikate, vse to v smislu resolucije sprejete na konferenci v Rimu; c) istotako stopa pri nas vprašanje reorganizacije na podlagi obratnih celic boij v ozadje. Vsekakor se kongres popolnoma strinja s to organizacijsko obliko in poživlja posamezne sekcije, da jo primerno udejstvijo; d) najaktualnejše je za enkrat vprašanje politične vzgoje naje mladine, ki mora povsod s povečano e-nergijo nadaljevati s prirejanjem sestankov v svrho skupnega čitanja, diskusij, predavanj. V ta namen naj so one M. S., ki ne razpolagajo s člani, sposobnimi za vodstvo takih sestankov, obrnejo na K. S. odraslih ali na podružnice L. O.; konferenca sklene v nadaljnem posvečati čim večjo pažnjo delovanju med ženskami in proletarsko deco, pozdravljajoč prve tozadevne poskuse v... ter delovanju med dijaštvom, enako pozdravljajoč ustanovitev skupine na obeh mestih in jemajoč v upoštev veliki pomen tega delovanja za prospeh komunističnega gibanja. Po šest, ur .trajajočem kongresnem delu v hladnem in vlažnem podzemlju so se mludi delegati razšli vsak v svoj kraj, mod svojce, da z novimi silami nadaljujejo započeto (ieto. Ta naš kongres bo gotovo ostal v trajnem spominu vseh sodrugov, kot' znak življenske sile, ki jo hrani v sobi komunistični mladinski (»okrei. Glasovi z dežele DELO_______________________________________ L_ELO TROCKI: Prehod od stare iniiDe dimne v sivietsliRisiji Slap na Vipavskem Kakšne ta s e smo doživeli po vojni, zares srečne in vesele, kajneda? Delavci drže križem roke; pa tudi kmetje se kislo držijo radi ve dno večjih davkov in slabe vinske letine. Kleti so po večini polne, odjemalcev pa je malo. Stroškov je vsak dan več, denarna kriza raste, ker se ne more prodati tega edinega pridelka. Ljudje tarnajo in tožijo eden drugemu same slabosti in kakšni časi bodo prišli, ako bo Slo tako naprej. Zares žalostna prihodnost. Ljudstvo pa naj se uprava, kdo je tega kriv. Marsikdo se še lahko spominja tistih dveh Klatili let po vojni, ko je vse delalo, vse pošteno živelo. Kmetje. so lahko svoj pridelek primerno prodali. Potrebščine pa so kupili laihko po razmeroma nizkih cenah. Čigave so te zasluge, vedo lahko tudi tisti, ki so kričali, nahujskani od advokatov, duhovnikov in 'narodnih bogov, da hoče komunban uvesti tak red, v ko jem bi hodili vsi s šalo v roki h kotlu, ravno tako kakor pri vojakih. Sedaj se to uresmičuje, toda ne j>a načrtih komunizma, pat pa po onih nikdar sitega kapitalizna, to je, da bomo hodili mali kmetje in delavci s šalo v roki, ravno tako, kakor so hoditi prej Rusi, v carislič-ni Rusiji, ko ho jih gonili razni valpetniki, z žilovko v roki, da so delali tlako grofom. Rusi so se otresli tistega jarma. Nas pa še čaka v tako kulturnih -časih, ko vlada «pra-vica» in «svoboda.» Tista meščanska pravica in svoboda, ki je bila kupljena s krvjo tistih, ki so morali ležati in gniti v blatu strelskih jarkov. Naši predniki so trpeli, do leta 1848., pod fevdalnimi nemškimi grofi. Mi pa trpimo sedaj nič manj, pod krutim kapitalizmom. Zapeljano delovno ljudstvo pa pozablja marsikaj Pozablja na zadnje vojno gorje in ne ve, da se z Evharističnimi kongresi in raznimi misijoni pripravlja druga, nič manj strašna vojna. Tako zavedejo ljudstvo je zabilo na tiste ki so morali dati življenje zato, da povzdignejo zemeljske bogove. In kdor ni plačal z življenjem, mora plačevati sedaj s trpljenjem. Na vse to se vedno bolj pozablja. Naša mladima se na to žalost napije vina. In da dobi večje veselje, zapoje «0iovint‘zzo». — Bog živi tako deco. «Le tako naprej, dokler je še vetra kej !», Lepa bodočnost » takimi si>evi! Eden ki večkrat to sliši, Podgora Vsem naročnikom «Dela»! Vsemu podgorskemu prolctarjatul Nama n jamo, dia se je po Iniciativi K. M. sekcije osnoval en propagandni odbor za proletarsko časopisje. In to radi tega, da bo kolikor bo v njegovi moči, šel na dalo, da ugodi željam podgorskih naročnikov. Za gotavljamo vsem naročmikom, da se bomo potrudili da dobe list «Delo» ter drugo proletarsko časopisje že isti dtan ko dospe v Podgoro. Ob enem opozarjamo vse tiste ki niso se napravili svoje dolžnosti plačevanja narofinLne za rad nje četrtletje, to je za mesec oktober, na delo. S tem mislimo, da je zadosti povedano. Mimogrede naj bode omenjeno še to: kadar so delodajalci, na podlagi kolektivne delovne pogodbe obdr-žavali prispevek za socialno skrb in del v prilog sindikata, ni takrat, niti živ krst skomignil z rameni. Takrat je bilo L. 2.60 kakor nič. Danes pa je L. 1.30 dosti. Torej več požrtvovalnosti in veliko manj bahanja! Rente Omladincem. — «Ce te vabi luč i/. biezdanje globine, se moraš spustiti vanjo brez obotavljanja in brez bojazni, da prineseš ljudem to lue». Ravno s tem Cankarjevim odstavkom mislim začeti moj bori članek, ker se mi zdi primeren, kot nalašč zapisan posebno vam omladinci,' na Cijih ramenih sloni lepša bodočnost. Kapitalizem je porabi! vse svoje energije, duševne sile v raziskovalnem študiju: kako izčrpat in čim več usužnjit v svoje svete profltarske' namene. Vsled prevelikega napenjanja živcev ga mučijo razne bolezni, živčni napadi in menda je tudi jetičen. Ni /uda, če se v zadnjem času loteva vsakih in najabsurdnejših akcij. Te pa bodo končno pospešile, da se zvrne revni jetični starček v, od delavstva pripravljeni, mu grob. On pa kljub boleznim bi rad še živel ter organizuje po svetu društvo «Kapitalobran» s poljubnimi imeni kot : fašisti, orjunci i. t. d. Njegova zvesta žena «Buržuazija» se trudi na vse kriplje, da bi ga po-gostoma razvedrila z znano burko: «Za narod, dom, cesarja*, vojsko ali mesarskim klanjem delavstva. Omladinci, bodite oprezni, ker za tako klanje se zopet pripravljajo! Plena, v zadnji vojni ugrabljenega, si ne morejo razdeliti, lin ten ta se ruši, velesile iščejo novih zaveznikov. Francija v srednji Evropi, pa tudi Italija ne izostaja, marljivo pre-motriva balkanska vprašanja in se druži z reakcionarno špansko. Vršijo se kraljevi obiski in sestanki protidelavskih diktatorjev. Ljudstvo pa, kljub njih solidarni mednarodnosti, naj bo strogo narodno ! Mrzi in sovraži naj sotrpina druge dežele, puBti naj knjige, delavsko časopise, politiko in naj vzame v roke igralne karte in rožni venec. Kvo iznajdbo intelektualcev «no-ve dobe !». Ni-li v tej iznajdbi dovolj dokazano, da kapitalistični red bo treba nadomestiti z novim? Fašističnim diktaturam mora slediti proletarska! Še edina neprostituirana, zdrava plast človeštva so nižji sloji. Globoko v njih srcih so energije, so duševne sile, so zakladi, tam je zvezda, tam je luč. Omladinci, vi to neugasljivo luč v globini vidite, vaša dolžnost je, da se podate vanjo, brez bojazni, da prinesete ljudem to luč. Zima je, narava počiva, da bo z novimi, prerojenimi močmi na pomlad nadaljevala svoj proces, a tudi mi ne smemo, speči in prekrižanih rok čakati, da pride rešitev od zgoraj. Naloga naša je, da se podamo med maso, da pokažemo še spečim zvezdo osvoboditeljico. Ni ga menda delavca ne kmeta, da bi bil zadovoljen z današnjim režimom, vse ječi pod težo kapitalističnega jarma. Kdo je kriv, da je tako in kaj napraviti, da bo boljše? V globini smo si vsi enaki v srcu vsi bratje, a buržua-zna šola in vzgoja nas deli v, razne razrede, stranke, narode in vere. Ena sama skupna misel, tovariši, pa bomo raztrgali in zagnali verige in zasijala nam bo boljša in lepša bodočnost. Omladin-. ci, pripravljajmo se na to misel, strnimo se v neločljive vrste brez obotavljanja in brez bojazni, da prodre temo naša luč, da prinesemo novo družbo in •). njo novo kulturo ! Sam. ReSka dolina Da smo tudi mi deležni sreče biti ohlagodarjeni s spoznanjem brutalne resnice, evo par primerov: Reven bajtar je poleg malega prešiča pridelal 3 hi kisle Vremščice, pomešane s sadjevcem, da si bo v vročih dneli tešil žejo. Izve čuječa postava in pošlje k njemu zveste varuhe preiskat, če je res, da je izvršil ta zločin. Izvohajo kislico, shranjeno v hlevu, kjer je prašič, ker drugih prostorov bajta nima. Zapišejo in plačaj 45 L davka. Kdo naj bi bil revežu bajtarju zaupal in posodil denar? Prodal je prašiča 4 mesece prezgodaj, da je mogel plačati ta znesek. Drugi slučaj: Kmet kupi na sejmu za delo potrebnega konjiča. Nesreča je hotela, da ga je kupil od tihotapca, ki mu je izročil živ. potni list. A kaj je nepraktičnega kmetiča to zanimalo! Vtaknil ga je v žep zaradi običaja in hajdi domov. Tudi mu ni prišlo a ni vse modro urejeno?! Vraga, če imaš in. kupuješ utiibotapljeno blago, plačaj! Če ne poznaš modrih zakonov, škoda te-hi in bolje nam. čakaj, da boš še bolj zarukan im še bolj daleč od modrosti naših zakonov, ti vzamemo še «i» in «u». — Tako mislijo modri gospodje in se smejejo ubogim revežem. Pravim tatovom puste prosto pot. Da Tli morda res? Državne meje so gospodarskega im polit, značaja in v prilog trebušastim kapitalistom, ki dob6 uvozna dovoljenja in sicer obdavčenemu uvoženemu blagu zvišajo ceno do . stopnje velikega proti/ta. Kdo to plača, če ne mi, ki to kupujemo. Če pa pride brezposelni rovež i.n utihotapi prepovedano blago, lop, me samo po njem, temveč tudi po onem, ki je to blago kupil Od njega. Tako se ustvarijo domovine. Ko se gospodje kapitalisti par držav spro, oziroma, bi radi še ne, kaj onostran. državne meje, da bi imeli malo širši trg za svoje produkte, oziroma dabi ne plačevali colnme za blago, ki je lahko prišlo v njihovo last, tedaj pa mas pošljejo v boj za domovino. Morda ne? Za sladke domovine, kjer se nam cedi med — kdo bi ne šel s pogumom v boj? Kdo bi ne zgrabil za orožje, da brani to, kar ima? Poglejte: imate kapljo vina —,, plačate in je vaše, imate kravico, plačate, imate mast, kurivo, obleko, pokrivalo, kokoši, zajce i. t. d. plačate in s.te svobod/ni. Hočete imeti zdravnika, živinozdrav-inika, plačate in ste prosti, nimate nič, ste tudi svobodni, saj vas nikdo ne nadleguje. Pa da ni dobro? Rritka resnica, a veste: z izmolzlo kravo gre- tudi gospodar v «maloro,» čeravno izgloda na njegovem dvorišču vse v redu. To je spoznal že pred 14 stoletji Teodorik, kralj Vzhodnih Gotov — torej barbar, ko je dejal, da blagostanje državljanov je prva skrb državnikov, drugače gre tvorba k vragu. Tega mnenja smo tud i mi in — upamo. Popotnik. STRAJK POLICIJSKIH AGENTOV. V Melboume-ju (Avstralija) so vstopili v stavko policijski agentje, tako da je bilo policijsko ravnateljstvo prisiljeno najeti kakih tisoč dobrovoljnih policistov. Prišlo je do spopadov med temi in plenilci, ki se okoriščajo s slučajem. (Konec). Mobilizacija je moža odstranila od njegovega navadnega življenja in ta je postal na fronti revolueiona-rec. Najglobokej&a izpremena se je izvršila v njegovi duši, mjegovo obzorje se je razširilo, njegove duševne potrebe so se povišale ionja, v obširnosti in ceni vezi, ki družijo moža in ženo. Priprava materjalniih razmer 'novih običajev in nove družine se ne da ločiti od splošno socialistične gradnje. Delavska država mqra postati bogatejša, da zamore resno prevzeti mase vzgojo otroka in rešiti družino kuhinje in pranja. Socializacije družinskega gospodarstva pa si ne moremo predstavljati brez gotovega obogaten ja delavske države; zato pa potrebujemo socialističnega nakopičenja. Edino le pod tem pogojem bomo zamogli rešiti družino skrbi in onega delokroga, ki jo tlači in izpodkopava. Pranje perila bo opravljala, ziato ustanovljena, občinska 'naprava. Izvrstna restavracija bo skrbela za prehranjevanje. Krojačnica bo izdelovala obleke. Sposobni vzgo-Jevatelji v službi skupnosti, in kojili je dognan ta poklic, kot pravi, bodo vzgojevali otroke. Vezi med možem in ženo bodo tedaj oproščene vsega tujega elementa, vsega, kar je bilo slučajnega ali vsiljenega. Prvi ne bo korakov, ampak čestokrat čisto navadne odpovedi. Navsezadnje je vseeno, ako beseda «sankcije» povzroča leikoče: ni n.lkakega povoda zato, da bi se la formula opustila. Poroda ga ni radi tega, ker je izkninja ie dokazala, da Nemčija ni občutljiva nupram prisilnim sredstvom,, ki bi učinkvala na kako druoo ljudstvo. Posebno pa zasedba njenega ozemlja, ne napravi nanjo tistega utiša ki bi ga imeli mi. Prisotnost tujca na njenem ozemlju jo ne vzbuja, .kakor smo bili mi vzbujeni, letu 18Ti,— Tak jezik govorijo vsi imperialisti. Okupirati, tlačiti tam, kjer ne more biti odpora. Komunistična zveza Julijske Benečije OPOZORILO. Izgubljene so bile strankine izkaz* nice, označene s številkami 2592 in 2594, izdane iz sekcije v Gradiški. Policija je zaplenila izkaznico št. 869. Sodrugi naj dobro pazijo, ako bi so jim predstavil kdo s takimi izkaznicami ! Iji slovenski Maj ki. tetinega zavoda A. Zanon v Vidmu. Novi nižji slovenski tečaj se otvori v pondeljek dne 3. decembra 1923. ob 14. uri v prostorih kr. Tehničnega zavoda A. Zanon v Vidmu .in ta dan se tudi začne pouk. Sprejemni izpiti se vrše v torek dne ». decembra 1923, ob 9. uri. Prošnje za vpis na kolkovanem papirju z vtisnjenim kolkom za 2 I.. naj se pošljejo podpisanemu ravnateljstvu z naslednjimi prilogami: I. krstni list; 2. spričevalo o cepljenju koz, stavljenih po 8. učenčevem letu; 3. zadnje šolsko spričevalo. pristojbine .so naslednje: za one, ki se prvič vpišejo, imatrikulacija (K) L; za vse učence brez razlike 40 L kot prvi obrok šolnine. Te pristojbine se plačajo s poštno nakaznico na naslov «Ufficia del Registra di Vdirie» in nakaznice se predložijo tajništvu kr. Tehničnega zavoda; na prostoru naslov pošiljatelja naj se označi učenčevo ime in razred. Za oproščenje od Plačanja pristojbin lahko prosijo oni, ki niso repetenti in so imeli prejšnje leto povprečni red vsaj 7.50, če so popolnoma revni, in povprečni red vsaj 8, če so v slabih gmotnih razmerah. Prošnja za oproščenje se napiše na kolkovan papir z natisnjenim kolkom za 2 L; priloži se potrdilo županstva o številu družinskih članov in o gmotnih razmerah družine; to potrdilo mora imeti tudi izjavo davčnega urada. Razen pristojbin plača vsak učenec v denarju 31.50 I.. in sicer 10.50 L. kot prvi obrok za vpis pri