nswir**™K s Naročnina $2.00 na leto. Izhaja dva krat na teden. NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. ST. 47. O. 47-. CLEVELAND, OHIO, PETEK, 13. JUNIJA 1913. CLEVELANDS1 AMERIKA Excellent advertising medium. VOL. Mestne novice. V nedeljo se vrši velik slovenski izlet na krasnem jezerskem parniku Eastland v Cedar Point- DOBRA ZABAVA. ttHBL-r'af:Mli i • .',"■"') •"•: 1 —Enkrat smo že poročali, da priredi Geo. Travnikar obširen slovenski izlet na največjem parniku, ki plove po Erie jezeru, na krasnem East-landu. Čas izletu je določen v nedeljo. 15. junija. Parnik od-plove ob pol devet Hi zjutraj i z Clevelanda, iz Cedar Pointa pa se vrne oh pol petih popoldne. Že na parniku samem se obeta prijetna zabava, ker preskrbljena ie dobra godba, ple šal bo vsak lahko po volji, in lene slovenske pesni bodejo odmevale daleč tja po sinjem jezeru, ki je videlo že toliko dogodkov v zgodovini, toliko indijanskih bojev ter bojev s prvimi naseljenci. I^e Slovenci v skupnem številu in skupni zabavi se niso bili zbrani na jezerskih vodah. Torej se jim sedaj nudi najlepša prilika. Pri dobrem vremenu v nedeljo bo-deje gotovo vzeli svoje otroke s seboj in še nekaj ur podali na prosto, na sinje jezero in priietno zabavišče v Cedar Pointu. kjer se lahko odpočijete od dnevnih skrbij in se po svoji volji zabavate. Prostora trniku je za 2500 oseb. Vožnja velja semintja samo 1.00. otroci plačajo polovico. Zdravju in dobremu duhu vsakogar bp koristilo, če se udeleži izleta, in lepo bo videti največi jezerski parnik ploviti po jezeru, in na njem Slovence. Upamo torej, da se zbere čimvečje število Slovencev v nedeljo na parniku. Natančnejše informacije dobite pri Mr. Travnikarju. —-V torek se je vršila v Col 4 in wood u pri slovenski cerkvi birma. Stotine otrok je bilo pripravljenih za birmo, toda kakor nam poroča številno lju dij, ki so bili zraven, je prišlo naravnost do škandalov. Škof je napovedal birmo šele ob — osmih zvečer, kar je očitno norčevanje iz ljudij. Se Indijance po dnevu birniajo, pa ne da bi Slovence, ki so vendar znani kot dobri prijatelji cerkev in , škofije. Škandal je m sramota, dii se Slovence upo števa toliko, da škof pride na birmo takorekoč v mraku. Otroci, veseleč se prijetnega dogodka, morajo čakati ves dan, botri imajo nepotrebne sitnosti.. Mnogo ljudij nam je poročalo, da je bil škof sicer že ob 5. uri popoldne v Collin-woodu, pa je vendar začel z birmo šele ob 8. Nekatere otroke, ki so čakali škofa, je tako zeblo, da so morale botri in botrce "sleči svoje suknje, da so pokrili otroke! Takih in drugih drugih stvarij smo slišali na stotine, od otrok, od botrov in boterc ter od drugih udeležencev birme. Več jfti tudi ni hotelo otroke peljati k birmi. Mi smo to zabi-1 jezili po splošni ljudski govorici in odklanjamo, vsako odgovornost. dostavimo le. da osebe, ki so nam pripovedovale. šo precej verodostojne. Občno znano je tpdi, da se je isti dan storilo več preklinjanja na svetem mestu kot celo leto doma. Škof bi vendar moral vsaj toliko vedeti, da se Slovencev ne birma ponoči, pač pa pri belem dnevu. Znamenje. koliko škof upošteva Slovence. Kaj pa če bi Slovene^ obrnili QSt in pokazali, koliko oni upoštevajo škofa? Izva- krščanske duše, ki so bile navzoče. V korist vseh prizadetih krogov je, da se taki prizori nikdar ne ponovijo. Omenimo tudi. da za,vse te dogodke ni Rev. Smrekar nič odgovoren, cer 011 se je po svoji najboljši moči trudil, da bi se vse tako uredilo kot je želelo ljudstvo. hNovo ustanovljena Slovenska Zadružna Zveza v NewbuTgu ima v soboto, 14. junija rb 8. zvečer važno sejo v Jos."'Smrekarjevi-h prostorih na 82. cesti. —Znani rojak Alojz Lohkar si je dobil dobrega konja in voz za prevažanje prtljage, expres in selitev pohištva. Stanuje na T422 E. 55. cesta. Rojakom ga priporočamo. —Slovenski trgovec Jos. Kuhar je odprl podružnico svoje trroceri]ske prodajalne na 1296 E. 26th St. -Sovražniki novega čarter-ia, o katerem bo treba voliti 1. julija, so se že oglasili. To ie stara republikanska garda pod načelstvom bivšega župana McKissona. Ti ljudje pravijo. da novi čarter ni vreden toliko kot je črnega za nohtom, in da bo Cleveland zaostal, če dobi nov čarter. No. ljudje imajo drugačno mnenje o čarterju, kar se bo pokazalo 1. julija, ko bo čarter z veliko večino sprejet. -iDržavljanske papirje so dobili v sredo na pošti Zjed. držav, sledeči Slovenci: Jernej An/ur, Rudolf Zupančič, Mihael Gole. Josip Bogar, John Močnik, Peter Mele, Frank Hafner. —'Zadnjič je bilo naznanje no da je bil uspeh baseball igre v nedeljo Edinost 7. St. Louis 7, pravilno bi se moralo glasiti St. Louis 8, Edinost 7. Stavo dobijo oni. ki so stavili na St. Louis. Dr. Edinost je storilo veliko pomoto, ker ni igralo do konca, ako so se imeli kaj za pritožiti, naj bi to naredili no igri. Razsodnik dela koli kor mogoče najbolj pravično, pa kljub temu jih bo slišal od ene ali druee strani, ker to je najtežji posel pri baseballu. V nedeljo igra dr. St. Louis in dr. Z. M'. B, dve. igri. Prva se .začne ob 1. uri solnčni čas 28. junija se Slovenian Home League udeleži parade v mestu, 29. pa ima svoj piknik na Drugovičevih prostorih Priporočati je še. da se ne vzbuja nobeno sovraštvo ali kličejo priimke eden druzemu. Kadar je igra končana, naj se vse pozabi. F. H. Mervar. —Tekom šestih dnij so avtomobili v Clevelandu ubili šti ri otroke. Policija, silno lovi vse one, ki prehitro vozijo. —»V nedeljo zjutraj ob 9. uri se vrši redna mes. seja Sloven skih Sokolov v mali Knausovi dvorani. Vabljeni so vsi člani. Zgodovina krviprelitja v W. Va. --.'f Posebni senatski odbor je v pondeljek začel s preiskavo o groznem delavskem položaju v West Virginiji. Dosedaj je že prišlo na dan, da so sodili delavce brez porotnikov, in aicer pri vojaških sodnijah. Delavcem so utrga-vali pošto. Nad 500 premogarjev je prišlo v Charleston kjer se vrši preiskava. Uspeh preiskave bo, da bo ne-kaj visokih glav občutno kaznovanih. Na dan pridejo dokazi o pravem suženjstvu. —-Clevelandske ceste v dolenjem delu mesta so take, da mora biti voznik ali pa pešeo> velik umetnik, če hoče varno priti iz enega kraia na druze ga. Celo pouličnim karam so odločili druga pota, in raditega vlada največja zmešnjava. Slaba uprava cest je vzbudila veliko nevOljo med prebival stvom, in neprestano romajo protesti v mestno hišo. —V zalogi imamo krasno knjigo "Amerika in Amerikan ci". Opisujejo se v njej vse ameriške slovensto* naselbine, zemJjepisje in zgodovina Amerike. Nad 800 krasnih slik je v knjigi. Prodajamo po znižani ceni ^n sicer vezano knjigo za samo $3.00, docim je prej veljala $3.60. Rojakom jo priporočamo. Nasi dopisi. Pred vojsko. Cleveland, O. The Cleveland Srbski vojni minister je > iz- Charleston, W. Va., 12. jim. Tu se je včeraj začela povesi zgodovine, ki je po svoji vse-bolj strašna kot nekdaj zgodovina Slovencev, ki so tičali v jarmu pohotnih nemških grajščakov v stari domovini. Pripovedoval je mož, ki je poveljeval vojakom, ki so stre-jali na sestradane premogarje, Poslušali so ga senatorji Zje-dinjenih držav, ki so bilil nalašč poslani i* Washington a, da preiščejo do neba kričeče krivice, ki se godijo premogarjem in delavcem sploh v West Virginiji. Vlada Zjedinjenih držav, ki jako nerada posega v pravice posamezne države, je bila sama prisiljena, da stopi z odločno pestjo v državo West \ itginijo in kaznuje najstrožje one delavske pijavke, ki so povzročile, da v. West Virginiji danes pes bolje je in se živi kot delavec. Ostre postave bodejo sledile preiskavi, ki se sedaj vrši v lpajhni sobi nekega hotela v tem mestu, in ko preiskavo posluša pet resnih mož od najvišje postavodajalne oblasti v Zjedinjenih državah. Najdražja svetinja, kar jo imajo Zjedin-jene države, je v nevarnosti, in to je osebna svoboda človeka — delavca. Kakor povsod, tako ste tudi tukaj dve stranki ena za kapitaliste, druga za premogarje. Senatorji, ki preiskujejo, so se izjavili: Vojaške čete so zavzele mesto sodni j v tej državi, in vojaške sodnije so nadomestovale porotnike! Nekaj, česar se v zgodovini Zjedinjenih držav še ni slišalo. Načelnik preiskave je senator Borah, oni senator, ki je preganjal uradnike Western Federation of Miners radi umora guvernerja Steunenberga. V West Virginiji se gre za vprašanje, ali so se kršile delavcem pravice, ki so jim zajamčene po ustavi Zjedinjeni'h držav, aliSo pripovesti o umorih delavskih žen pravične ali ne. General adjutant Elliot je pripovedoval: Ko smo prišli v kraje, kjer se je vršili premo-garski štrajk. smo najprvo zaplenili lastnikom premogovnikov 150.000 nabojev in vzeli smo jim 6 strojnih pušk, katerih vsaka je oddala 150 strelov na minuto. Ko je guverner proglasil dbsedno stannje v premogovnem okraju, so prišli miličarji od vseh stranij, in ko je bilo obsedno stanje preklicano. tedaj so državni vojaki stopili v službo premogarskih kompanij, in ko so je bilo obsedno stanje zopet razglašeno, so kar enostavno oblekli uniformo in streljali na stroške države. Me vse porotne scfcltiije vedno pripravljene soditi vse slučaje. ki so nastali tekom štraj« ka, toda vojaške sodnije se niso zmenile >a porotne sodnije, in so sodile po svo^i pameti. Nadalje se je izjavil Gaines, da so državne oblasti v West Virginiji naravnost upeljale anarhijo v premogarskih okrajih. samo da so pomagale pre-mogarskim baronom, da so lahko zatrli unijo in še nada* Ije izkoriščali delavce v svojih prodajalnah, kjer so ostali večni dolžniki. Ko je prišel premog iz jame na dan, niso koin-panije pustile nikdar nobene 11111 premogarju, da bi bil zra-. ven, ko se je premog tehtal, in 'bosi so lahko povedali poljub-' no število premoga, katerega je vsak premogar nakopal. Tako so bili tudi tukaj premogarji I grozno •goljufani. Premogarski j baroni pa so se izjavili pred odborom: Mi smo se borili za pravico. Združena premogarska unija v Ameriki ;e krivoprlsežna unija. Ona hoče kontrolirati I vse. kar se pridela na premo-I garski obrti. Premogarji v tej uniji hočejo tudi večje plače, tako da West Virgin i ja ne bo mogla pridobivati tako poreni premoga, kakor ga sedaj pri dobiva. In da se zoperstavijo ti premogarji lastnikom pre mogovnikov. so importirali v West Virginijo na tisoče pušk in strelnega orožja, da tako s silo doženejo, kar jim je državna oblast prepovedala. Ka kor hitro se je začel štrajk, so linijski uradniki poslali v državo stotine organizatorjev, staro žensko "Mother Jones", ki so štrajkarje silili k uporu proti oblastem. Na shodih se je javno govorilo, naj štrajkarji požgo in pomorijo vse, kar je kompanijskega. Lastniki premogovnikov so nadalje zanikali, da bi kradli pisma premogarjem, katera so ■slednji pisali svojim znancem v drugih državah, kako suženjsko živijo. Nadalje so za- veti, so imeli s seboj vedno strojne puške, ki so bile vedno pripravljene, da streljajo na premogarje. Generala Klli-ota je neki odvetnik tudi vprašal, če ni dobil on povelje, naj vzame tri topove in se napoti na Hollv Grove, kjer naj po-strelja vse. kar se mu bo ustavljalo? Klliot je zanikal to. Ko je bilo obsedno stanje preklicano, so premogarski baroni vzeli vojake v službo, in ko je guverner zopet raz-I glasil obsedno stanje, so ti vojaki vzeli uniformo in pod državno zastavo, dasi so bili še vedno v službi premogarskih baronov. Prišlo je na dan, da so vojaki zgrabili enkrat 50 premogarjev. jih vlekli pred kakega stotnika ali majorja, ki jih je obsodil in poslal v ječo. Premolar ni imel nobene pravice, da bi se pritožil, nova obravnava se ni dovolila, tudi če je bila prva kriva, pod varščino niso pustili nikakor, sploh Icar je rekel vojak, je absolutno veljalo. To se je godilo več me« secev v kraju, ki ima skoro 150 kvadratnih milj prostora. Senatni odbor se je pri enakih izpovedih jasno prepričal o resničnosti prve točke, ki pravi, da so premogarje. državljane, v West Virginiji zapirali Elliot je pripovedoval o bojih med premogarji in med bi-riči. ki so jih najeli lastniki premogovnikov. Kako se je streljalo kot v pravi vojski, kako se je požigalo. Nadalje se je Elliot izrazil, da je bilo obsedno stanje razglašeno na zahtevo linijskih uradnikov, ki so dolžili kompanijske biriče, da nosijo nepostavnim potom orožje. Baje so lastniki premogovnikov bili nasprotni obsednemu stanju. i\ajDOij je pa v zivczauc a nikali, da bi vabili naseljence njih državo, naznanili so, da njih delavci v moralnih razmerah dobro žive, itd. Vse polno obrekovanja napram delavski uniji. Izjavili so se, da so vedno dobrote skazovali, in nji'li stražniki, katero so najeli v varstvo svojega imetja, so bolje postopali napfram premogarjem kot najboljši policisti. Glavni zagovornik premogarjev je Frank Mommet, ki je bil prej glavni advokat države Ohio. Danes je pripeljal pred senatni odbor 200 premo-ga'rjev, ki so vsi pripravljeni pod prisego izjaviti, da so vse izpovedi premogarskih baronov natančno zlagane. Danes se je dognalo pri preiskavi, da je vojaško sodišče oprostilo nekega miličarja. ki je umoril premogar ja Longa. Isto sodišče je pa obsodilo nekega premogarja, pri katerem so dobili revolver, na $1000 gloibe in eno leto v ječi. Vojaške sodnije so sodile, kot se jim je zljubilo. in pri tem so prezirale vse ustavne pravice državljanov. Ljudi so zapirali brez varanta, na besedo profos in obsojali brez zaslišanja, da se je tako kratila ustavno zajamčena pravica Zjedinjenih držav. Kompanija ima silno advokatov pri zaslišanju. Nad 500 premogarjev je nrišlo v mesto, deloma kot priče, deloma, da vidijo, kako se potegujejo Zje-dinjene države za njih pravično stvar. Advokatje kompani-ie mislijo, da so na sodniji. kjer lahko mnogo govorijo v lenih frazah. toda senator Martine* jih ie dobro zavrnil: "Jaz nisem advokat, pač pa senator Zjedinjeni'h držav. Opustite vaše fraze in klepetanje in govorite le čisto resnico, katen bodemo. pri Bogu, prav gotovo na dan prišli.'' Kakih netnajst premogarjev je pri-setrlv da so jim vojaški častniki kradli pošto, jo nosili več tednov po svojih žepih, in ko nečmo šele izročili na prave naslove ali pa tudi ne. Neki delavec ni smel tri mesece.na noš to. To dejstvo je silno razburilo senatorje. Preiskava bo trajala dalj časa. in kakor je videti, 'bo nekdo silno trpel ra di te preiskave. Postava je veljavna. Washington, 11, junija. Najvišje zvezino sodišče je odločilo, da je nova postava glede časopisja pravomočna in ustavna. Lansko leto je namreč kongres naredil postavo glasom katere morajo vsi časopisi dvakrat na leto poročati general nemu poštarju imena urednika, izdajatelja, naslove obeh, kdo je interesiran pri listu, itd. Več časopisov se je pritožilo proti tej postavi, toda se-daj so zgubili tožbo na najvišji sodniji. o • OHCf^ V vdlvlllli • Chambre of Commerce je peljala načrt, da ljudje, ki iščejo delo, slednje hitreje in bolj pošteno dobijo, kot je to bilo sedaj v navadi. Trgovska zbornica je študirala kako ljudje dobijo tlelo, in spoznala je. da le malo delodajalcev se poslužuje takozvanih delavskih posredovalnic iz enostavnega vzroka, ker delodajalci tem posredovalnicam ne zaupajo. To pa pomeni, tla morajo ljudje, ki iščejo delo hoditi dolgo oko-lo tovaren. pretlno dobijo kaj pripravnega /a sebe, celo v tem slučaju, ko je delo na vseh straneh odprto. Država Ohio ima delavsko (posredovalnico v Clevelandu, toda le malo delavcev in delodajalcev ve za to, ker ta po sredovalnica nima sredstev, tla »bi oglaševala. I11 ta pisarna tu tli ni m°g'a poslovati s tuie-zenici, ker ni imela dosedaj nobenega tolmača. Raditega je trgovska zbornica sklenila, da se združi glede delavske posredovalnice z državo in plača za tolmače, .glase in drugo, vsaj za nekaj časa. tla se izve, kakšne posledice bo imela ta zveza. Načrt je sledeč: Trgovska zbornica je razposlala na vse svoje člane, kateri'i šteje 2300. posebna pisma. *v katerih se. člani pozi vljejo, tja se vedno poslužujejo te državne posredovalnice, kadar rabijo delavce. Dalje naj naznanijo koliko delavcev želijo, za kakšna dela, kakšna je plača in delavske razmere. Ta urad se bo sedaj nahajal na 603 Superior ave. N. W. Tu bodejo tolmači za vse jezike. tako da se lahko vsakdo pogovori, nadalje bo trgovska zbornica razdeljavala ob -prihodu vlakov *z naseljenci posebne plakate na postajah, kjer bo tiskano, kam naj se ljudje obrnejo za tlelo.'Poleg tega pa tla zbornica oglase v clevelandske časopise, ki se tiskajo v tujih jezikih. S tem načrtom upa trgovska zibopiica, cul bo dobila tlelo mnogim, ki so brez tlela, hitro in brez stroškov, kakor bo tudi zadovoljila številnim vprašanjem delodajalcev za tlelo. Če l>o novi mestni čarter 1. julija sprejet, tedaj bo mesto na svoje stroške odprlo poseben urad, ki bo posredoval za vse, ki s'q brez tlela brezplačno, hvalevredno pa je. da se je tudi trgovska zbornica zge-nila in nekaj naredila, da uniči sedanje delavske posredoval nice, ki so dajale tlelo delavcem proti odškodnini. Conemaugh, Pa. Dovolite ml nekoliko prostora, da, sporočim rojakom sirom Amerike, kako se imamo v naši naselbini. Kar se tiče dela. je še dosti dobro, kar nas je tukaj Slovencev, delamo večinoma v premo-govih rovih. Glede društev smo dovolj -zavarovani. Smrt nam je pobrala našega rojaka Antona Jaketa. ki je umrl 30. maja in sicer v Buxton. Ia. Ranjki je bil član dr Sinovi Slave. št. 168 S.N.P.J. v Conemaugh. Pa., doma je bi iz Št, Ruperta na Dolenjskem, tu v Ameriki zapušča triletnega sina, v starem kraju pa brate in sestre. Sobratsko društvo Valvazor mu je priredilo lep pogreb. Zahvaljujem se tore vsem članom dr. Valvazor št. 163, SNPJ. ki so našega člana spremili k večnemu počitku. Naj mu bo lahka tuja zemlja. Pozdravljam vse clevelandske Slovence, tebi-, vrli list pa želim dober napredek. John Zupančič, naročnik. grozil, da napovedo vojsko Bulgarom. Krvave bitke. VEZIR USTRELJEN. , Be Igra d, 12. junija. Srbski vojni minister se je danes javil, tla vprašanje, če pride | med Bulgarijo in Srbijo dra vojske, bo najbrž rešeno tekoittji enega tetina. Srbija je priprav?.'! ljena, tla obdrži ves teritorij« kar so ga srbske vojske zasedle, in evropske velesile morajo pregovoriti Bulgarijo, da o neha od svojih zahtev naprafmS Srbiji. Sicer gotovo začnejo fflj vojsko. Železniški promet Srbijo in Bulgarsko je postav-1* ljen, in kakor poročajo srbski 7 listi, je bil srbski poslanik v • Sofiji že odpoklican, kar znači toliko kot vojska. London, « '• junija. V bližin! majhnega mesta Makreš je prišlo včeraj tlo krvavega boja med srbekimi in hulgarskiltftij| četami, in tekuni tega boji JM9 padlo mnogo Srbov. V tej okoli ici pričakujejo še mnogo ]ev. Bulgari so zasedli srbsk^| mesto Vol o dan. in srbski p&jl veljnik je zahteval, da se fftftin odstranijo, toda Bulgari jM odgovorili, tla tega ne stonjttH Srbi so sklenili, da boinbaf t • Najnovejše za rojake LETNI IZLETI ŽELEZNICI Nickel Plate Road , Knjiga ■ slikami zastonj. F. A AKEBH,Hg«nt Cleveland. Ohio. — — on, (advokat) blazen. Ta za- toženec bi moral biti oproščen, ker je enkrat — pravo pogodil. Nadaljevanje iz prve strani. Dopisi pa je tako mraz, da- se je bati, tla pozebejo »letošnji nasadi. Upamo, da do tega ne pride, ker bi bil toprehud udarec za nas zemljane. Kar se tiče dela. je povoljno. Dela je dovolj in se ga tudi 'alvko dobi, zaslužek je kot drugod, Izučeni delavci zaslužijo več. kakor so razmere. Kakor sem zvedel iz zanesljivega vira, je dobila tukajšnja tovarna Jevett Car Co. precej naročil. V tej tovarni je delalo svoječasno precej Slovencev, ki so pa radi pomanjkanja naročil odšli drugam. Kojega zanima delo v tej tovarni, naj se obrne z dopisnico naravnost na to kompanijo, kjer bo dobil bolj natančna pojasnila. Minuli teden sem čital v št. 44 našega cenjenega lista Cl. Amerika, kako neki gospod iz zapada toči krokodilove solze za blaženo Avstrijo. človek ne bi vrjel, da ne čita, da se dobijo ljudje tako čudnih nazorov. Seveda je teh gospodov malo in še manj jih bo. če bodeio take prismodarije pisali. Tako pišejo, ker premalo herein zavedno časopisje. Ta Dalje na tretji strarti. Jedim naš rojak v Ameriki je -dobil priznanje od vlade >z Wa shingtona, da ima najboljša 4 zdravila kakoršnih še ni bilo. + Mpen tinktura, od katere v 3 dneh prenehajo lasje izpadati ■}; n v 6 tednih lepi, gosti lasje J; popolnoma zrastejo in ne bodo j; več izpadali in ne siveli. Alpen J; pomada, od katere moškim v 1: 6.tednih krasni brki in brad* popolnoma zrastejo in ne bode >dpadli in ne siveli. Revmati V- «em, kostibolj, trganje v rokah t nogah in knžicah, vam v 14 V-Jneh popolnoma odpravim M-Vsakovrstne rane opekline 't ' urja očesa, bradovice, potne X loge, ozebline in vse druge sli- V- ene bolezni se pri meni hitro t ozdravijo. Cenik pošljem za- t ton} ali pa pridite osebno. JAKOB WACHCIC, 1092 E. 64 Street. CLEVELAND, OHIO v."'" pVO na daljnega na-znanila bo zobo-zdravniški urad dr. Kalbfleitcha zaprt ob sredo popoldne ▼ poletnih mesecih. Ob tem času pa je urad odprt ob nedeljah od 9:30 zjutraj do 12. Dr. Kalbfleiscb, 6426 St. Clair Ave. Samo $3.00 za celo leto. In 1 dobite "Clev. Ameriko" v hišo vsak teden dvakrat. KDOR HOČE DFLA naj K naroČi n« naj novejšo knjigo. v. It ki Hlo« euMko - Aijclr*kl Tolmač da t bo lahko in hitro brem uMtrlJa pnutil «n*leMine. Kn|ig* ot.arg* alov. angl. raiiTOTur r«*kd«tn>o potrebo, n i rodila a« an*l pUnvo. aplaoranje • nglrM ib pliwm 'n kitko •<■ ooatane amcrik«n»kt drin vUuo. VrfauUga kfOls* Ima doadaj »ei.il »lov. angl ta angl. alor. alovar. Knjlga trdo in okoano * plntnu min« (nad *38 atrani) stane *2.00 In ar dobi pri: Ce nc morete lohiti prn vega Ricliter Pain Hx|)ellerjA od »alej?« 1ekai-j«, (ližite na mwnmifH I MUlMljl «%AlCOM - •ki-'^t VM'^'kH ^tl tm'ti'k'it'L'll'H -J, 11 •(! F.AA RICHTER * CO. 744* Washington Street, NtwTork, H.y I SB UOBfJO I'KI J J MM St. Clarr-av. JOSIP ZELE, Clerclui ft* I jf l'oiiljnjo (te tudi poexpresn ® Gospe in gospodične, sedaj se vam nudi lepa prilika, da si nakupite vrhnja krila (kikle) po nizki ceni. KupiK srtio jih več sto po ceni ed najboljše tovarne, fci izdeluje samo najboljia vrhnja krila, ker so jih imeli več kot je bilo potreba za to sezono. Imamo tudi iiroka favdana krila. Mi hečemo in bodemo prodali dvesto teh kril v enem tednu in sicer vaako za polovično ceno. Ne* vestam priporočamo naio lepo zalogo poročnih oblek, tančic in vencev. Mi zapiramo ob sredah popoldne TURK & CO 5707-5709 ST. CLAIR AVE. Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi. |r, v; i ; ■ . >rv | ClEVEUNDSKA AMERIK/ IZHAJA V TOREK IN PETBK. N A k O Č K I N A : Za Aaaonko............................... $2.€ Za Evropo .................................-W.0 Za Cleveland po polti......... ..... SI J Poaamcan« itorilk« pa 3 coat«. Dopisi hrt 7 podpisa in oacbnaall m m iprt(tma| Vsa pisma, dopisi in denar nnj »e pošilja nn: CLEVELANDSKA AMERIKA 811» ST. CLAIR AVE. N. E l:"_CLEVELAND. O._ EDWARD KAU3H. Publisher. 1.0flfl J. PIRC. Editor. ISHUBP Tf BSD AYS AND FRIDAYS '' l | ',v i.1,000 Hl«»trn1nt'a iKrutncral i the City ( leva! lid and daewlirrc, Ad ct tiiring r tew on mjucit. i TEL. CUV. PWINCETON IBP iiSsB BnKred n« sccond-claaa matter J«nuarj 5th l»rtt>, at t lic poat officc at Cleveland, O an irr the Act r»f March 3, 1H7». No. 47 Fri. June 13*13 Vol. VI I* " Kaj se naredi s $1000. Bp,/__ fvdor ima izmet' »1 is Sif«-c>, ft*i*: reče da ima že nekaj ilcuah I ja. Denar kot tak ir mrtev, cl* ga imate doma, lalik^ sc am ^ vkrade, zmanjka, ^ijiiie. iti /o-l pet hode te delali dolga leta predno jja prislužite s trdim ■ delom. Če denar nesete m !»an-l lo, vam plačuje slednja štiri i?#datotke od tega denarja. ižite v posestvo, v.nn »10-večjem do 8 procentov. ;do, ki ima tiso^" dolarjev ijenih, včasih računa, ka-ta denar najbolje /dobi mu nesel neka i » es se močno kupujejo Mestni svet, premogar-dje, delavci ,ki so se do avžili mestnega in U -rega prahu, si želijo o i t, svežega zraka, kato-le morejo dobiti v za-m mestu in zaprašenih ah. Poglejmo torej nekaj vam prinese en ti-larjev, če jrh vložite v ali na zemljišče, kjer jete poljske pridelke, meriski mesečnik je podeče številke, kaj se lah-edi s 1000 dolarji. Uzdelitev denarja, krov zemlje, po $30 en ar se plača v teku deset n 7% na leto ,obre- ,*o plačilo ......$150.00 ude ........... 350.00 1 za vozove .... .25.00 "avi ........... 75.00 či, 6 ted. stari . . 10.00 osij ........... 25.00 : .............. 50.00 i zabavo ....... 75-°° ilsko orodje, ka-iblje, krampi, lo-matike, sekire, ', poiustvo in vse drugo -»32.00 (Skupaj $ 1000.00 Kaj se pridela. Dvajset akrov naj se posadi z bombažem, deset akrov z koruzo, deset akrov z ječmenom, dva akra s krompirjem in zelenjavo, osem akrov z deteljo in dobro travo, /.nese skupaj 50 akrov. Kotiko se pridela ? 7500 funtov volne, 12c funt, vredno ........$5-00 00 Obresti n adolg......94.50 10; Davki .................10.00 g,, j Zavarovalnina^.........10.00 i|a; Časopisje ..............10.00 — Dobrodelni nameni ..... 15.00 Obleka in malenkosti ..250.00 Skupaj stroškov $1257.00 D h od ko v .....$1962.50 Dobiček v letu .$ 705.50 Mož, ki ima tisoč dolarjev, rt. ima dvoje potov, da pride do [jj i farme. Ali jo vzame v najem, f- ali jo pa plača ali kupi. Kdor — j je / malini zadovoljen, bo far-_ mo kupil, ker prva leta ne bo ! imel nobenega denarja, da bi : okoli farme kaj pob« Ijšal. Kdor I pa^frmiu) najeme v rent, pa žt - j lahko kaj prihrani in dene na 1 stran, da potem lahko začne s toliko večjim. Farma mora biti [# ne več kot pet milj oddaljena - i«! železnice, mora imeti dre-vesnjak ,saj priličnn hišo z do-bro vodo, posebno dobra voda " je velike važnosti. 7. a tisoč dolarjev, kakor >nio videli iz gorenjega števila •e že da kaj narediti. In kdor je previden in dober gospodar, bo tekom nekaj let po primerni ceni nakupil še nekaj sveta, zemljo ž dobrim gnojilom zboljšal in tako prideloval čirii-dalje več. DoH»ra gospodinja je I na farmi veliko vredna, in če so pridni otroci, ki odrastejo II na farmi, so kmalu velika po-1 moč vsaki kmetiji, in večkrat . ni treba najemati posebnih de-1 lavskih moči j. Poleg tega pa * čuti farmer okoli sebe neodvisnost, prostost »11 ves dan se nahaja v finem, prirodnem ' zraku, nič ga ne moti. Postopači. lemihi in deTomrzneži, " seveda ne smejo na farmo. Tu je treba hudega dela, pa se dobi tudi pošteno plačilo in človek v zdravju lahko dočaka visoko starost. Kdor ima, torej na razpolago desei" stota-kov, naredi najbolje, če si ku- 1 pi svet z opombo seveda, da dobi svet na prostoru, kjtfr je 1 zagotovljen, da bo farma us-1 pevala, v i t Slovensko zavetišče l \ 1 Izkazana svota meseca .maja .............$1214.84 ' Zneski, prejeti od tajnika: ■ Dar poslan od Mr. Kr. ' Gorenca, Fort Smith, ( Ark. (nabrano med J ( tamešnjimi rojaki). 10.20 ( Članarina in pristop ( AUrs. Marije Jurečič, \a\ Sal le, lil....... 1.00 V ( Članarina št. 4. SZ. ( ■Sv, Barabara KiS K— Seminole, Pa.. 7.65 A članarina in pristop št. 1. S/. 8DP#Pi) s Št. 4 Waukegan. III. 5.15 J Izročeno od začasnega odbora SZ ...... 566.39 1 Zneski, prejeti od 4 blagajnika: s Društvo Sokol 20 Ely, Minn.......... 6.85 r Neimenovai^v Dulnt'h Minn............. 1.50 ('.. \Y. Ser le. Chis- ' 7 Iti tm, Minn........ 2.00 ^ Glas Svobode Co.. " Chicago, 111....... 26.2^ '' _______i; Skupna svota nabrana do i. junija in na-ložena na obresti... $1841,83 Frank Krže, I. r. tajnik SZ. Geo. L. Bivzich, I. r. blag. SZ. 7 __V n JZ TAJNIŠKEGA URADA SLOVENSKEGA ZAVE 11 TIŠČA. r p () j prvi vseh navzočih, smo teden ^ 1 pozneje sklicali še jedno sejo. Pred to sejo je pregledal nad- 1 zorni odbor poslovanje sedan- t« jega tajnika, varščine in k or- 1 poracijo, ter našel vse v redu", p Ker je s tem odpadel zadnji n zadržek, jt- začasni^ odbor iz- d , ročil vse knjige in denar sedan- 11 ij j emu odboru, kot je* izkazano c v prejemkih za pretekli mesec, p 1 "Prejeli smo skupno od začas- 1 nega odlxira bančni ček za 11 $566.1 j in 28 centov v goto- b vini. z irtieun odbora izreči zahvalt začasnemu odboru za vse, kai d so se trudili in storili v prt< d Slovenskega zavetišča. Upam 0 da bodo tudi za naprej delova 3 li vsak po svojih močeh, da st o čini prej izpolni naša želja. 0 Iz zapisnika Slovanske de 7> lavske podpf rne zveze v Cle velandu sem videl da je nek d do poročal delegatom, da so s - odborniki v laseh in da naj st ) se nabira ali pa če se nabira *) naj hrani vsako "društvo zase ) Resnici na ljubo konstatiram , da je dotična oseba cenjenim 1 delegatom vedoma ali nevedo-, m a lagala. Resnica je. da poslu- • je odbor v najlepši vzajemn s t i"1 - Resnica je. da je posloval za-» časni odbor v zajenmosti. Re-i snica je zopet, da ni bilo no- • 1 »enega navzkrižja med začasnim in sedanjim odborom. Če pa kdo izraža privatna mnenja, i oi ti to odgovor en odbor. ^Cenjeni bratje delegat je. ki , ste slišali neresničn iioročilo ■ na konvenciji, vedite, da se taka poročila razširjajo od ljudi j, kterim je za to, da podro nekaj še predno se je začelo zidati, Je od Ijlidij. kteri zdaj brskajo, ko pa bodo izprevideli, da nič ne pomaga, bodo pa polagoma utihnili in prišli zraven. Pa je boljše, da jih ni. Odgovoriti moramo tudi tistim. kteri pravijo, da je Zavetišče zaspalo. Res ni danes tac/?ga n pit ja, kot je bilo tedaj, ko sta dva lista poslala no stotine pol za nabiranje darov. Teden za tednom so 'hodile pole /. dopisi o lepi svtari. Ko so pa bile enkrat vse pole pri- bčene, je pa bil zopet mir. Dobra reklama je pač bila amnak vsak teden se ne more nošiljati svežih pol. ker kar je kdo mislil dati, je dal. Iz reklamnega dela smo prišli na sistematičnega, to se pravi: vredili smo pravila, postavili temelj, inkorporovali in začeli s poslovanjem tflko. kot se mora začeti. Tisti, ki pravijo, da spi. spijo sami. ker jih ne najdeni nikier med člani. Naj bi1 rajši vsak pristopil in priporočil pri svojem društvu, pa bi računi dokazovali da ne spi, ampak da prav dobro raste. Cenjena Slovenska društva. Zdaj je ležeče na vas, kdaj bomo imeli svojo zgradbo. Če ne ibndete podpirali vi, potem je vsako delo zastonj in Zavetišče pojde t je, kamor je šlo že polno lepih mislij in načrtov. Dar. kterega nabita narod zase, je tako majhen, da ga zmore vsak. Celili 25 centov je pristopnina in mesečni prispevek je pet centov. Pišite na tajnika za knjižice in znamke, pa jih bodete prejeli takoj. Potem uprašajte. kdo p«rtlpira Zavetišče. Iti« dobili jih bodete veliko. Denar katerega se nabere se vselej takoj naloži kot hranilna vloga, katera se ne sme dvigniti drugače kakor s podpisi predsednika, tajnika, blagajnika 'in jednega nadzornika - Vsi uradniki in direktorji Slovenskega Zavetišča so pod varščino. Zavetišče je bilo inkorpo-rirano dne 28. februarja in je kot tako dolžno dajati račune državi. Kdor tv rej kaj hoče žrtvovati, tisti bode pristopil kot član in podpiral plemenito misel. Kdor pa ne misli, bode pa še nadalje iskal vzrokov in izgovorov, zabavljal bode in iskal drugih tolažb za svoje grdo tlelo. Cenjeni člani — pri vsakem društvu vas je nekaj, ki veste, za kaj se gre. Ustanite in pojasnite, delujte. Mi •< dborniki ne moremo več kot vabiti vas. Mi delujemo sami po svojih na;fl>oljših močeh za blagor na-roda, od vas je odvisno, ali pridemo kdaj do našega cilja ali ne. Tiste pa. kteri so proti Zavetišču, si pa dobro oglejte, pa bodete kmalu prišli na to, zakaj so proti. Težak je začetek povsod in težak je tudi pri Zavetišču. Ampak začetne težave so že premagane, vse je v redu. Denarno tudi napredujemo — društva se oglašajo — misli« 1110, da ne bode v nekaj mesecih društva, katerega bi ne bilo pri slovenskem Zavetišču. ' iPristopajte in delujte za plemenito misel. Delujmo vsi, da bode Slovensko Zavetišče res zgradba Slovenskega naroda v Ameriki- I . • 01 Za odbor Slovenskega Zave-r tišča( frank Krže, tajnik. Strelice. 1 N'eka tridesetletna učiteljica e se je poročilla — drugega jutra ' j' Je I,a pobegnil mož z $500. • kar si je ona piihranila. Mla- • da žena je pa rekla: Vredno 1 je bilo,$500 biti žena moža, če-' tudi za kratek čas. Kakor pravi • pesnik: Preživeti eno noč, v ' paradižu ,ni predrago plačano. ♦ * * llaptistovski, metodistovski ' in drugi Juteranski svečeniki • neprestano silijo v javnost s - predlogom, -da naj se poročijo - samo taki ljudje, ki dobijo od zdravnika spričevala, da so po- f polnoma zdravi. Ti duhovni 1 kopljejo sami sebi grob. Ako ■ oni ne (bodejo hoteli poročati ■ nrladih parov, bodejo sledenji ) šli pač k mirovnim sodnikom, 1 kjer je tudi ceneje. i * * * .Veki sodnrkjr se je odpovedal 1 sodništvu, Ker s svojo plačo. ' $7000 na leto svoje družine ne more pošteno preživeti! Če bi " bil to resnični vzrok odpovedi. • tedaj bi moralo danes logično » devet desetlhi vseli ljudi j na , svetu odpovedati službe. ♦ * * Sam "prezvišeni in premi-lostljivi" chicaški nadškof je 1 obiskal "ljubega'' in "vzornega" župnika v Jolietu, gospoda Janeza Kranjca, tako poroča "Ani. SI." Saperlot, in Kranjec je urednik lista! I11 sam sebe naziva uzo^nim in priljubljenim! Bog ti daj še dolga leta, Janez! * * * Vprašanje, je kaj je iskaf ta pregnadljivi in pre vzvišen i chicaški nadškof, kakor pravi Am. SI. pri Kranjcu? Mogoče mu je povedal, naj spravi račune v red glede J. S. K. Jed-note? 4 * * Neki družini v Brooklynu so pretečeni tfden zgoreli štirje otroci, včeraj je pa mati dobila — trojčke! In naj mi še kdo reče, da Bog za vse ne skrbi! * * * Vmešana dnevna poročila: 75.000 delavcev, ki so zapo-sljeni pri Standard Oil Co. noče iti na štrajk. — Standard Oil Co. razdeli drugi teden obresti na delnice, ki znašajo štiristo procentov. » * * Njegova svetost, papež Pij je podelil blagoslov ameriškemu detektivu Burnsu in se ja-ko laskavo izrazil o njegovi delavnosti. Kakšna reklama za Burnsa! * * * * V različnih slovenskih tfstih po Ameriki beremo danes toliko oglasov o prodaji zemljišč, in vsak oglaševatelj pravi, da je zemljišče njegovo, tako da ' nam prihaja na misel mnenje. • da so slovenski mešetarji z zemljišči pokupili že pol Amerike. * * ♦ In v teh oglasili se vedno bere: Xe zaupajte drugemu, ki tudi zemljišče prodaja, samo na mene se cibrnite, jaz sem edini, moja zemlja je dobra, in ker tako eden druzemu očitajo, se nam skoro vrine mnenje. kakšna kupčija je pravzaprav to, ko ti agent je vedo toliko slabega eden o drugem oglaševati po časopisih. * » * Nauk iz tega je: Kadar se dva lumpa začneta kregati, te-. Potiskavca. Pred 7. leti je bil nekje v Coloradi. Kdor ve za naslov, naj naznani Ignac Me-glan, 1271 E. 55th St. Cleveland, Ohio. (48) Pozor. Vsem Slovenkam v Xewbur-gu in okolici se priporočam za vsa babiška dela. Imam diplomo od države Ohio kot priznana babica. Slovenske matere, kadar imate porod v družini, obrnite se na mene. Pripravljena sem podnevu in ponoči. Julija Akuszewska, 7803 Axtell Rd. Tel. Union 688 \V. 48 POZOR! POZOR! Naznanjam slovenskemu občinstvu v Clevelandu, da sem otvoril svojo grocerijsko trgovino. Kot dobro poznan svojim rojakom, se na tem mestu najtopleje priporočam vsem cenje nim Slovencem v obilen poset moje trgovine, kjer jim jamčim vedno točno, pošteno in fino postrežbo. Cene vedno naj* nižje. Se priporočani. (50) MIHAEL IPAVEC, 1383 E. 53rd St. 29 ženskh krasotic. Resnične umetniške fotografije najlepših žen v raznih po zah vam pošljemo v zaprti kuverti za samo 42 centov. B Auturi, 200 E. 23rd St. New York, N. Y. (49) Dve dekleti iščete sobo brez opravo. Kdor ima kaj, naj se oglasi v uredništvu. POZOR! V Norwood gledališču se igra v nedeljo krasna ljubim-ska drama iz balkanske vojske, z imenom "Marica". Mlado in čedno bulgarsko dekle je prišlo v turško sužnost, v harem. Potem pomaga Bulgarom pii begu. Pridite gotovo. Samo v nedeljo 15. junija popolne in zvečer. Prodajalna se da v najem z vso opravo ,za maniffakturno trgovino ali za drugo obrt. Na vogalu Addison Rd. in St. Clair ave. Parna kurjava. Vpra šajte na 6504 St. Clair ave. A. Goodman, I. nadstr. (49) Kadar vas nadleguje glavobol ter si ne morete pridobiti olvš-be, poskusite Severe ve Praske zoper glavobol in nevrai^ijo ('Severa's Wafer for headache and Neuralgia) in bote kmaiu občutili olajšbo. Hitro olajšajo vsakovrstne glavobole. Poizkus vas *bo prepričal. Nikoli ne bote brez njih. Cena 12 praškov 25 centov. Naprodaj so v vseh lekarnali. Zahtevajte Severova in ne vzemite drugih. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la. Fantje se vzamejo na stano vanje in hrano na West Side. Vprašajte na 5201 Clark ave. vogal 52. ceste. (47' Hiša naprodaj, ima 9 sob, vodo, oba plina, ibarn. Lot 40x140 Vprašajte 11a 1153 E. 61 st St (48) HIŠE NAPRODAJ. 1 hiša 11a E. 34 St. 5 sob $1900 1 hiša 11a E 41 St- za 3 družine $2100. 2 hiši na E. 43 St. ena 8 sob, druga 3 sobe za $2800 1 hiša na 47 St, za 3 družine $3100. 1 hiša na E. 49 St. za 2 družine $2500 1 hiša na E. 49 St- 15 sob, lot 50x126 $5000 1 hiša na E. 51 St. II sob za $3200. 1 hiša 11a E. 52 St. 12 sob $3200. 1 hiša na E. 52 za 2 družine $2300. i hiša na E Co St. 18 sob, in hlev $5000-1 Uriš a na.E. 66 St. 5 sob $2000. 1 hiša na E. 67 St. 12 sob, kopališča $3800. 1 hiša na Norwood Rd. 12 sob, kopališča $4500. 1 hiša na Edna Rd. 8 sob, kopališče $2700- 1 hiša za 10 družin na vogalu. Rent na mesec $125.00, cena 9500. 3 hiše na vogalu blizu slov cerkve, lot 12ox'i25 za 8 družin, $16.000 2 hiše na Addison Rd. lot 40X •150 za 4 družine, kopališče električne luči, cena $6000. Imam še veliko drugih hiš na prodaj v slovenski naselbini. Več se poizve pri (53) JAKOB TISOVEC, 1156 E. 6oth St Elektrika vam prinese dobro zdravje. Ali ste dobrega zdravja? Ali so vaša jetra delavna?. Ali je vaš sistem v pravem redu? Ali imate dober apetit? Ali je vaša kri čista in živci normalni? Ali dobro spite? Ali ne kašljate, imate razne bolečine in bolesti? Ne. — Toda vi želite dobrega zdravja, ker zdravje je največje bogastvo na svetu. Elektrika, kakor se rabi v moderno urejenih prostorih, lovrne zdravje, kakor je povrnila tisočerim ljudem v zadnjih dvajsetih letih. Mogoče je izmed njih kaj vaših prijateljev ali sosedov? Njih imena, naslovi in pisma zahvale za povrnjeno zdravje so na razpolago v našem uradu in dobfodošli ste, če jih pridete brati. Ponosni smo, kar smo naredili-2a te uboge bolnike in zadovoljni smo, ker smo dosegli uspeh. Gotovo, da rabim<5 mi zdravila, rabimo serume, anti-tok-sine in vse najbolj učene metode te dežele iq Evrope, pač pa mi ne izdelujemo navadnih zdravil, da bi jih napolnjevali s strupom, ki polagoma krade zdravje, da človek hira. Mi ne zatremo krasnega naravnega dela, pač pa pomagamo naravi najbolj modernim potom, da dobimo svoje prvotno zdravje in živahnost. Naše zdravljenje zopet popravi vaš sistem, in v kratkem času postanejo vaša lica rudeča, >pite dobro, vaš apetit je boljši, na teži pridobite, vase bolečine in kašelj z,gine, in začnete se veseliti novega zdravja, z.^jflko majhnim denarjem v pj*imeru s časom in izdatkom. Zdravljenje, kakor se vrši v naših 'uradih, ki so največji in najbolj iViodemo opremljeni v tej deželi, je prineslo zdravje stoterim bolnikom, o katerih so se zdravniki izjavili, da morajo biti operirani, ali pa da bodejo umrli, in sicer v zelo kratkem času, Slučaj revmatizma, bolezni v pljučah, jetrah in nervoznost so se pri na* ozdravili popolnoma. Najboljša zdravljenja se do godijo med bolniki, ki trpijo v grlu, ledjih ali pljučah, in si cer pridejo k nam taki bolniki, ki so zgubili že vse upanje, pa so vendar ozdraveli, sedaj delajo in se boljše počutijo kot kdaj prej. Tn ti slučaji so naši najboljši dokazi. Pridite v naš urad, ne da bi se ozirali, kaj je vaša bolezen. Mi vas popolnoma preiščemo s pomočjo najbolj modernih sredstev in X žarkov ter z dragimi aparati, in vam povemo, kako pridobite zdravje z majhnim denarjem. / Uradne ure: Od 9. zjutraj od 4. popoldne. Od 7—8 zvečer. Ob nedeljah od 10—12 zjutr. Dr. L. E. Siegelstein, Room 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. / DOBRE PLI.NOVE PRIPRAVE Ali veste če imate prave plino* e p*>trrfe&hae v vaši kuhinji? Ali imate naj)x>)jši knt iknik, peresih 111 kuhalnik? Pridite in obiščite našo 1ZL02B0 PL1N0VIH Ml PRAV. Prva vrata od plinovega urada, 621 Suprrior Ave. nasproti Hollendtn hot. In. To j« najt reja trgovina zh phnove potreb*« ine v Ohio. Tam dobite vse, kar p trel»ujete »kupno a »porabo phaa. Mnogo novih iznajdb dobite v tej trg o v tat. Pridite jutri. THE EAST OHIO GAS COMPANY, Mfl EAST «k SHOT. J m ■■i-'jh ,JI6 IW III IIW W MBMI DELO l DELO! DELO! Rabim 40 dobrih šumskih mož, da sekajo smreke (spruce). Plačam po $1.7$ do $2.00 na dan, hrana in stanovanje prosto, sploh vse prosto, tako da lahko zaslužite od $40 do $50 čistega. Rezali se bodo samo kreli '(logs). Obrnite se na Hubert Mihic, Limestone, N. Y. (io) Soba se odda v najem za enega ali dva fanta- S hrano ali brez. 1149 E. 63rd St. (47) DR. HOLLANtDER, zobozdravnik. 1355 E- 55th st. vogal St. Clair. Vhod nasproti Lake Shore v^M-tttttf H' ___ _ * Aostro- Americana s. s: co. Dlrektaa vožn|a med New Yorkom In Aratro-Ofrako Fina podvorba, električna luč, izvrstna kuhinja, prosto vino, kabine tretjega razreda na ladiji Kaiser Franc Joseph I. in Martha Washington. Govorijo se vsi avstrijski jeziki. Parniki od plujejo iz N. Y. ob 3 pop. ARGENTINA May 28th OCEANIA lune 7th MARTHA WASHINGTON June 14th Phelps Bros. & Co. 5j 2 VutiigtN St Ne« Ttfk, H.T. j; Ali pa na priroane Iff " r Z. D. in Canada rute JOHN GORNIK, Sloven** k* >r»ja*» 4m ST. CLAM afCMK. Priporočam a* va«m rojakom v nakup tap*, maftuiilh la Updl. nlh spomladanskih In lotnlh oblak tar Mkonj. Prodajam oMafca po mori In ta narojana. Priporočam aa aiwntm alav. mivm v napravo uniform In Izvriujam vaa Sraga krajaSfca narajMla, Priporočam tudi avojo vollko zaloga vaa* mallilk pali aMHn. war Edini založnik vseh sokolskib potrebščin. Telefon Princeton '24,02 W ®v©J k avqjlml ■m Naznanila 35= \ da bodri— od stdarNpNf) iVHBlO ime* c»e .a* pM. 1 . cknfak piysC \Mkjtmt ■H I (y\ od *»•» *> fes* * taft ....................................................wm m Brinje rec Tropinjcvec SliTOTka..................................... Cognac...................................... Knetporo grenko Tino -............... CBN A NA GAUMBt Slirovka................ TropinjeTec........... Cognac.............. Whiakejr................ Vino domaČe rdeče. Za o bila naroČila ae priporoča: The Ohio Brand} Distilling Go. 6102-04 St Clair Ave. CI—land, Obn. ..... ■'■■ ......... SLOVENSKO PODJETJE Z naselbino rastejo tudi katerih dobito danes vse, kar petrefcqjele dom in ralo družino. V naši popolnoma nanovo mrmj* bite veliko izbero, pohištva, kakor onsare sa ko, kuhinjske omare, omare sa porrelan, stole posteče, žimnke, posteljne raznovrstna porcelan, kakor krožniki, sa mesom juho, rasne skledice, vso kuhinjsko opravo, kakor ponve, lonce, nože, vilice, žlice, m Se slo m sto nih drugih posod in priprav, Id se rabijo pri kisi. vi«. 'Š NAŠA POSEBNOST JE: POSODE VSAKE VRSTE PO .................... 10c. Poleg te trgovine pa imamo tedi POGREBNI ZAVOD. Sprejemamo naročila sa ko£qe m automobile za vse prilike. Ceno vedno najnižje. Postrežba točna. Fran Zakrajšek, slovenski pogrebnih in balzame*. trgovina s pohištvom. T^twmaa ggQg StCblT** = ' - ki bi mu kmalu pregnali veselje do tatvine."' "Kaj pa če vi sami name ravate krasti?" ."Mi?'' vpraša zategnjeno in ves začuden. "I)a, viT 1 "Senor, mi smo »službeni pri rančeru, in torej njegovim gostom ne moremo škodovati. Sicer smo pa pošteni ljudje, in i nihče od nas še nikdar konj ni kradel." "Tega pa ne vrjamem. Vi me dobro poznate in morate vedeti, da se nikdar ne motim." "Jaz vas poznam? še nikdar v življenju vas nisem videl." "Zopet ne govorite prav. Ali vas ni poročnik poslal k meni?' "Poročnik? Kdo je to?" "Gavčo, ki je bil pred nekaj trenutki tukaj. On vas je poslal sem. da se prepričate, če sem res oni, za katerega me smatrate* Pred nekaj dnevi šte bili pri Lopez Jordanu. Videli ste nas v njegovem stanu. Da. bili ste celo med onimi ljudmi, ki so spremljali majorja Cade ra do splava, in videli ste, da je stotnik na splavu ostal. Če ste pa v resnici gavčo, v služ-l!)i rančera, teda se pa ne bodete branili, da ostanete tekom noči pri nas." "Rad! Samo prej moram še v .korale/' "Ni potreba. Iz korala konji ne morejo pobegniti. Kar pri nas ostanite, da b> prijetnejša družba." "Toda saj vam je vseeno, če sem tu ali ne." "Nikakor ne." odvrnem, "ker s tem bodete pokazali, da ste res gavčo v službi ranče rja:" Mož je imel samo nož s seboj. Upirati se nam ni mogel. Moji tovariši so tekom pogovora naredili krog okoli obeh možakov. Krmilar stoji za ran-čerom, jaz pa pred vojakom. "Senorji," se zdajci oglas! rančero, "tega gavča prav po-nepotrebnem sumite." * "Nikakor ne," odvrnem jaz. Ne samo njega, pač pa tudi vas imamo na sumnji. Ali niste opazili, da sem pravkar imenoval nekega poročnika, ki je bil tudi tukaj kot gavčo?" "Senor, vi se silno motite.' "Torej je vse zmešnjava, kar ste z njim govorili v svoji sobi?'' "Kaj?" "Da ste najprvo svoji ženi povedali, da ne sme prej zapustiti spalnice, dokler ji ne bo dovoljeno. To ste ji naročili, da ne bi zvedela, kake hudobije se godijo tu okoli." "Kake hudobije! Senor, jaz ne čujem rad takih pogovorov!" vzroji rančero. "Ne tako naglas, senor! Ali ni hudobija, če želi kdo svoje goste izročiti sovražniku na nož?" "Kdo pa je ta nekdo?" "Vi!" "Nikdar ne." "Ha! Govorili ste o nekem poslancu, o dvesto vojakih, ki so zasedli pota, in še o nadalj-njh dvesto, ki pridejo za prvi-i mi. Ali bodete tudi to tajili?" "Poslušali ste nas!" reče ran-j čero prestrašen. "Seveda, in slišal sem vsako ■ besedo." « "Govorili smo v šali. Po-. glejte na vse strani in preišči-I te vse. Nobenega vojaka ne ; dobite nikjer." ;j "Hvala! Ravno v roke bi jim • priletel." "Ne, resnica je." "No, če je tako, potem je , tudi vam vseeno, če ostanete . celo noč pri nas." 1 "To ne gre. Jaz moram biti v svojem stanovanju." Mož je postal jezen. "I^e počakajte,' se mu sme-f jem. "Poročnik vam je prej - povedal, da sem pravcati hu-i i dič. vam se je pa zdelo lahko t me zgrabiti. Vi ostanete pri nas." * "In če nečem ?" zakriči rančero. ; "Torej vas prisilimo." "Jaz grem." "Poskusite T In rančero hoče oditi. Krmi-larju pomignem, in slednji ga . tako zgrabi, da ne more niti zasopsti. "Ali naj ga zdrobim, senor?" me vpraša velikan. ; "Ne, pač pa ga zvezke na venj njega ffjoji jerbatero z odprtim nožem. Vojak, ki je vse to gledal, hoče neopaženo pobegniti. toda jaz sem hitro za njim in zakličem: "Ne tako hitro, moj dragi. ! Kakor hitro naredite še en ko- ; rak. dcJbite krojijo v glavo. Z j nami se ne bodete šalili/ Sedaj pa prime strah moža. : "Senor," reče s prosečim ; glasom. ' "Kaj morem jaz za to? Ali sem jaz kriv? Uboga- ! tt sem moral." '! "Vem. in raditega se vam :: tudi nič žaleča ne zgodi, dasi- !; ravno ste prišli k nam kot o j;| gleduh. Če nam poveste vs« ; po resnici, tedaj vas mogoče (; celo snustini k vašim tovarj- j; šem. Če vas pa zasačim na j! laži. tedaj ste zgubljeni. Ali ;! bodete resnično odgovarjali?" j; "Da, senor." "Torej mi povejte, kje se I j Lone'; Jordan sedaj nahaja?" r;j "V svojem glavnem stanu j; kot prej." I; "Tn major Cadera?" "Parana. On je vodja Čet. I ki naj vas iščejo na parniki'h." "Koliko vojakov pa je sedaj j okoli ranče?" i; "Štiristo." ' i! "Kdo je njih načelnik?" \\ "Neki major." "Ali je Anton Gomara, prej- j! šnji lastnik te ranče, tudi pri ; njih?" ; j "Da, ker je znan v tej oko- !j lici. Nadporočnik je." "Kako so vojaki posta vi je ; ni ?" "Pri vsakem vhodu jih stoji jI petdeset.' ;' "In kam postavijo onih dve- j| sto, ki pridejo za prvimi?" | ; "Pridružijo se prvim, tako | da bo pri vsakemu vhodu sta- ' lo sto mož." "Slabo! Slabo! Na ta način. | ne pridemo skozi." Govoril sem z obžaloval- j nini, da celo skrbnim glasom. j Vojak pa hitro pristavi *'Prav imate, senor. Nemo- j; goče je, da bi nam ušli." -; "Hm! S sto možmi se seve da ne moreim> spoprijeti. Kjei-koli skušamo piodreti, imamo -štirito mož za seboj, ki nas lahko vse postreljaio." "Prav gotovo, senor. Zato vam svetujem, da se j'aje pro- = stovolj 110 udate." 4 "'Prostovoljno?" mrmram, \ kot bi bil silno razburjen. Te- V ga si nisem mislil. Menil sent, ) da se bodemo boril: za *;vojo t kožo." S temi besedami ?e mi je f posrečilo vojaka preslepiti. Sla- V bič je mislil, da se v resnic: ta- fi ko bojim, raditega nadaljuje: t Dalje prihodujič. W NAZNANILO SLAVNEMU občinstvu uljudno naznanjam, da sem pretečem teden odprl podružnico na 1296 E. 26th Street in St. Clair Ave. ki je bogato založena z najboljšim in svežini gro-cerijskim blagom. Občinstvu ki stanuje v bližini te podružnice, se priporočam, da si ogledajo podružnico, ker pri prvem nakupu blaga se bo prepričal vsak, da se dobi tu najbolje blago za mali denar. Postrežba točna in solidna. Moje obe trgovine so odprte od 5. uri zjutraj do devete zvečer, solnčni Čas, izvzemsi nedelje. Za obilen obisk od strani cenjenega slovenskega občinstva se priporoča 1296 EAST 26th STREET 3846 ST. CLAIR AVENUE Prekinjeno delo RAZNO. Sin je hotel zaklati mater. Jože Kastelic. po domače Kovačev iz Žabje vasi pri Novem mestu je precej izprijen fant. Njegova glavna slabost pa je ljubezen do pijače. Njegova mati ima gostilno v Žabji vasi, Jože Kastelic pa opravlja med tednom posel voznika. Pri tem poslu se je tudi naučil pijančevati. V nedeljah je doma in bi rad ves ljubi dan popival. Iver mu mati nazadnje noče več dajati pijače, pa dečko z rogov i li. Večkrat je že surovo nastopil proti materi, včasih je doma vse razbil in poseči so morale vmes oblasti. Nekaj časa je potem boljši, nazadnje pa pade zopet v svoj stari greh na/.aj. Tudi v nedeljo, dne 4, maja je bil doma in je pridno popival. Ko je bit pa že zelo pijan in je zahteval še eno steklenico piva, mu jo je mati odrekla. Nekaj časa se je sin kregal z materjo, na* zadnje pa je zagrabil než in se zakadil proti materi, da bi jo z noiem. Umaknila se je še pravočasno in "zbežala, sin pa za njo grozeč ji, da jo mora zaklati. Poslali so po orožnike. Prišla sta dva. sklenila divjega sina in ga odvedla v /apore ekrožne sodnije v Novem mestu. Iz Ormoža. Letina v našem okraju nič dobrega ne obeta. Vinogradi kažejo vsled april-! skih mrazov slabo, črešenj ne bo nič, hrušek malo, edino jabolk je nekaj ostalo. Vreme je ustavi zdrav apetit, poveča odvajanje in prežene zaprtje notranje bolečine in krče glavobol zlatenico dviganje in bruhanje. FR^JUJUJUJ^K.-^* -! T^' I T r I T .r.Tv^^uiviviviuiuiv REKI RIO DE LA PLATA 1 —K— POTOPISNI ROMAN. anmiAROLiur t H i b Tli...... Ameriko" priredil ® Bt W L. J. P. W Ko poiziem toliko o notranjosti prostorov se vrnem k na-%tmn ognju, kjer stoji tudi pafcavnik s fratrom. Pmifcftr tročem tovarišem I mi i \ f"**l da som videl ženo z tim mm .otrokoma, m da ostalih | tnfc oseb nikjer ni, ko pride i ipeirto irmed koral proti ranči Tw8i sedaj ni sam, pač pa | ga spremlja neki mož, katere-tBaietoaooW^ . | Ta mož je bil precej mlad in ' oKfcčen kot pravi gavčo. Toda njegovi itoomji »o dokazovali, da je boljšega. Ostroge se blišče kakor zlato, in postavo je imel elegantno. Mogoče je trn mož preoblečen? Oba prideta proti nami, in rančero reče: "Ali so se nor ji imeli dovolj vsega? Mogoče želite še kaj?" ■"Hvala,** odvrnem. ^Nobene želje nimamo kot to, da se kmalu podamo k počitku." Mladi mož pozorno opazuje polkovnika, in videl sem tndi, kako se slednji hitro obrne. I potem pa odideta oba moža in I agiaeta v notranjosti ranče, f; Polkovnik mi hoče nekaj po-vedati, toda jaz odhitim v naj-I" večji naglici v hišo, odprem za-vneta, se splazim v ku-I hmjo in do vrat, ki so vodila v drugo sobo. Tu stoji samo tujce, fjočiro zadnjem rančerov | gTas Jti prihaja one sobe, J kjer sem prej opazil ženo: Tonj ugasnite luc, in ne i ggflkazite se prej, dokler vas ne f pokličem. Do jutri zjutraj sploh |§ei| smete odtod." - Slišim, da zapre vrata za se-Pljj, m sele sedaj pride k svoje-Wm tovarišu, kateremu reče: "No, poročnik, ali je saržent ppfiv videl? Ali imamo polkov-^ nika Alsina?" *f:"Rrez dvoma. V Bnenos pAyres sem ga večkrat videl." ) "Tempestad! Kako fina ri-| ba za na*." 'Toda nevarna je." : "Ohol Toliko jezdecev bo J?**ndaT premagalo enega pol-pfcvisikm. Njegove spremljeval-t as pa enostavno pobijemo." HTo ne gre tako lahko. Ce ^.se »e motim, zadostuje vsak izmed teh ljudij za nas deset. Treba bo previdno začeti. Ka-twr«fff/ ?di, ifcče te ljudi tudi - "Kaj pa so ti ljudje fr* so mi povedali, so HHi lopovi najnižje vrste. Na-ftieifcvali so Jordana preslepa-riti in mu uničiti vso njegovo nniili^A ** 1 "AH je to mogoče?" "Žal, da je. Major Cadera jih je vjel in jih pripeljal do Jordana. Od tf* so si pa z lažjo pomagali naprej. Jordanu so povedali vsakovrstne izmišljotine toda naredili niso ničesar. In fconečno so majorja, ki jih je spremljal, celo izpostavili m samotnem otoku." -Ali je utonil?" * . "Ne. Kmalu in srečno je prišel na breg, vzel je prvemu jezdecu, .katerega je srečal konja, in' podil proti Jordanu. Slednji je poslal ogleduhe za njimi, ki so zvedeli, da so lopovi kupili vozne listke dc Corriente, in raditega je da! Jordan basest i vse bregove obmejnih rek." "Ali pa niso teh ljudi na vodi zadržali?" "Ne. Sicer bi ne prišli. Vojaki niso mogli hitro dovolj na vse strani. K sreči pa jih je pampero prisilil, da so se izkrcali. Najslalbši med vsemi pa je oni, ki nosi usnjeno obleko, Na njegovo glavo je razpisanih tritisoč dolarjev." "Animo! Te zaslužim jaz * "Previdno je treba iti ns delo. Tu imamo vojaka, ki j< bil v glavnem stanu, ko io bili adotje pri Jordanu vjeti, in ta jih bo gotovo natar.nčno poz- "No, posebne previdnosti tudi ni treba. Pomislite, da je tukaj okoli stirisfco vojakov. v četrt ure. Zakaj je tr?ba torej toliko previdnosti?" "Ker ljudi ne poznate. Major Cadera je povedal, da inajo hudiča v telesih. Čakati moramo, dokler ne /.aspijo, potem pa pademo čez nje, in imamo jih, ne da bi tekla kapljica kr-* vi." Oba govorita še dalj >asa medseboj. Ker sem pa moral biti pri ognju, ko prideta iz ranče, se splazim nazaj. In res ni trajalo dolgo, ko pride poročnik na prosto, popolnoma sam. Kaj naj storimo? Če pri-držimo poročnika, tedaj nam rančero lahko uide Če ga pa spustim, tedaj mi ničesar ne pomaga, če dobim rančera v roke. Zatorej zaenkrat sklenem da pustim posamezno o\>a na miru. Tovarišem še nisem povedal ničesar. Vedeli so pa^doibro, da se je nekaj zgodilo, o čemur jim gotovo povem. Čez nekaj časa me pa polkovnik vseeno vpraša: "Kam ste gledali pravkar?" "Senor, izdan sem," mu odvrnem. ("Torej vas je navidezm ^av-čo spoznal?" "Da. Dvesto vojakov je tu v bližini in dvesto jih še pričakujejo." "Demonio,, Kaj pa hoče toliko vojakov v tem !;rajuv' "Poslali so jih ni mejo, in ker so vas tukaj slučajno spoznali, so jiih hitro po.s.a'i sem, da vas zgrabijo. Prenolgo se tukaj ne smemo mudili. ka;t: Jordan zbere na tein mestu veČ vojakov, in potem !»r> beg pploh nemogoč. Najbolje jc če počakamo, d;v se rinedi (i.in." Ali ste gotovi, da se nam bcjf posreči?" "Mislim takOi Če ne gre na.en način, bo šlo pa drugače." Toda ali v resnici mi.d i te, ;lii se lahko sprimete s ft'ri-