Leto H. V Celji, dne 2. januarja 1892 Štev. 1. Domovina Izhaja 1. '"n 3. soboto vsakega meseca. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. - Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se plačuje vsakokrat po 10 kr. od garinond-vrste. Velja za celo leto 1 gld. 2(1 kr.. za pol leta (H) kr. — Denar naj se po&ilja: * Ce,j' Novo leto. Navadno se človek veseli novega leta. Tudi časnik, so med tistimi, kateri se od nove enoletne dobe vsega dobrega nadejajo. Tudi mi ne gledamo preveč plašljivo v naj bližnjo bodočnost. Vendar ne moremo spisati »novoletni članek" tako, kakor bi ga želeli. Slovencem bi namreč radi za bodoče leto vse dobro voščili: Na političnem polji, da bi dosegli zaželjeno in v postavi utemeljeno enakopravnost Na gospodarskem polji boljše gmotno stanje vseh stanov po Slovenskem. Seveda, da želimo iz srca, da bi se vse te razmere v bodočem letu na bolje obrnile, a kaj pomagajo naše želje, ker ostanejo le tako zvane „pobožne želje", skoro le „glas vpijočega v puščavi". V bodočem letu čaka Slovence skoro da le stara borba, kakoršne smo sicer vajeni iz prejšnjih let. Naši nasprotniki ne bodo odnehali; vladne in državne razmere se ne bodo ne na korist Slovanom v obče in ne Slovencem posebej na boljše obrnile. Na zunanje stran >e torej naše razmere ne bodo zboljšale, to je, število naših političnih nasprotnikov se v bodlem letu ne bode zmanjšalo, in vlada nam v bodoče ne bode nič bolje naklonjena, morebiti še manje, kakor do zdaj. če nam je sploh naklonjena bila kdaj. Glede ravnopravnosti bodemo torej Slovenci še čakali, predno se i/vede tako, da bi Slovenci dobili to, kar Nemci in drugi avstrijski narodi že imajo. Mi nimamo ne svoje visoke šole, ne svojih strokovnih šol; še bogoslovske in uči- teljske šole so čisto; čeravno vzrejajo duhovi le za naš narod. In še ljudske šole se vtika le preveč tuj jezik; meščanske šole slovenske nimamo Slovenci niti ene, in ko ja domoljubni bogatin hotel napraviti v Ljubljani slovensko meščansko šolo, vlada ni niti mezinca ganila, da bi bila to stvar pospešila. Po pisarnah se po Slovenskem v obče le malo slovenščina rabi. lJo c. kr. uradnijah bode v bodoče do pičice veljalo, kakor do zdaj, da notranji jezik je in mora nemški biti. Zato pa se utegne veliko uradnikov tega načela prijeti še pri zunanjem poslovanji, kakor se je to do zdaj godilo in se neprestano prakticira. da tudi slovenske stranke dobe polno nemških dopisov. Ta kov pogled na bližnjo bodočnost ni vesel in tolažilen. Vendar moramo mi, in to lahko storimo, tudi z druge svetlejše strani načrtati, kakšno bode bodoče leto v narodnem oziru. Slovenci se od dne do dne bolje zavedamo svojih pravic, svoje narodnosti. Mi od dne do dne bolje čislamo svoj rod, svoj jezik, in se od dne do dne boljo organizujemo. Zato imamo v svojem notranjem, domačem življenji vedno več in več podpore in spodbuje. Ogromno število naših društev, med katerim je mnogo krepkih in čvrstih, velik broj gospodarskih zadrug, vedno več narodnih obrtnikov — to je naša krepka podpora, ki jamči, da bode naš narod tudi v bodoče krepko stal. Slovenci, ki tako pridno pomnožujemo svoje slovstvo, pridobivamo si povsodi novih tal. v raznih z&stopih, občinskih, okrajnih in deželnih. — V tem ozira nam je za početo in dobro vpeljano delovanje nadaljevati tudi v bodočem letu. Povsodi se moramo mi vdeleževati, vse dobro, karkoli je v zvezi z našim napredkom, moramo pospeševati — stranka rstvo v lastnem taboru pa ne gojiti. Nam mora biti celoskupni narod z vsemi njegovimi stanovi in ustanovami pred očmi. Cerkev nam mora biti sveta a šola spoštovana in čislana. Trgovina tako imenitna kot urad, kmet tako podpore vreden kakor rokodelec. Lepa kapelica tako hvalevredno podjetje, kakor dobro izpeljana cesta itd. itd. Pred vsem moramo pa pot odpirati slovenskim časopisom, ki bodo potem nehote izpod rinjevali nemške liste, katerih jo še vse preveč po Slovenskem. Tam, kjer so slovenska tla zgodovinska, tam mora tudi sedanjost slovenska biti. Celje je bilo od nekdaj slovensko so,lo; vse, kar se je tu preveč po nemško širilo, bilo je tuje, prisiljeno, nenaravno. Celje mora zopet slovensko postati. S Celjem vred morajo dobiti očiten slovenski obraz tista naša mesta in trgi, kjer ni podlage za nemštvo, kjer je nemščina le tuja rastlina med Celjske (Dr. J. Vrečko in Franc Lončar proti „Deutsche Wacht"i. Omenili smo že zadnjič, da sta {.'g. ilr. J. Vrečko in Franc Lončar morala tožiti časnik „Deutsche Waoht", ker ju ta lažnjive reči o njima razširjal in ker „Deutsche Wacht", ki itak rada razširja neresnične stvari, ni hotela sprejeti popravka. Pri obravnavi v prvi instanci, katero je vodil g. dr. Dragotin Gelingsheim, c. kr. sod-nijski adjunk, je bil urednik „Deutsche Wacht" Moriz Duftschmid oproščen, ker je bil g. dr. Dragotin Gelingsheim mnenja, da bi moral urednik Moriz Duftschmid se sam s seboj prepirati, če ponatisne popravka, kar se pa ne sme od njega zahtevati, ker bi sicer naročnike zgubil. Tožiteljev zastopnik g. drd. Hrumeli uložil je vsklic proti tej razsodbi. Dne 24. decembra 1891 bila je drugimi domačimi koreninami, katerim jemlje ona le sok in moč. Kaj bodemo naštevali te kraje, kjer tujstvo, zlasti gospodujoče tujstvo ni opravičeno! Naša naloga bode v bodočem letu, da spodbujamo domoljube v teh in drugih krajih, da pospešujejo našo narodno reč. .Domovina" se torej obilo podpore nadeja, od vseh domoljubov, oso-bito v naši spodnji štirski kronovini, kjer bode iz njenega središča širila na vse strani gorko rodoljubje. — Ozirala se pa bode tudi na to, da pospešuje s poučljivo besedo materijalno stanje naših stanov, osobito kmetskega in rokodelskega. Radi tega bode poročala, kako delujejo naše posojilnice, kako bi se obrt pospeševala, kako kmetijstvo izboljševalo, osobito kako se vpeljavala novodobna vinoreja z amerikanskimi trtami itd. itd. „Doinovina" je v kratkem času svojega obstanka pokazala, da ume svojo nalogo. Zato so jej pohvalo izrekli kar od kraja njeni čita-telji, in to od priprostega kmetiča in rokodelca do domoljubnega duhovnika in učitelja. Celo slovenski poslanci so se laskavo izjavili o njenem zadržaji. Zato bode srčno korakala tudi v novem letu po obširni in lepi slovenski domovini. novice. vsklicna obravnava pri c. kr. okrožnem sodišči v CeJji, katerej je predsedoval gosp. predsednik dr. A dal be rt Gertscher sam. Pri tej obravnavi pobijal je gosp. drd. A. Brumen v daljšem govoru razloge prvega sodnika ko* protipostavne in celo povdarjal, 'i da, ker je bilo s člankom „ Deutsche Wacht" sumničeno tudi c. k. okrajno sodišče, bi bil moral ta članek, proti kateremu je naperjen popravek to?-teljev, celo konfisciran biti. Vsklicno sodišče pritrdilo je razlogom zastopnika g. drd. A. Brumena razveljavilo razsodbo prvega sodnika ter obsodilo urednika Moriz Duftschmida na 5 gold. globo ali na 24 ur zapora ter mu naročilo, da mora oba popravka ponatisniti; sicer bo listu BDeutsche \Vacht" odklenkalo. — S tem se je merodajni razsodbi c. kr. najvišjega sodišča, na ktero se je opiral zastopnik tožiteljev priborilo zopet potrebno priznanje in tisto veljavo, ki jej gre. — Nemčurji, posebno tisti, ki pišejo v ^Deutsche Wacht", so s tem dobili pouk, kako se v — poštenem listu pisati ne sme. Želeti bi bilo, da na to — božično darilo ne pozabijo. (»Celjskega Sokola" odborniki pred sodiščem). „Domovina" poročala je vže v štev. 13. od 7. nov. 1801, kako veselje je vzbudilo v nemškutarskem taboru v Celju, da je sodiščni pristav g. dr. Kari Gelings-heim obsodil dne 27. okt. t. I. odbornike »Celjskega Sokola" pg. dr. Jos. Vrečka, dr. Ivana Dečka. dr. Karola Treota, Milana Hočevarja, Franca Lončarja, drda. Jos. Georga in drda. Andr. Dominkuša vsakega na 40 gold kazni. Ti gospodje so namreč odposlali na c. kr. namestništvo v Gradcu zoper policijo celjskega mesta ostro nabrušeno pritožbo za rad izgredov, ki so jili počenjali pri lanski sokolski slavnosti celjski mestni pobalini proti nSokolom" in gostom, ne da bi jih policija ukrotila. V pritožbi pravijo, da se je pokazalo, da mestna policija celjska ni zmožna vzdrževati red, in da se ni opazila pri nj» j dobra volja za to, tako da se čutijo Slovenci v Celju brez vsake varnosti; zarad tega naj se odvzame policijska oblast mestnemu uradu, in ista izroči posebnemu vladnemu policijskemu komisaiju. — Mestni urad celjski čutil se je po tej pritožbi razžaljenega na svoji časti, in zahteval od državnega pravdnika, naj on zarad tega toži odbornike „Celjskega Sokola". To se je zgodilo, in g. dr. Gelings-heim obsodil je vsakega na 40 gld., ako-ravno so ponudili dokaz po pričah, da je vse resnično, kar so pisali v svoji pritožbi. Zoper sodbo vložili so obsojenci vsi takoj vzklic, in c. kr. okrožno sodišče je dne 24. dec. t.' pod predsedništvom g. dr. Gertscherja, predsednika okrožnemu sodišču v Celju samega, vse odbornike celjskega Sokola spoznalo popolnoma nekrive, ter jih oprostilo od vsake kazni. — Tako je resnica in pravica zmagala. — Celjskim nem-škutarskim kričačem pa, ki so tako neznansko veselje imeli, nad obsodbo odbornikov „Ce!j-skega Sokola" so se nosovi kar pobesili. — (Premeščenje.) Davčni kontrolor, gosp. J. Rajšp je prestavljen iz Šoštanj* v Celje. (Občina celjske okolice) se je možato uprla terjatvam celjskega mesta, da bi mu nekaj zemljišč odstopila. Tako je prav! Svojo slovensko zemljo moramo čuvati, da jo nam nasprotniki ne pograbijo, zlasti, ko nas Slovence v okolici tako sramota pred svetom, in na glas kriče in nas obrekujejo, da se nerednosti in n«. spodobnosti godč v okolici. Če se res kaj zgodi, dotični gotovo ni drugod doma, kakor v mestu. Naši nem-škutarji delajo nam Slovencem sramoto in škodo in škodo celd samemu mostu. N. pr. poslanec Foregger je trdil v državnem zboru, da je draginja v Celji. Vendar je pa dokazano, da je v Celji skoro vse najbolj po ceni v celi Avstriji. S tem se je zameril mož še bolj obrtnikom, ki itak zanj ne marajo. — Prikupiti se je hotel uradnikom, pa se tudi ni. (Boljše ljudsko-solske knjige) prire-juje gosp. gimn. ravnatelj Končnik, znani veščak v tej stroki. Nemške slovnico izidejo najbrže še v tem letu v c. kr. šolski zalogi knjig. Slovenska berila pozneje. S tem bode jako vstreženo slovenskemu učiteljstvu. (Občni zbor ,.Celjskega Sokola") vršil se je dne 20. decembra. Brat starosta dr. Vrečko pozdravi zbrane člane in izrazi ob enem svoje želje glede delovanja društva. Brat tajnik dr. Treo poroča o delovanji „Sokola" v preteklem letu, kar je bilo /. odobravanjem sprejeto. Ker je bil brat blagajnik Lončar radi bolezni zadržan, poročal je tudi tajnik na kratko o denarnem stanji društva. Pri volitvi v odbor bil je dr. Vrečko z navdušenjem in vskliki jednoglasno iz voljen za starosto; z listki pa so se nadalje volili v odbor: Dr. Dečko, dr. Treo, dr. Ro-sina, Milan Hočevar, Dragotin Hribar in Srečko Magolič, kateri so vsi izvolitev vspre-jeli. — Pri raznih nasvetih bilo j", stavljenih več predlogov na razvoj društva in omiš-ljenje društvene zastave. (Božičnica pri šolskih sestrah v Celji) bila je v resnici pravo razvedrilo mladini in nič manj zadostilo podpornikom otroškega vrteča in šole. — Po lepih dekkimacijah otrok, predstavljala se je kratka igrica: „Sirota in božično drevo". Izvajale so naloge deklice iz zavoda in reči moramo, tako dobro in sigurno, da kaj tacega nismo pričakovali. Posebno pa je bilo m i eno vo-šilo k novemu letu. katerega je govorila štiri leta 3tara deklica. — Na to pojasnil je preč. gospod opat Ogradi pomen današnjemu dnevu v lepih, gorečih cerkvi, domovini in državi udanih besedah in razložil, kaka mora biti šola, da je koristna in ima hasek za človeštvo. — Slednjič pa je prišlo najveselejše za mladino in gospa 'vomega svetovalca Vašiča razdelila je do sto otrokom deklicam in dečkom popolno zimsko obleko, kruh in drugih dobrih stvarij. Častivredne šojske sestre pa smejo biti prepričane, da z njih delovanjem pridobivajo vedno več src, ki bodo gotovo jim vedno hvaležna. (Železniška proga Celje-Šoštanj) bila je v nedeljo 27. decembra slovesno otvorjena. Ob 8. uri zjutraj jel se je pomikati z zelenjem in štajerskimi grbi okrašen vlak iz Celja proti Petrovčam. — Na vsih postajah, ki so bile tudi nadičene z zelenjem in zastavami bil je deželni glavar grof Wurm-brand po občinskih predstojnikih pozdrav-ljan in se je izrekala zahvala državi in deželi za prepotrebno progo. — Kar nas ne more veseliti pri tej železnici je to, da so se slovenski napisi popolnoma prezrli in da se niti postaje in čas postanka ne kliče v slovenskem jeziku. —- V Savinski dolini, v kateri živi najmanj 95°/0 Slovencev in jih je med njimi recimo 80°/o, ki niti nemščine ne razumejo, je tako postopanje izzivajoče in gotovo proti zdravi pameti. — Ker je nejevolja očita, pričakujemo, da bodo vsi občinski zastopi storili svojo dolžnost in se odločno izrekli v pritožbah na deželni odbor proti takemu ravnanju. Pritožbe bi bilo najbolje skupno izročiti kateremu naših deželnih poslancev, da potem 011 pojasni v deželnem zboru te krivice. (Čudno znamenje čara). V nedeljo po-poludne, ko se je pripeljal namestnik baron Kiibeok iz Gradca v Celje, bilo je pri sprejemu videti čast. duhovščino z veleč. gosp. opatom na čelu, gosp. okr. glavarja z mnogimi uradniki, profesorji, častništvo, okrajni zastep itd. Le gispoda mestnega župana dr. Neckermana, ali podžupana, ali vsaj kakega mestnega odbornika nismo mogli zapaziti ondi. — Kaj pomenja to? — Li še vedno križci brenče po glavah? — O nesrečni baron Kiiheck! — Zakaj ne gre vse po željah naših mestnih očetov. (»Deutsche Wacht"i postala je tako otročja, dasiravno jo uredujeta dva urednika, da jo pri najboljši volji ni moč smatrati resnim listom. Te dni prinesla je par ruskih adres, katere pravi, da je dobila od prijatelja, ki jih je posnel iz administracijskega zapisnika „Narodne tiskarne" pod naslovom „Russisches aus Krain". Grda lažje slednje, kajti tako neznačajnih ljudi »Narodna tiskarna" nima pod svojo streho iij jih med pravimi Slovenci sploh ni dobiti. Sicer nas ne briga, od kod je „vahiarca" naslove dobila, a zelo zelo otročje je, da misli, da bode s tem denuncirala omenjeni zavod. Za „vahtarco" se razun par Celjanov, malo kdo briga, a vendar jo to karakterizuje in odkriva njeno plitvo znanje, če misli, da je to pregrešno, ako učenjaki ruski ali na ruskem živeči prebirajo in se zanimajo za razvoj slovenske literature. Mnogo roma med Nemce ruskih in zopet nemških Jcnjig in časopisov med ruske stanovnike, a irkdar še ni nobenemu listu prišlo na misel, da bi to objavil, kot denuncijacijo. — O ubogi bralci „ Deutsche Wacht"! Spodnj e-štaj erske novice. (Štajerski deželni zbor) je imel vtorek drugo sejo ter potrdil predlog deželnega odbora, da se v prvi polovici prihodnjega leta začasno pobirajo vse za leto 1891 določene priklade in naklade. Dalje je deželni zbor dovolil, da sme mesto Ptuj pobirati 70 kr. od hektolitra piva in 15 kr. od hektolitra in stopinje vseh žganih porabljenih pijač v 1. 1892, 1893 in 1894. Mestu Mariboru se dovoli za prihodnja tri leta, da sme pobirati pri pivu po 70 kr. od hektolitra, pri žganih pijačah pa po 4 kr. od hektolitra in stopinje. Na to je bilo zasedanje končano. (Premembe pri č. duhovščini). V Te-harjih je za kaplana postavljen č. g. I. Sušnik. (Premembe pri učiteljstvu.) Stalni podučitelj pri sv. Trojici v Slov. goricah je postal g. K. Čeh. Za podučiteljico v Galicijo pride gospica M. Sittig iz Smlednika pri Kranji; v Koprivnici je stalno nastavljena gospica S. Suš-i" I mrl je g. S. Ma-horič, pomožni učitelj v Slovenjgradci. Na Krškem okraju je stopila učiteljica g. Regnard v Št. Kupretu v pokoj, g. Doli na r (Sittig) v Vel. Dolini se je pa službi odpovedala. (Častnim občanom) izvolila je občina Velika Pirešča gospoda 1. Hausenbichlerja. Na dan sv. Janeza izročila je deputacija omenjenu gospodu med lepimi govori, kateri so naglašali blagonosno njegovo delovanje za Savinjsko dolino, krasno diplomo. (V Vojniku) je otvoril g. deželni glavar hiralnico, ki bode imela za 150 hiralcev prostora. To je prav čedno poslopje. (Presvetli casar) je podaril šolski občini šmartinski na Poliorji 100 gld. (Posojilnica v Framu> se je že zapisala v zapisnik trgovskega (okrožnega) sodišča v Celji in začne z novim letom svoje poslovanje. Načelnik jej je g. Gert. (Rudarski nemiri) so bili v Hrastniku in Ojstrem, pa so se že polegli. (Čitalnica v Brežicah) je Silvestrov večer priredila lepo veselico z dvema gledališkima igrama, tombolo in petjem. Čast jej! (Šolska novice.) Šola v Selih pri Ptuju se je na 2 razreda razširila; zato je razpisana podučiteljska služba do 10. t. m. — Pri sv. Trojici v Slov. goricah zboruje 6. t. m. sv. Lenartsko učiteljsko društvo. Mariborsko pa 1«. v Mariboru. — ^Popotnikov koledar" je ravnokar izišel in se dobiva pri Drag. Hribarju v Celji. Cena 1 gld. 20. po pošti 10 kr. več. (V Gornji Radgoni) se je s posredo-j vanjem dveh celjskih domoljubov (g. dr. Dečka in Lončarja) osnovala posojilnica, kateri je načelnik g. župnik Belšak. Najboljše znamenje, da bode imela veliko vspeha, je to, da se je graška klepetulja nad njo spodil tikala, predno je bila dobro osnovana. (V Gleichenbergi bode se zidala železnica od Purkle (blizo Radgone); zato se zdaj potegujejo še za nedodelane železniške zveze, n. pr. od Ljutomera v Ormož, ali iz Radgone čez sv. Lenart v Ptuj od tod na Krapino. ' (Radi vednih roparskih napadov) na Murskem polji med Radgono in Ljutomerom pošlje se tja blizo 300 vojakov, ki bodo prežali na roparje in tatove, ki prihajajo najbrže z Ogerskega. (V Laškem trgu) že dela nova šul-ferajnska dvorazrednica neprilike. Vanjo so namreč vtaknjeni otroci razne starosti in znanosti, ki so se prej šolali na ondotni j; dvojezični peteroraztednici. Zdaj jim pa dvorazrednica ne u<_-aja; zato nagajajo ondi nastavljenima mladima neizkušenima učiteljskima močema tako zel(5, da jih je bil prišel baje sam okrajni glavar pokarat. || Tudi stariši že majejo z glavo, češ, da ne bode prav. če se otroci slovenščine ne bodo j učili. O šulferajn. šulferajn, ti imaš veliko grehov na svoji vesti! — (Na ptujski Triki gori) praznujeta viničarja Vavpotič in njegova žena petdesetletnico kot zakonska dvojica. (Sevniška podružnica) sv. Cirila in Metoda je imela zadnji dan leta zabavo v korist glavni družbi. (Čitalnica ▼ Rajhenburgu) je imela v nedeljo občni zbor. Drage slovenske novice. (Družbe sv. Cirila in Metoda) so se spominjali zadnji čas z blagohotnimi darovi: Vrle gospe in gospodične iz Litije in Šmartna, ki so poslale družbi lOgld. 35 kr., da se s tem odkupijo medsebojnih novoletnih voščil; pokojna M. Hribar, j posestnica v Artižji vasi pri Zatičini, ki ji I je volila 5 gld.: č. g. Andrej Vole, kurat i v Olševku, ki ji je dcposlal v neki družbi nabrane 3 gld. in za vse dobro in lepo navdušeni slovenski in hrvaški v.seuči-liščniki na Dunaji, ki so ji volili izza kratke dobe že svoj osmi — in sicer znatni dar 20 gld. 30 kr. — Za vse darove, ki kažejo, da je prodrlo zanimanje za našo družbo v vse sloje slovenskega naroda, izreka najsrčnejšo zahvalo Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Bela smrt) nam jo proti koncu starega leta pograbila nenadoma dva odlična domoljuba slovenska. V Dunajskem Novem mestu je umrl inženir Fr. Poznik, še mlad mož, doma z Gorenjskega (iz Krope). Učil se je v Ljubljani in Gradci, bil inženir v Krškem, kjer je vzel v zakon sestro poslanca Pfeiferja; od tukaj je bil zavoljo narodnosti že pred 14 leti na Dol. Avstrijsko prestavljen. Tudi tukaj je bil velik domoljub slovanski. Podpiral slovenske dijake, slovenska društva, zbore itd. Pisal je več slovanskih jezikov, bil čist značaj. Izdal je bil v imenu dijakov v vseh slovanskih jezikih knjigo. S tem se pa tudi zameril pri vladi, da je bil nekaj časa brez službe. Nameraval je pisati svoje dni knjigo „Slovenski zidar". Naj bi se zdaj kateri slovenskih inženirjev tega dela lotil; naj bi naši inženirji hrvatske tovariše posnemali, ki imajo svoje društvo in izdajejo svoj list, kateremu je urednik naš slovenski rojak g. Valentin Lapajne v Zagrebu. — V Ljubljani je umrl mestni blagajnik Vojteh Va-lenta, mož, ki je v prejšnjih letih bil izvrsten pevec in pevski vodja ter gledališki igralec, slovenski skladatelj in pisatelj ter v obče jako priljubljena in zaslužna oseba. Naj v miru počivata! (Slovensko učiteljsko društvo) v Ljubljani, ki izdaje list,, Učiteljski Tovariš", enako vrlo, kakor „Popotnik" uredovan list, imelo je 28. m. in. dobro obiskovan občni zbor. Pri zboru se je nasvetovalo, da bi se v šoli učila pokončna, in ne poševna pisava, kakor jo sploh pišemo. Pokončno pisavo zdravniki priporočujejo. — (Društvo ,.Narodna šola") v Ljubljani je darovalo 2 klavirja, ki ju je od firme Giontini v dar dobilo, šolama v Šmihelu pri Novem mestn in v Gorenjem Tuhinju. (Za mestnega zdravnika v Ljubljani) namesto pokojnega dr. Ambrožiča, imenovan je naš rojak (doma iz Šmarja), g. dr. Jos. Derč. dobroznan ljublj. zdravnik in odličen domoljub. (Dolenjska železnica) na Novo mesto in Kočevje se bode začela na spomlad graditi, ker bode kranjska hranilnica potrebno j svoto za prvi čas posodila. (V Novem mestu) je bila cesarska vojašnica na prodaj. Naj bi se za ljudsko šolo, deško in dekliško, kupila! (V Cepovanu) na Goriškem se je otvo-rila šola za čipkarijo (špice), kakoršno se je do zdaj le v Idriji in okolici razvijalo. Za učiteljico je nastavljena gospica Podgor-nikova, sestra znanega in učenega sloven- i skega pisatelja g. Frana Podgornika. (Na Goriškem) ima vrla „Nova „Soča", ki ima velike zasluge za ondotne boljše narodne razmere, težak položaj, ker se inora tudi z neprijatelji med samimi Slovenci boriti. Kdaj bodemo Slovani edini zopet? Kedar bodemo imeli same nemške ministre. i Za občini sv. Jakob v Rožni dolini) in Tolsti vrh na Koroškem je ministerstvo dovolilo, da bodo imele v šoli le slovenski ij lični jezik. i Slovenskega popotnega kmetijskega učitelja) Korošci ne bodo dobili tako lehko, kakor si žele. Koroška kmetijska družba ga je že vladi odsvetovala. l„Mir"i v Celovcu bode Škrat na mesec izhajal. Prav je. (Na Beneškem), kjer živi onkraj Soče tudi kacih J<>.>g daj. (Uravnava Krke). Od c. kr. deželne vlade na Kranjskem je bil poslan inženir, ki je meseca decembra pregledoval, kako in koliko bi bilo treba Krko uravnati, kakor j so v deželnem in državnem /.bom zahtevali poslanci. (Trtnoušna komisija), ki je imela 17. pr. m. sejo v Ljubljani pod predsed-ni.štvom g. c. kr. deželnega predsednika samega. sklenila je, da bi se na deželne ali državne stroške poslalo kacih 20 kmetskih gospodarjev, dolenjskih in vipavskih vinogradnikov v Grm, kjer bi se učili nove vino-reje, ameiikanskih trt, njih izreje in cepljenja. Komisija je tudi priporočala, da bi se v vsaki občini v vinskih krajih zasadile trtnice in uzorni vinogradi z amerikanskimi trtami. iGraška zavarovalnica), ki je po Slovenskem zelo razširjena, ne bode letos dala svojim udeležencem nič povračila, ker je vsled obilnih požarov napravila manj dobička kakor lani, ko je bila dala znatno povračilo 15%- (Čudotvoren zdravnik) ali kmetski mazač, neki Srobut iz Vodic pri Colu na Vipavskem, se je klatil okoli Bučke v Krškem in inokronoškem okraji, kjer je babje-vernim kmetskim ljudem vse l)olezni ozdrav-Ijal s svojo čarovnijo, z vodo, križi, zagovarjanjem in drugimi neumnimi vražami. Svojo umetnost inora zdaj pred sodnijo zagovarjati. (Nesreča ali zločin). Od treh bratov Cmetov iz studeniške oočine nad Savo, katerim je mati nekaj zapustila, potegnili so enega mrtvega iz Save. Ne ve se, ali se je ponesrečil ali je sam smrt iskal, ali pa so mu morebiti bratje smrt učinili, ker niso bili radi dedščine edini. Sodnijska preiskava bode morebiti to razjasnila. (Nekaj ponarejenih dvajsetic), ki so bolj rumenkaste, krožilo je v krški okolici. (Jurčičevih zbranih spisov) je izišel 10. zvezek v „Narodni tiskarni" v Ljubljani; obsega „Rokovnjače" in nekaj drugih spisov. Cena GO kr. — Bambergova knjigarna v Ljubljani je začela pa Levstikove spise na svetlo dajati. Druge avstrijske novica (V državnem zboru), ki zdaj čez praznike počiva, irneli so izvrstne govore pred prazniki gg. slovenski poslanci: dr. Gregorčič, ki se je oziral najbolj na goriške razmere. Naš dr. L. Gregorec, ki je kaj ognjeno in odločno govoril, in dr. Ferjančič, ki je posebno to poudarjal, da kažejo naši c. kr. uradniki večjo pozornost nemškim društvom, kakor je „šult'erajn", nego slovenskim zborom, kakoršne prireja preko-ristna diužba sv. Cirila in Metoda. O izvrstnem govoru dr. L. Gregorca, s katerim je naslikal politične razmere in postopanje uradnikov na Spod. Štajerskem bodemo govorili še obširneje in navedli ga v glavnih potezah, da se prepričajo naši čitatelji o delovanji naših poslancev. (Novega ministra) smo dobili za božično in novoletno darilo, pa ne mi Slovenci, tudi diugi avstr.jski Slovani ne, tudi nam bolj pravični katoliško-politični Nemci ne — marveč nemško-libcralni Nemci, s katerimi drže naši nemškutarji. Ta minister je grof Kuenburg iz Linca. Zdaj bode ministerstvo skoro bolj čisto nemške barve — za Čehe in Slovence bode to veliko slabše. Kaj bo, ; ko se je žj do zdaj nam kruh po mačehino delil V! (Hrvatski pedagogijski književni zbor) je izdal zopet letos tri lepe knjige za učitelje in učence. Knjiga „Lepa naša domovina" ima vse polno krasnih slik iz Hrvatske. (Italijani) v južnih Tirolih niso bili pri volitvah v deželni zbor edini in so volili pristaše raznih nazorov, take, ki bodo šli v zbor, in take. ki bodo doma ostali. Naj počno po svojem, njih zadeve so bolj za- I motane, kakor slovenske; zato se ne čudimo, če so si z vlado navskriž. (Slavonske gozde) hoče v veliki tneri prodati ogerska vlada, in to precej pod ceno, kar peče hrvatske domoljube in jezi hrvatske lesne trgovce. (Dolenje-avstrijski deželni zbor) bode učiteljem na Dunaji plače povišal. Ogled po iirokem sveto. (Bolgarija) bode priredila bodoče leto v spomin desetletnega obstanka svojega kot samostalna država razstavo v Plovdivu. \ (Nemški cesar i je bil tako vesel, ko je nemški državni zbor sprejel trgovinsko pogodbo z Avstrijo in Italijo, da je svojega prvega ministra Kaprivi-ja (slov. morda Kopriva) v grofovski stan povzdignil. i Med Bolgarijo in Francijo i je nastal mal prepir, ker so bili Bolgari i/, svoje dežele iztirali nekega francoskega časnikarskega dopisnika. (V Rimu) bode začel na papeževem semenišči profesor staroslovenščino učiti. Tako spoštuje sveti oče papež naš jezik; kaj pa nekaterniki okoli Reke in v Zadru?! (Na Italijanskem) je snežena burja pogonobila čez 10<» delavcev, ki so delali novo železnico. (Ognjenik Etna) na Siciliji je začel bljuvati. Bati se je potresov, vsaj v njegovi bližini. D op Od Save. (O potrebi sejmov v Krškem.) V Krškem bi bil tedenski sejem za svinje jako potreben in hi koristil mestu, kakor okolici in celemu sodnijskemu okraju, da še bližnjej Štajerski. Sedanji boj za obstanek je hud. Na eni strani vedno večje naklade na občane, na drugi pa uime. Zaslužkov ni, pridelkov malo in še ti slabi. 'Prsna uš grozi uničiti vinorejo. ktera je večin«' prebivalstva preživljala. Treba bo pre-tresovati, kako gospodarstvo predrugačiti in na bolje obrniti. V ta namen se živinoreja sploh, posebno pa svinjereja priporočnje. S to se da mnogo prigospodariti, ne znabiti toliko s pitanjem prascev, kakor z i/.rejo mladih prasic, kteri se zmeraj prav lahko in vselej za gotovo prodajo. Že sedaj se zanj veliko denarja pridobi, če se pa ta reja še bolj razširi in vdomači. tem več. Ta reja bi se izdatno pospešila po svinjskem sejmu vsaki teden v Krškem, ker so že itak tedenski sejmi za drugi živež. Tudi ti bi ob jedriem živahneji postajali. V Krškem bi se veliko več denarja spečalo, kar bi trgovcem in obrtnikom le v prid bilo. Krško je kakor pripravno za tak sejem. Prostor za sejmišče je na razpolago. Želez-: niška postaja na bližnjem Vidmu, živino-zdravnik za ogledovanje je pri roki, okolica pridna, gospodarna, samo večje spodbujeje treba. Sedaj gonijo s polja, od Kake, iz Raj-henburga. Blance, Sevnice, Vidma svinje v Brežice, hodijo jih tja kupovat, kar bi vse II lehko bližje, v Krškem opravili. Z ozirom na te razloge je občinski zastop v seji 28. p. m. sklenil, da prosi de-| želno vlado za dovoljenje tega in žitnega sejma v Krškem. Od Laikega. (Rojaki, naprej!) j Minulo je leto, ^Domovina" je srečno kon-i; čala svoj prvi tečaj; spolnovaje zvesto na-I čela, katera si je v svoj program postavila. Veseli nas, da v staroslavnem Celji ni izumrl ! slovenski čut, da slovenski živelj napreduje. K i s i. temusi ti predraga „ I tomovina" dosti pomogla, osrčuje mlačna srca za slovensko stvar. Želimo ti vsestransko tudi v bodoče obilnih uspehov. Obljubimo kot pošteni Slovenci, biti vsikdar zvesti sinovi i hčere matere Slovenije. Zaupaje v božjo pomoč, hočemo se otresti bremena nasprotnikovega. Ljudstvo se probuja, se zaveda; tam kjer sedaj nasprotnik vlada, gospodarili bodo naši možje. — V okrajnem zastopu, v okrajnem šol. svetu, hočemo imeti mi prvo besedo. Mi smo davkoplevačalci, decaje naša. Toraj čez svoje hočemo sami gospodariti, ali ni to naravno?! — Osnujmo si svojo posojilnico. kjer se bode slovenski uradovalo, Slovenci se podpisavali, da ne bode treba strahu imeti pred našimi posilinemci. Slovenci, pomagajmo si sami, in Bog nam bode pomagal! Grenkoslad. Iz Kostanjevice. Gospod dopisnik iz Kostanjevice v l(i. številki „l)omovine" poudarja med drugim, da bi bilo dobro, da bi si osnovali posojilnico. To resnično potrebo čutijo rodoljubi ne le v Kostanjevici, ampak tudi v celem kostanjeviškem sodniškem okraju. Dokaz temu. da je tukajšna jako delavna kmetiška podružnica že pred j| enem letom izvolila osnovalni odbor, Kteri bi bil imel vse potrebno pripraviti, da se oživi toliko potrebna okrajna posojilnica. Osnovalni odbor, posebno dva člana tega odbora, sta se trudila, da sta sostavila tu-kajšnim razmeram prav primerna pravila in ta mesec bi se bili sklicali rodoljubi k prvemu zboru. Ali zgodilo se je, da nas zapusti g. Rn. ki je bil odmenjen biti voditelj temu podjetju. Zdaj pa ne vemo, če se bo posojilnica tako kmali oživela. Ne manjkalo bi sicer za to sposobnih mož. a manjka pa blagih src. Zdaj hočem pa kaj bolj veselega povedati. Tukajšnje ljudstvo, ki se pred par leti ni skoraj nič brigalo za sadjerejo, se je pričelo prav dobro za njo zanimati. Mnogo žlahtnega sadnega drevja so napredni gospodarji že posadili in tudi bolj počasni njih sosedje so se pričeli gibati. Kmetiška podružnica je napravila s pomočjo slavnega deželnega odbora 5 po-skuševalnih vinogradov in nekaj razumnih gospodarjev se je lotilo napravljati nove vinograde z ameriškimi trtami. Neverni Tomaži so se jim pcsmehovali in le malokdo je hotel verjeti, da bo iz tega kdaj kaj. Letos pa že rigolajo tudi taki, ki bi bili poprej prisegli, da se ameriških trt ne dotaknejo nikdar. Vodno poprašujejo po sa-jenkah in reznicah riparije; za druge vrste se malo menijo. Če bo šlo tako naprej in če slavni deželni odbor ne bo preskop s podporo, bomo kmali imeli zopet lepo zelene gorice in boljše vinograde ko poprej. Ljudstvo se je poprijelo živinoreje bolj, ko še pred malo leti; sadi sadno drevje, napravljn nove vinograde, toraj bo resnica, da nam bo trtna uš prinesla boljše čase. St. Jurij ob Taboru. „ Bralno društvo pri sv. Jurji ob Taboru" imelo je dne 27. decembra 185(1 svoj redni občni zbor, ki je bil primerno dobro obiskan. Gospod predsednik Martin Kopaš srčno pozdravi navzoče društvenike. Za njim poročata društveni tajnik in blagajnik. Iz teh obširnih poročil povzamemo, da je društvo v preteklem letu sicer tiho pa prav vrlo delovalo in da se je pravi društveni nam^n povsem dosegel. Pristopilo je v teku leta 10 novih udov in jih društvo danes šteje »K), kar je gotovo znatno število. Knjižnica šteje 173 knjig ter je narasla v tem letu za 20 knjig, 11 darovanih in 9 kupljenih. Izposodilo se je društve-nikom 105 knjig. Društvenikom na razpolago je bilo 19 časopisov in sicer 15 slovenskih in 4 nemški, ki so se prav pridno čitali. kajti na dom se je izposodilo 735 časopisov. Gmotno stanje društveno je ugodno vkljub temu, da se je izdalo le za časopise in knjige nad (50 gld. Potem so sledile volitve z nastopnim izidom: pg. Korun Valentin, kand. prof. predsednik, Blaž Brišnik. gostilničar, podpredsednik. l«'r. Som. nadučitelj. tajnik, !•'r. Sternad. mizarski mojster, blagajnik, M. Kopaš, izdelovatelj glasovirjev in Alojzij Lesjak, posestnik, odbornika; slednjič kot pregledovalci računov gg. A. Rožaj. K. Eberlinc in gospa C. Korun. Za leto 1892 naročili se bodo večinoma dosedanji listi in knjige. Sleilnj'č moram, žal! omeniti še jedno-plasnega sklepa, da se nek dosedanji društveni k, ki s svojim slabim vedenjem žali društveno čast in je že mnogo škodoval društvenim težnjam, iz društva izključi, kar se mora v prospeh in ugled bralnega društva le odobravati. Od Save. (Trsna uš.) Avstrijsko mi-nisterstvo za poljedelstvo je pred kratkim izdalo poročilo o razširjenju trsne uši v kronovinah naše državne polovice do konca leta 1890. Po teh izkazih je: vinogradov od teb je okuženih na Dolnjem ali sum|jivil! 39.713 ha 7.34801 ha 34.056 „ 5.441-42 „ 11.631 „ 6.02350 „ 47.060 „ 7.12633 „ 1.244 „ 1.24400 „ 6.976 „ 419-40 „ 12.134 „ 259 26 „ Avstrijskem . na Št,irskem. na Kranjskem v Istri . . . v Trstu (v okolici) na Goriškem na Moravskem vkup 152.814 „ 28.46192 „ Iz sledečega podrobnega izkaza za Štirsko je razvidno, koliko vinogradov je do konca leta 1890 že okuženih ali sumljivih in pa, kako se je trsna uš od leta do leta naprej pomikala. Kjer se enkrat vgnjezdi, od tod bližnjo okolico napada. V teku kakih par let se po dve ure daleč v okrogu razširi. Prav dalekih skokov pa skoraj ne dela. Povsodi se pot zasleduje, katero je korakala. Pridejana letnica naznanja leto, v katerem je bila trsna uš v isti občini najdena. Mera vinogradov je izračunjena po hektarih. (1 hektar meri 1 oral 1180 □ sežnjev.) Okrajno glavarstvo Brežice. Okužene občine z vinogradi 1880 Kapele.......ha 25.31 1880 Bizeljsko......„ 436.37 1880 Pišece........ 212.18 1881 Bojsna........ 29.30 1881 Globoko.........92.06 1882 Sromlje.......„ 265.49 1882 Artiče.......„ 75.77 1882 Pleterje.......„ 115.11 1882 Videm.......„ 165.38 1882 Sv. Peter........188.71 1886 Lastniče.......„ 86.26 1886 Buče........„ 54.71 1886 Verače.......„ 80.03 1886 Križe.........43.35 1887 Podsreda......„ 19.94 1887 Veternik.......„ 19.53 1887 Gorjane.........70.65 1887 Koprivnica......„ 34.36 1887 Veliki kamen.....„ 40.18 1888 Zdole........„ 64.08 1888 Piljštanj.......„ 38.36 1888 Zagorje.......„ 12.98 1888 Drenskoreber.....„ 29.69 1888 Virštanj.......„ 120.59 1888 Imeno........„ 58.34 1889 Sedlarjevo......„ 9.76 1889 Sopote.......„ 3489 1889 Podčetrtek......„ 11.13 1884 Senovo........, 2445 1887 Raztes.......„ 6.77 1888 Rlanca.......„ 27.46 1888 Sevnica.......„ 50.23 1890 Armeško . . . . . . „ 15.20 v Brežkem okraji vkup ha 2560.12 Okrajno glavarstvo Ptuj. 1886 Turški vrh......ha 199.50 1886 Gorenjski vrh . . . . „ 124.1!) 1886 Zavrče ....... „ 78.70 1887 Gruškovec......„ 130.00 1888 Sv. Elizabeta.....„ 102.08 1888 Slatina.......„ 71.92 1888 Veliki Okič......„ 150.22 1888 Velika Varnica . . . . „ 88.16 1889 Sv. Barbara....., 105.45 1890 Sv. Trojica......„ 4207 1890 Plat .......„ 15.46 1890 Sv. Hennagor . . . . „ 25.44 1890 Takačevo . . . . . . , 32.79 V Ptujskem okrnji vkup ha 1165.98 Okrajno glavarstvo Celje. 1889 Roginskagorica .... ha 115.00 18!H) Koretno . . . . . . . „ 2H.88 V Celjskem okraji vkup ha 144.88 Okrajno glavarstvo Maribor. 18<8 Sv. Jakob......ha 605.93 1888 Vukovski dol.....„ 105.80 1889 Karčevina......„147.17 1889 Kunčji verh...... 47 42 1889 Vosek.......„ 68.68 1889 Jarenina.......„ 143.29 9 1889 Sv. Peter......„ 329.38 1889 Dobrenc . . . ....,, 122.77 V Mariboiskem okraji vkup ha 1570.44 Skupni razgled. Vinogradov je od teh je okuženih v okraji ali sumljivih Brežkem ha 3.434 ha 256012 Ptujskem „ 6.806 „ 1.116598 Mariborskem „ 7.579 „ 1.570.44 Celjskem „ 5.011_ 144 88 Skupaj 22.830 ha 5.441 12 V.-i vinogradi v teh štirih glavarstvih merijo 39.b72 oralov, mej temi pa je do konca 1890 okuženih ali sumljivih 9.455 oralov. Če se računi pridelek od orala na 40 veder vina, vedro pa poprek po 6 gld., znese na leto 9.455 oralov lepo svoto 2,401.200 goldinarjev. Če ravno zdaj ne gre še ves ta denar v zgubo. ker okuženi vinograd nekaj časa še po malem rodi, dokler se počasi ves ne posuši, vendar je svota že velikanska, ktero so vinogradniki od začetka 1880 po tr.-ni uši zgubili. Nevarnost pa vedno še raste, ker se uš zmirom širi. Občine, v katerih se je uš letos našla, še v temu izkazu niso navedene. To je brez dvoma gotovo, da bo uš vse vinograde do zadnje trte pokončala, ali prej ali pozneje. Edina do zdaj poznata pripomoč zoper njo je ameriška trta. Te se jo treba nemudoma in z vso silo poprijeti. Stroškov in dela bo neznano veliko, pa vstrašiti se ne sme. S pogumom in božjo pomočjo pa bo šlo! Za poduk in kratek čas. Lepe in koristne slovenske knjige. Spisuje Ivan Iiapajno. Obrtno spisje. Sestavil Anton Fnntek, e. kr. strokovni učitelj v Jjjuhljani. Natisnil in naložil Dragotin Hribar v ('olji. VIII in 105 strani v osmerki. Cena vezanemu iztisu 80 kr. V starih časih je rokodelstvo cvetelo. Rokodelci so bili prvi meščani. Oni so sezidali mesta, oni posVavili temelj pravemu meščanstvu. • ni ohranjevali meščanstvu blagostanje. Dolga in lepa j", povest, kako krepko se je držalo rokodelstvo proti koncu srednjega veka in kako si je to krepost ohranilo tudi v novem veku do devetnajstega stoletja. V našem veku pa je začelo rokodelstvo tem bolj pešati, čim bolj se je velika obrt razvijala. Do vrhunca je oslabela moč rokodelstva takrat, ko niso vedeli, od kod prihaja vzrok tetnu z'u. takrat, ko se je mislilo, da bode svoboda vsega obrta rokodelstvu na noge pomagala. In res, vlada je pred kacimi 40 leti dovolila, da je malemu obrtu dala vso svobodo, kakor so jo imeli veliki obrtniki, fabrikantje, katerih tovarne, poguba vseh malih obrtnikov, so rast le, kakor gobe iz tal. Toda vsled svobodnega obrta se rokodelstvo nikakor ni moglo opoinoči; dobili smo bili vsled tega le veliko, pa slabih, ker neizučenih rokodelcev, pravih mojstrov-skaze. Vlada in poslanci so začeli premišljevati, kako bi se zopet dalo kaj za važni obrtni stan storiti. Državna modrost jih je poleg ljubezni do obrtnikov k novi obrtni postavi naklonila. V obrtnem stanu so videli naši državniki najbolj zdravo jedro meščanstvu; dočim se jim je velika tropa lačnih, neizobraženih delavcev. katerih fabrikantje ne morejo ali nočejo potolažiti nevarna zdela državnemu redu. Zato so čisto prav storili, da so to dobro vez med bogatini in reveži, med učenjaki in nevedneži začeli podpirati, in to z novo obrtno postavo, ki je marsikaj dobrega vpeljala. Dobra stran tega novega zakona je, da naj se rokodelci prej izuče v svojem obrtu, predno ga samostalno izvršujejo, da morpjo torej prej svojo sposobnost izkazati. Druga poglavitna terjatev nove obrtne postave je, da se morajo rokodelci zopet v zadruge združevati, kakor so se že v starih časih. Škoda le, da imajo nove obrtne zadruge premalo pravic. Kar je pa najvažnejše je to, da skrbi nova postava za omiko, za izobraževanje rokodelcev. Vlada je v ta nan. m v najnovejšem času veliko obrtnih šol ustanovila, n. pr. po velikih mestih ima velikanske zavode za razne obrtne stroke, v malih mestih pa le male. za posamezne stroke. Tako je n. pr. v Ljubljani strokovna šola za lesni obrt in za vezenje, in sicer s slovenskim in nemškim učnim jezikom. Po drugih večjih mestih v obsegu slovenskem so sicer tudi razne manjše obrtne šole. toda ne s slovenskim učnim jezikom. V naši bližini ste veliki obrtni šoli le v Gradci in Trstu. Po malih mestih in trgih si pa vlada prizadeva zlasti kj< r so učitelji za to vneti, da se osnujejo mali obrtni nadaljevalni tečaji, kjer se le nekoliko uče (po 2 ali 3 dni na teden v 2 večernih in nedeljskih urah) obrtni učenci. Takih šol je že po vsem Slovenskem, in sicer na Kranjskem s slovenskim učnim jezikom. (Na spodnjem Štajerskem jih je malo. pa še te so večinoma nemške.) Kakor je pa treba za vsako šolo knjig, tako tudi za obrtne. Ta knjiga, ki jo imamo pred seboj, je prva obrtno-šolska knjiga v slovenskem jeziku. Zato smo jo tako z veseljem pozdravili. In zakaj neki še? Dandanes tudi slovenskemu obrtniku več ne zadostuje, da dela le z rokami; delati mu je včasih tudi .z uma svitlim mečem". Tudi slovenski rokodelec mora včasih za pero prijeti, računiti. risati in pisati. Ta knjiga uči slovenskega obrtnika, kaj in kako naj piše vse lepo — v svojem milem materinem jeziku. Do zdaj so bili skoro vsi naši obrtniki le v tujem, nemškem, laškem jeziku izobraženi. Ni čuda. ker niso imeli ne šol. ne knjig v svojem jeziku. Zdaj bodo pa gotovo radi segli po dobrem navodu v slovenskem jeziku. Ta knjiga, (o katerej nam prostor danes ne dopušča, da bi mogli navesti, kaj obsega vse), pa ni pisana samo za šolo, ampak tudi za rabo v praktičnem življenji. (Konec prihodnjič.) Narodni koledar za prestopno leto 1892. Uredil, tiskal in založil Drag. Hribar v Celji Cena vezanemu iztisu 45 kr. IV. letnik. Kako smo Slovenci napredovali! Pred 40 leti nismo imeli v stroki koledarjev drugega kakor kranjska pratika. Zdaj pa že v tej stroki pride toliko na dan, da je veselje! Kaj praktičen je ta koledar! Pred vsem mi ugaja to, ker je vezan. Na ta način lehko človek knjigo dan na dan rabi, ne da bi se mu že v prvem mesecu raztrgala. Drugič je njegova vsebina zel<5 primerno razdeljena. Najprvo prinaša 74 strani (z in-serati narodnih obrtnikov več) debela knjiga običajno koledarsko tvarinoonovem letu 1892, potlej ima ključ za določilo vremena, časo-slovne zgodovinske podatke, državne barve evropskih držav, dneve žrebanja raznih domačih in tujih srečk. Pri pravem koledarju ima dokaj praznega prostora za bilježke in r"*une za posamezne mesece. Za koledarjem sledi sledeča v vsakdanjem življenji kaj porabna tvarina, namreč: Deželni pa-troni. nove mere in uteži, cesarski rodopis, sedanji vladarji evropski, splošne določbe c. kr. pošte in lestvica za pristojbine kolekov. Zdaj pride šele zabavni del na vrsto; tu se opisuje profesor in pisatelj slovenski, duhovnik J. Mam v Ljubljani, ki je predsednik „Matice Slovenske", potlej je opisan Jurij Šubic, pokojni slikar slovenski, dr. Fr. Celestin, profesor, filozof in pisatelj slovenski v Zagrebu ter 821etni starček Matija Maj ar, koroški duhovnik in pisatelj slovanski, ki še v Pragi živi. ^Narodni koledar" prinaša tudi slike teh slavnih slovenskih mož. Obširnejši spis v njem je iz peresa J. L. (Lapajne), ki piš^ o denarnih zavodih in denarnih razmerah po Slovenskem. Iz njega izvemo, koliko je narodnih denarnih zavodov (posojilnic in hranilnic) po Slovenskem in koliko tujih, koliko denarja in koliko dolga imajo, koliko ima slovensko ljudstvo prihranjenih in v teh zavodih naloženih novcev in tudi to, koliko je tim zavodom dolžno. Spis je zanimiv in poučen. V zadnjem spisu, v .razgledu po svetu" govori gibčni in delavni urednik o „družbi sv. Cirila in Metoda", katero tako rad podpira, o slovenskih po siancih. osobito o Nabergoju, o slovenskih društvih, o bivanji cesarja na Štajerskem, o potovanji ruskega carjeviča. o ranjkem Moltke-ju itd. Naposled ima „N. Koledar" 11 seveda tudi vse semnje po Slovenskem. Po vrh prinaša pa veliko oznanil slovenskih obrtnikov, katerim za novo leto iz srca privoščimo, da bi imeli veliko vspeha, kajti Slovenci te moramo v resnici, ne samo z besedo in peresom ravnati po češkem geslu: »Svoji k svojim". Radi tega pa ta koledar, ker je tudi v resnici te nizke cene vreden (vsaj vezanje in kolek 16 kr. staneta), prav toplo priporočamo vsem Slovencem od kraja, osobito pa slovenskim obrtnikom. Naj zlasti oni svojega tovariša podpirajo! J Veselo in srečno novo leto vošči vsem prijateljem in znancem Dragotin Hribar. Ur 55-B- B-IP Naznanilo. V novo prezidani hiši v Spodnji Hu-dinji ob glavni cesti, nasproti gostilne „Zum Wilden Mann" so tri prav na novo pripravljena stanovala, obstoječe vsako iz velike in male sobe, kuhinje in skladiščem za drva, takoj za oddati. Vse drugo izve se natančnejše v omenjeni hiši. (32) —1 Št. 20160. Razglas. (3) 1-1 C. kr. mestno deleg. okrajno sodišče v Celji naznanja: Zapuščini, dne 15. decembra 1. 1891. v Teharjih umrlega župnika čast. gospoda Tomaža Jeretina, dovoljena je prostovoljna dražba vseh v zapuščino spadajočili stvarij, kakor posebno: konji, goveda, prašiči, vozovi, hišno in poljsko orodje, vino. pohištvo itd. in se za to dražbo določajo dnevi 4., 5. in oziroma 7. januarja 1892 vsakokrat dopoludne od 9—12. in popoludne od 2—5. ure v župnišču v Teharjih z opombo, da se bodo vsi vsklicni predmeti največ ponujajočemu, če potreba tudi pod vsklicno ceno proti gotovi plači in takojšnji odstranitvi oddali. Dražba pričela se bode s prodajo živine. C. kr. mest. deleg. okrajno sodišče. V Celji, 29. decembra 1891. „Prijateljem". Polka frangaise za glasovir zložil (41) 2-1 Anton P. Arzenšek. — Op. 2. — Cena (M) kr. — Sedaj prodaja se po znižani ceni za 45 kr. — Naročila pošiljajo naj se na: Dragot.ina Hribarja v Celje. Priporočilo in naznanilo. Podpisani uljudno naznanjam, da sem 1. januarja 1892 leta prevzel gostilno „pri jelenu" (zum Hirschen) v Celji. Priporočam se veleč, duhovščini in si. občinstvu za mnogobrojni obisk. Stregel bocjem z dobrim, piistnim vinom, izborno kuhinjo in točno postrežbo. Ob enem javim, da je na razpolago tudi dober, zračni konjski hlev. Kavno tako so dobiti tudi sobe za popotnike. Z velepoštovanjem Josip Kostamaj, (2) l—l. gostilničar. Naznanilo. Uljudno naznanjam, da odprem svojo notarsko pisarno v Gornjem Gradu z novim letom. (1) 2-1 Ivan Fischer, c. kr. notar. Mesečna soba z opravo odda se 1. januvarja v hiši dr. Josipa Semeca v Celji. (38) 3—1 ItPS^il Ifletat za prestopno leto 1892. žis Uredil in izdal Dragotin Hribar v Celji. Cena 45 kraje., po pošti 50 kraje. Dečka ki je dovršil meščansko šolo ali par gimna-zijalnih razredov, je poštenih starišev in zdrav sprejme takoj v učenje tiskarna Dragotina Hribarja v Celji. Zaloga popirja, risalnega in pisalnega orodja Dragotina Hribar ja -s- v Celji -t- priporoča častiti duhovščini in si občinstvu svojo zalogo raznega lepega in ukusnega galanterijskega blaga ter razne šolske predmete za mladino in društvene igre. Cenjenim trgovcem in preprodajalcem: zlato peno, barvani in svilnati popir, žico, perje in seme za cvetlice i. t. d. fJT* po najnižjih cenah. ^ ŠTEFAN BOUCON, -S- stolar <$— Jraik« ulic« itev. 23, CILJI se priporoča za napravo vsakovrstnega v njegovo stroko spadajočega dela. Prevzame tudi vsako popravo stolov pletenih s slamo in žico. — Cene nizke, delo solidno in trajno. l -i V društveni tiskarni DRAGOTIN HRIBAR izšle so ravnokar naslednje knjige: Olirtrm cnicip" sestavil Anton Fun-„UI)nilO bpiSJt , tek, c. kr. strokovni učitelj v Ljubljani. Cena 80 kr., s pošto 85 kr. „Zbirka domačih zdravil", kjJ;or rabi slovenski narod, s poljudnim opisom človeškega telesa. Drugi natis. Cena 40 kr., s pošto 45 kr. Dalje priporoča ,.Novo Pesmarico", zbirko najbolj znanih slovenskih, hrvatskih, srbskih, bolgarskih, čeških, poljskih in ruskih pesmij. Cena mehko vezani 80 kr., elegantno vezani gld. 1.20, s pošto 10 kr. več. Kuverte in pismen popir priporoča D. Hribarjeva tiskarna v Celjf. Milan Hočevar Pi is m- i M M i! •lika zaloga vsakovrstne kave, sladkorja, Čokolade, kakao, riža, finega olja, vinskega kisa, raznovrstnega Čaja, pravega ruma, sli-vovke sremske, kranjskega brinovca, kognac, vinskega žganja, najboljSa Štajerska in avstrijska vina v butiljkah, malaga, madeira, sheri in raznega šampanjca, svinjske masti, masla, Švicarskega in par-mazanskega sira, ogrskih salam, sardel, sardin, makaron, južnega sadja, sliv, lešnikov, najboljše moke, vsakovrstnih popolnoma zanesljivih semen i. t. d., i. t. d., i. t. d. Raznovrstne mlnertlM vode. Zagotavljam zanesljivo in najcenejšo postrežbo vkljub vsaki konkorenci. Izdajatelj in urednik Draflotm Hribar. - Ti8k brastvene Uskarne D. Hribar v Celji.