<+o>
POŠILJA : IVAN UČENIKOV - KAIRO, RUE MANSHAET EL MAHRANI ST. 5
f-lednii- »b&ad-	4//4Z	1.	1942.
AM/
7.decembra 1941 so japonske armade nenadoma in tirez vsake vojne napovedi napadle ameriške in angleške posesti v južnem delu Tihega oceana.Napadi japonske vojne mornarice in letalstva se niso prav niš o-zirali na nevarnosti ,ki pretijo Japonski v njeni severni soseščini, v Sibiriji. Japonska zasedba Hong -Konga, Filipinov, Singapura in ostalega zavezniškega otočja je bila izvršena razmeroma hitro. Ali, če si hoče japonski cesar zavarovati zasedena ozemlja za čim daljšo dobo, je vsekakor potrebno, da utrdi svojo novo takozvano Veliko Vzhodno Azijo. Ta utrditev, ki pa bi jo bilo treba izvesti v najkrajšem času in vsekakor še poprej, kakor pa bi bili zavezniki v stanju izvršiti protinapad, obstoji predvsem v tem, da Japonska uredi svoje račune z ruskim medvedom, ki jo nevarno ograža na severnem področju.
V preteklosti so Japonci napad na Rusijo pripravljali kot dogodek, ki naj bi se izvršil v daljši prihodnjosti. Danes pa je napad na Rusijo velika japonska strateška nujnost.
Japonske vojne sile so po dogodkih zadnjih 8 mesecev razkropljene po izredno razsežnih področjih. Stiki z armado so zelo dolgi in prometne zveze stalno ogrožane. Vse to pa Japonske ne more odvrniti od namere, da se ne bi spustila v rusko pustolovščino. Dolge priprave za vojno, ki jim je pomagal ves svet z nakupovanjem japonskega blaga, omogočajo danes Japonski, da bi mogla istočasno voditi vojno v Indijskem oceanu in na sibirski meji. V Mandžuko-u, ki je nekaka japonska kolonija, vzdržuje Japonska zadostno armado in tudi letalstvo razpolaga s 1500 letali. Tp so na licu mesta Japonci zgradili potrebne letalske tovarne,in tudi ostalo vojno industrijo so organizirali tako, da je vojska v Mandžuko popolnoma neodvisna od dobav iz japonskega otočja.
Japonska armada v Mandžuriji (Mandžuko) jo bila izvežbana samo za operacije proti Rusiji.Sestavljajo jo vojaki iz severnih predelov japonskega otočja. Na ta način so Japonci postavili na rusko mejo čete, ki so v svoji domovini živele pod podobnimi pogoji, kakor pa jih nudi Sibirija. Svojo mandžurijsko armado čuvajo Japonci z največjo ljubosumnostjo. Ko so Japonci doživljali na Kitajskem težke nesreče s kitajsko armado, so pošiljali vsa pojačanja izključno samo iz Japonske same in se mandžurijske-japonske arma de niso dotaknili, da bi na ta način obdržali to armado nedotaknjeno za podvige v bližnji bodočnosti proti Rusiji.
Japonske sile v Mandžuriji cenijo strokovnjaki na 30 divizij, t.j. približno pol milijona mož. Po nekaterih vesteh pa so Japonci to armado še znatno pomnožili.
Nastaja vprašanje, kdaj bodo Japonci napadli? Zelo verjetno je,da je ura napada določena za čas,ko bodo Rusi na zahodu čimbolj zaposleni z Nemci. Japonska strategija zapoveduje napad šele takrat,ko je japonski generalni štab zanesljivo prepričan,da imajo japonske sile ogromno premoč nad nasprotnikom.
Tudi Rusi seveda niso nikdar prezrli japonske nevarnosti in so se na njo dolga leta pripravljali. Podrobnosti teh priprav so več ali manj neznane.Ruski Daljni vzhod je kos sveta na svetu, ki je mogoče najbolj tajinstven. Različne informacije so prihajale od časa do časa v tujino, ali še noben zapadni vojaški strokovnjak ni mogel z vso točnostjo oceniti vojaškega položaja v Sibiriji. Ogromno področje ruske zemlje, ki se razteza od Bajkalskega jezera do Beringove ožine je še vedno velika zagonetka, ki do verjetno tudi taka ostala.Deželo ne pokrivata samo led in sneg devet mesecev v letu, pač pa tudi najstrožja ruska čuječnost. Sibirija ima okrog i 13 • milijonov prebivalcev.Tu se razvrščajo pragozdovi,močvirja, stepe in ogromna gorovja.
Carska Rusija Sibiriji ni posvečala skoro nobene Pozornosti, razen s tem, da so v to tako zasovraženo Pokrajino odpravljali zlasti vse tiste ruske izobražence, ki so bili carski ruski gnilobi na poti. Vsi veliki ruski duhovi so se seznanili s sibirskimi za-
pori in taborišči. Sovjetska Rusija pa je v zadnjih 13 letih vso neizmerno Sibirijo spremenila v eno samo trdnjavo.
Glavni organizator te ogromne trdnjave in eden najbolj tajinstvenih mož vsega vzhoda, je bil maršal BlUcher. To je isti mož,ki je pod imenom Galen pomagal maršalu Cang-Kai-Šek-u,da izvede narodno revolucijo na Kitajskem.L.1929. je Blucher prejel zapoved-Stalina,da organizira močno sovjetsko armado na Daljnem vzhodu. Blucher, ki je eden najpomembnejših vojaških organizatorjev,je zavrgel misel,da bi na Daljnem vzhodu zgradil neko vrsto Maginot-jeve linije. Nasprotno izbral s1 je posebno področje, ki naj bi služilo totalni obrambi. V to področje je polagoma vključil vso Sibirijo.Zlasti pa je Sibirijo napravil kot področje, ki je v vsakem pogledu popolnoma neodvisno od zahodne Rusije. Ruske armade, ki so razvrščene v dolžini vse ogromne meje se morajo preživljati z zalogami, ki jih daje dežela. Vojaki sami obde-ljujejo zemljo, izdeljujejo svoje orožje, kopljejo premog in rafinirajo nafto. Na višku svojih uspehov je maršal Blucher 1. 1938. izginil. Od tega časa se o njem nid več ne govori.
Eden izmed ameriških časnikarjev, ki so bivali v Rusiji je pri neki priliki razgovarjal s sovjetskim diplomatom in ga zlasti pobaral o eventualni vojni med Rusijo in Japonsko. Na to vprašanje je sovjetski diplomat odgovoril tole:
"Japonci bodo poskušali istočasno na več krajih porušiti zlasti Transsibirsko železnico.Poskušali bodo tudi izločiti iz borbe trdnjavo Vladivostok in to še poprej, predno bi naši bombniki zamegli uspešno napasti napadalca."
"Kakšni so vaši izgledi za uspeh?" je vprašal a— meriški časnikar ruskega diplomata.
"To je odvisno od tega kdo bo prvi napadel" je odgovoril diplomat s tajinstvenim nasmehom.
Gotovo pa je, da Rusija kljub sedanjim težkočam z Nemci na zahodnih svojih mejah, sibirskega bojišča ni oslabila. Rusija je svojim sovražnikom premno-gokrat dokazala,da so bile njene vojaške priprave na vseh bojiščih kos sovražniku. To dobro vedo tudi Japonci, zato je njihovo zadržanje v pogledu Rusije tako zelo previdno. Japonci pa vedo še nekaj.Ruska letališča so komaj dve uri letenja oddaljena od najpomembnejših japonskih industrijskih in gospodarskih središč. Znano je,da so japonska mesta zgrajena največ iz lesenih, lahkih zgradb. Nekaj par sto ruskih letal in Japonska bi bila eno samo ogromno pogorišče. Pa še nekaj je Japoncem dobro znano. Oni vedo, da je Amerika poslala velike letalske sile v Alasko, od koder je za dober mačji skok dosegljiva Sibirija in njena velika letališča, ki bi bila Amerikancem na razpolago.
S tem seveda ne mislimo napovedati, da Japonci ne bodo napadli Rusije. Nasprotno, to je za Japonce neobhodna potreba. Japonci namreč prav dobro vedo, da bodo prišli takoj na vrsto čim bodo zavezniki s Prusijaki opravili.Zmagovita Rusija pač ne bo gledala Japoncev, da jo napadejo v času, ko bo mir v Evropi zajamčen. Boj med Rusijo in Japonsko je neod-klonljiv; kdaj bo udarila ura pa je nemogoče napovedati. Mnogo pa bodo k temu pripomogli dogodki vojnih operacij v evropski Rusiji.
Napad Japonske na Sovjetsko Rusijo, izgleda na prvi pogled kot nepovoljen za skupno zavezniško stvar.V resnici pa bi tak napad za celoto ne bil neugoden.Nasprotno Amerikanci bi si ga iz srca želeli. Tudi Angležem bi to mogoče godilo. Rusiji, ki že danes prenaša največje žrtve za skupno zavezniško stvar bi novo bojišče gotovo ne prijalo, zato si tudi Rusi sami prizadevajo,da bi japonske obračune čimbolj zavlekli. Na drugi strani pa je tudi res,da hi japonski poraz imel za razvoj svetovne vojne ogromen pomen. Vsa ogromna bogastva, ki jih predstavljajo ameriške,
, angleške in nizozemske posesti bi bila zopet na razpolago zaveznikom in bi vojno gotovo skrajšala.
(Glej tudi zemljevid na 2.str.)
Tqmsk
{"^Vladivostok
Sibirija jedel azijske Rusije,ki pokriva severni del azijskega kontinenta.Meri okrog 12 milijonov kv.km., t.j. več kakor pa Evropa.Obdana na severu od Severnega ledenega morja je Sibirija na jugu ograjena z višinami Srednje Azije. V splošnem je Sibirija mogočna planota z višinami komaj 400 m nad morjem.Vegetacija se deli v tri glavne zone: na severu je ledeno področje, tundre, t.j. po zimi sneg in led, poleti pa se vse področje spremeni v ogromna močvirja. Drugo ogromno področje zavzema 300 milijonov hektarjev gozda. Na jugu pa se razprostirajo ogromne stepe s črno zemljo, ki jih Rusi počasi spreminjajo v rodovitna po- I 1 ja. V Sibiriji živi '|! približno 13 milijonov ljudi,od katerin je 850000 domačinov, Samojedov.Ostjakov ir, Burjatov. Najvažnejša mesta so: Omsk, Tomsk, Irkutsk,Krasno jarsk in Vladivostok. Prebivalci so ribiči, lovci in gozdarji.Sibirija je bogata na dragih kovinah. Najvažnejša prometna žila je transeibirska železnica,ki je dolga 8.700 km.
KAKO JE NA RUSKEM ?
Pred časom se je vrnil iz Rusije znanec, ki je kot časnikar preživel nekaj mesecev v sredi junaškega ruskega naroda. Radovedni tovariši so ga seveda takoj vzeli v roke in hoteli zvedeti, kaj se vse dogaja v prostrani batuški Rusiji. Med drugim je povedal tudi tole:
Potnik, ki prvič zaide na vzhod, je stalno pod vtisi tistega, kar se je kar samo po sebi nakopičilo v njegovi bujni domišljiji. V sredi Kavkaza, v Tif-11 su sem pričakoval, da bom na ulicah srečaval same zaskrbljene obraze. Bojišče ni posebno oddaljeno in prusijaški cilji so obrnjeni v prvi vrsti proti kav-kaškemu petroleju. V resnici pa je bilo čisto drugače. Po ulicah georgijevske dežele so se prelivale množice moških in žena e prožnimi koraki, z nasmehom in veselostjo na obrazih.
Kavkaški kmet je naravnost veličanstven. Človek bi dejal,da je narava obdarovala prebivalce te bogate in lepe dežele z vsem,kar je imela v svojih zalogah. Ogromna žitna polja valovijo vse dokler nese pogled. Težko klasje se pripogiba skoro do tal.Na drugi strani se razprostirajo njive ogromnih razsežnosti posajene z najrazličnejšo zelenjavo In obdelane z vso skrbnostjo. Prečkali smo obsežen gozd,ki zavzema dobršen del Kavkaza. Krasna, ogromna drevesa iglavcev in listovcev so se vrstila na deset in deset kilometrov daleč.
V Tiflisu nas je pričakoval georgijevskl guverner. Že na samem letališču so nam priredili bogato gostijo.
"Kaj pa prebivalci, ali niso bili vznemirjeni zaradi Vaše prisotnosti?"je vprašal eden izmed tovarišev.
"V vsakem slučaju tega prebivalci ne pekažejo. Kljub naši zapadnjaški zunanjosti,ki se je vidno izražala med pestrostjo georgijevskih narodnih noš,smo ostali skoro neopaženi. Na ulicah se nihče ni oziral za nami.Vsakdo je imel v mislih svoja lastna opravila. Vojna in njeni dogodki prihajajo najbolj do izraza v marljivosti, discipliniranosti in resnosti njenih prebivalcev.
"Ali je res, da oblasti posebno pazijo na vsako kretnjo tujcev?" je poizvedoval radovedni tovariš.
"Tega bi v resnici ne mogel zatajiti. V Kazanu me je policija prijela samo zato, ker sem govoril po . angleško. Ali kakor hitro sem pokazal svoje papirje, II so me izpustili in se vljudno oprostili. Nekoč sem se kopal v Volgi. Komaj sem udaril nekaj zamahov, že me je z brega poklical policaj in zahteval,da se legitimiram. H sreči sem imel papirje v obleki, ki je ležala na bregu...Vsa ta previdnost pa je v polni meri upravičena. V sovjetski Rusiji peta kolona ne obstoji ."
"Kaj vas je najbolj iznenadilo v Rusiji?"
"Predvsem umetniški talenti ruskega naroda. Da, vsi vemo,da so Rusi že po vsem svetu znani po svojih vojnih podvigih in naravnost legendarnem junaštvu. Znani so tudi po svoji delavni vztrajnosti in visoki morali, ki je ojeklenila njihovo odpornost. Ali ruska umetnost je bila zame največje razodetje, V open v Moskvi sem gledal balet, ki je v vsem svetu gotovo edinstven in bo tudi tak ostal.Kroji plesalk in scenerija, kakor tudi sama izvedba, vse je bilo tako dovršeno, da ne bom tega nikdar več pozabil. V Kubješe-vu sem videl ples otrok,ki so bili oblečeni kot mlade vile. To je bil resničen visoko umetniški užitek.
V Baku-u sem prisostvoval domačim kmečkim plesom.Nekaj nebeškega! Kozaki so nam pokazali svoje izbrane ' predstave, ki niso prav nič zaostajale za drugimi ruskimi umetninami.
"Kakšni so živiJ enskl pogoji v današnji Rusiji?"
"Življenje je zelo težko, posebno če ga primerjamo z načini življenja zahodnega Evropca. Rusi so zavrgli vse razvade,ki smo jih mi navajeni. Ali priznati je treba, da je predvsem trdo življenje ruskega človeka vzgojilo, da z lahkoto prenaša sedanje vojne težave.Ruski človek se z isto hrabrostjo bojuje na bojišču, kakor v tovarnah vojnega materijala. Delavstvo se v polni meri zaveda visoke vrednosti delavne sile, ki bo odločilna za končno zmago in zato ruski delavci delajo noč in dan. Vlada jih nagrajuj a z odlikovanji."	(Konec na 4.str.)
O) +*
dami, s slavo praznujejo srbske družine svojega hišnega patrona. To praznovanje prehaja iz roda v rod in ima v srbstvu mogočno tradicijo.Praznovanje hišnega patrona .ie zvezano z velikim družinskim slavjem. Ta dan tudi najskromnejša srbska hiša postavi na mizo vse,kar hiša premore. To je približno tako, kakor praznovanje velikonočnih praznikov pri nas med Slovenci. H krstni slavi povabi hišni gospodar vse svoje najbližje sorodnike, prijatelje in znance. Obisk družine,kjer se slavi krstna slava je obvezen za vsakega povabljenca ali tistega, ki misli, da mu je v dolžnost, da pride čestitat družini krstno slavo.
Krstne slave pa ne slavijo samo posamezne srbske družine,pač pa tudi razna društva in ustanove.Ker je bila v srbskem narodu vojska vedno živo povezana z narodom, ,1e seveda tudi narodna vojska prevzela ta lep domači običaj. Vsaka edinica jugoslovanske armade je slavila ob določenem času svojo krstno slavq.Navadno je bil za krstno slavo izbran posebno pomemben datum aotičnega polka,ki se je na ta dan v svoji zgodovini posebno proslavil na bojnem polju.
Krstno slavo vsaki vojni e d imel čestita sam N j. Vel.Kralj,ravnotako pa tudi vojni minister in ostali visoki vojaški dostojanstveniki. V domovini je Nj. Vel.Kralj osebno čestital slavo svoji gardi.
Za mlade jugoslovanske junake ima krstna slava pa še poseben vzgojni pomen. Ob tej priliki se ponovijo v duhu vse vojaške vrline iz slavne preteklosti , obenem pa se obnovilo tudi zaobljube vernosti Kralju in domovini.
Naši mladi slovenski fantje bodo letos prvič slavili svojo gardijsko slavo. Z njimi pa bodo tam v bosenskih in črnogorskih planinah slavili krstno slavo pešadije kr.garde tudi gardisti vojvode in generala Draže Mihailoviča.
V kolikor smo informirani bodo ob priliki krstne slave obiskali naše junake na položajih vsi jugoslovanski odličniki, ki zastopajo našo državo na Bližnjem vzhodu.Tako bo tudi ponovno manifestirana skupna vez z njimi,ki so poklicani, da nam zopet osvobodijo domovino.
Tako junakom v domovini, kakor tudi vam, dragi gardisti.čestita krstno slavo tudi JUGOSLOVENSKI ODBOR IZ ITALIJE in z njim vsa jugoslovanska kolonija na Srednjem vzhodu. Da bi vam bilo srečno1
bol srbstva. V splošnem praznujejo lzmed vseh pravoslavcev - samo Srbi krstno slavo,ali z drugimi bese-
Že nad 100 let praznuje na današnji dan pešadi-ja Kr.garde svojo krstno slavo. Krstna slava je sim-
SLAVA PEŠADIJE KR. GARDE
(NAŠA SLIKAsodposlanec nj.vel.kralja,g.polkovnik rakič pri pregledu bataljona kr.garde.)
Položaj u Slovenačkoj
Prošlo je 15 meseci otkako se naš narod nalazl pod krvavom čizmom svoga vekovnog nepnjatelJa. Kao i ranije u toku istorije, 1 ovog puta dušmanin naše rase nastoji da nas istrebi koristeči u tom cilju sva sretstva koja mu stoje na razpoloženju. Nikada toliko nevine krvi nije proliveno u tako kratkom vremenu.Od Triglava do Vardara nižu se beskrajni grobovi; Crkve su upotrebljene za gubilišta u masi, a kuče za lomače. Umesto leja sa cvečem po nekada kitnjastim Vrtovima nižu se grobovi.Umesto rodnog voda po drveča vise tela nevine naše brade i sestara.dok se Drava, Sava,Drina i Dunav ervene od bratske krvi. Otkako se otopio led na ovim rekama, zabranjeno je kupa-nje i uzimanje vode u bilo koju svrhu,jer njima plove hiljade raspalih leševa.
Po svom starom političkom receptu neprijatelj i ovog puta nastoji da unese nepremostiv razdor medju Srbe,Hrvate i Slovence,koristeči se pri.torne uslugama plačenih izdajnika; štedeči Hrvate, on se sa ne-zapamčenom žestinom i divjaštvom okomio na Srbe i Slovence. Njegova namera je svakako da prv.o s vrši sa ^njotpornijim elementima našeg naroda pa da se zatim °krene i protiv Hrvata, ukoliko ih bude preostalo Posle masovnog odašiljanja na ruski front i na pri— nudni rad u Nemačku. 0 strahovitim patnjama srpskog oaroda pisali smo više puta, ali je situacija naše Prače u Sloveniji dosad bila manje poznata našoj javnosti. Primili smo pre kratkog vremena iz Slovenije Podatke, koji če svakako izazvati gnušanje i revolt celog civilizovanog sveta. Neprijatelj nastoji da u ®tp bržem vremenu slomi svaki fizički i duhovni ot— Pop slovenačkog naroda i ovu mrtvu stražu Jugoslavije za uvek uništi.Ono što mu nije uspelo da postigne Propa.gandom i zakulisnim sretstvima u toku vekova eospodarenja Slovenijom, neprijatelj nastoji da ost-vari danas ognjem i mačem.
Slovenijom upravijaju dva bandita: Italijanski komesar Grazzioli i nemački namesnik Ueberrajter. Svaki od njih dobio je odrešene ruke od svoje vlade u izvršenju zadatka koji im je poveren.Zadatak je da se Slovenija poitalljani odnosno ponemči iz krajeva pod nemačkom upravom. Stotine hiljada Slovenaca pro-terani su u Hrvatsku.ali ih je o'tuda Paveličeva banda prebacila u Srbiju, gde su primijeni kao prava brada. Druge stotine hiljada transportovane su negde u Nemačku i o njihovoj sudbini ništa nije poznato. Samo oni Slovenci koji su članovi"Hajmatbunda" u se-vernoj Sloveniji, dobili su dozvolu da mogu ostati u zemlji, ali sa ograničenim gradjanskim pravima. U "Hajmatbund" se primaju samo oni Slovenci koji mogu da plate masna mita nemačkoj policiji i odreknu se svoga materinjeg jezika.Sve svesno činovništvo,sveš-tenici,profesor! i učitelji i najistaknutiji gradjani proterani su ili su u koncentracionim logorima.u-koliko nisu strel janirCrkve su bile dugo vremena zat-vorene a z^tim su pohova otvorene ali pod ušlo da se služba božja vrši na nemačkom jeziku.U tom cilju dovedeni su nemački sveštenici. Razume se da se narod torne odupro, ali su Nemci počeli da primenjuju krvave represalije. Tako je u selu Šent Pavlu došlo do gužve u crkvi gde je narod protestovao protiv nemač-kog sveštenika.Ovaj je pozvao telefonom policiju ko-ja je korbačima naterala žene u crkvu.a muškarce po-hapsila, ukoliko nisu uspeli da se spasu u šumu. Kanonik dr.Žagar, 60-godišnji starac, odbio je da na-pusti hram u selu Nova Crkva kod Celja ^1 zabranio nemačkom svešteniku da udje u crkvu. Na ovo je uhap-šen.strahovito tučen i mučen. Vezanog za noge nemač— ki policaji vukli su ga po dvorištu policije, sve dok ga nije udarila kaplja. Posle su ga dotukli.
Veliki hrOj uglednih slovenačkih javnih radnika
(Nastavlja se na 4 str.)
Jzporoi dotoacaoa lalolLa
<zqa
ZARADI ODSOTNOSTI UREDNIKA amo izdali pričujočo številko kot dvojno številko. Naslednja številka izide 15.t.m., kar naj naši čitatelji blagovolijo upoštevati.
DVA VELIKA SLOVENCA sta zapustila ljubljeno slovensko zemljo,kakor poročamo v izrezkih "JUTRA" na drugem mestu, "JUTRO" je obema posvetilo zasluženo spoštovanje. Zaradi razmer,ki vladajo v Sloveniji pa so zlasti izostale zgodovinske ugotovitve, da sta bila namreč oba velika Slovenca, tudi velika Jugoslovana. Naš rojak dr.Gustav Gregorin je bil član JUGOSLOVANSKEGA ODBORA za časa prve svetovne vojne in je s svojim globokim znanjem in veliko energijo mnogo pripo— mogel na mirovnih konferencah in raznih mednarodnih sestankih,da je bila upoštevana jugoslovanska volja. Drugi veliki Jugoslovan je bil prof. dr.Fran Ilešič, o katerem "JUTRO" seveda tudi ni smelo povedati, da je bil iskren pobornik jugoslovanske misli in njen odlični apostel. Oba velika Slovenca nista doživela ponovnega vstajenja velike Jugoslavije, ki sta jo tako ljubila in ji udano služila.Naj jima bo lahka domača slovenska zemlja!
GIORNALE D,ITaLIA priznava, da so utrpeli Lahi na balkanskem bojišču zelo velike izgube. Posebno težke so laške izgube v bojih s četniki generala Miha jloviča, tako toži laški list. V nadaljnih izvajanjih sprašuje list javnost: "Zakaj mora še vedno toliko laških vojakov umreti na Balkanu?" Odgovor pač ne more biti težak. Lahi bodo umirali na Balkanu na debelo vse dotlej, dokler bo samo še ena laška butica na tej naši zemlji.
NOVI VELIKI USPEHI VOJVODE DRAŽE. V zahodni Bosni je vojvoda izvojeval ponovne zmage. Sami ustaši priznavajo v svojih poročilih,da se boji še vedno nadaljujejo. Tudi Lahi . priobčujejo v "Corriere della Sera" svoje junaške doživljaje s srbskimi četniki,o katerih pravijo, da so najnevarnejši nasprotniki. Iz Julijske Krajine prihajajo vesti, da je mnogo slovenskih fantov zbežalo na Snežnik in da so se združili s četniki,ki operirajo na Notranjskem. Posebno močna skupina slovenskih četnikov je na obronkih Gorskega Kotorja v neposredni bližini Delnic.Prav v zadnjem času se je na laški strani Triglava pojavila zelo drzna in številna skupina slovenskih fantov. Na tej strani ogrožajo slovenski četniki zlasti obe železniški progi Gorica-Jesenice in Trbiž-Beljak. Laško poveljstvo v Trbižu in Tolminu sta odposlali večje vojaške kontingente' v triglavsko pogorje.
NOVE ŽRTVE V SLOVENIJI.Neznanci so ubili v vasi Prečna domačega župnika. To se je zgodilo 16.junija. Istega dne pa je bil ubit tudi kaplan iz Hinj. Lahi so zaradi tega streljali 4 slovenske talce.
SLOVENCE LAHI STRELJAJO KAR NA DEBELO. V zadnjem ča-su v Sloveniji strašno naraščajo streljanja Slovencev. Nekateri neodgovorni komunistični elementi pod vodstvom tujcev in brez vsakega amotrenega in organizacijsko pripravljenega načrta pobijajo ljudi, ki so jim na poti, ali pa tudi samo zato,da pokažejo svojo bojevitost. Lahi za take pokolje ne izbirajo talcev-iz vrst napadalcev,pač pa padajo pod streli vedno le zavedni Slovenci, ki jih Lahi sproti pobirajo po hišah. Ti Slovenci nimajo z napadalci nobene zveze in vendar morajo polagati svoja življenja kot talci.Upravičeno smatrajo nevtralni krogi, da počenjajo Lahi te zločine, da bi iztrebili Slovence
PROTIFAŽISTOVSKI TISK V SLOVENIJI.Naši bratje Slovenci so prav dobro založeni s protifašistovskim tiskom, ki seveda ni v oblasti fašistovske cenzure. Samo v Ljubljani imajo 9 tednikov,ki redno in stalno obveščajo Slovence o vseh važnejših dogodkih. Tudi v Julijsko Krajino prihajajo ti listi,kar dela Lahom seveda mnogo preglavic.
NOVI DUHOVNIKI.Novo mašo so peli:Alojzij Duhovnik iz Preske, Žarel Erjavec iz Višnje gore,Franc Kozjak iz Smlednika,Ivan Markič iz Naklega,Anton Mušič iz Mengša, Maks Ocepek iz Komende,Jožef Ogrinec iz Sv.Gregorja, Jožef Pelan iz Št.Vida pri Vipavi,Franc Pustotnik iz Sel,Ivan Remškar iz Brezovice,Ludvik Šivio iz Mo— šenj,Martin Tavčar iz Stare Oselice,Ladislav Tomazin iz Tržiča, Anton Trdan iz Ribnice in Franc Vrolih iz Sp.Polskave.
V	ZAGREBU JE PROMOVIRAL za doktorja vsega zdravilst-va sin nadučitelja,g.Cvetko Vuga. Na ljubljanski filozofski fakulteti pa je diplomiral g. Mirko Mahnič iz Bohinja.
V	LJUBLJANI SO LAHI UVEDLI ŠOLSKI PATRONAT.Kakor vse druge fašistovske blagodati,tako so sedaj Lahi s posebno uredbo proglasili uvedbo šolskega patronata na ljubljanskih šolah. Šolski patronat ima namen, da v
novi pokrajini čim bolj podpira Italijanizacijo mladine.
RAZLASTITVE V NAŠIH KRAJIH. Laške vojaške oblasti so razglasile tako v Ljubljanski pokrajini, kakor tudi na ozemlju Julijske Krajine razlastitve zemljišč, ki jih smatra vojaška oblast, da so potrebne njihovim vojaškim ciljem.Razlastitev se nanaša na vso posest.
KAKO JE NA RUSKEM?
(Nadaljevanje z 2.strani)
"Kaj pa ruske žene?"
"Te niso drugačne od naših žena. V Moskvi in Kubješevu sem videl ženski svet, posebno mlajši, ki je bil okusno oblečen. Mlade gospodične so bile odlično počesane in moderno manikirane.Mlade generacije so deležne posebne pažnje. Tramvaji so v Rusiji stalno polno zasedeni. Potniki v tramvaju navadno stoje.Vendar pa je vedno nekaj sedežev praznih in ti so rezervirani za žene z otroci.Ruski tramvaji imajo pa še neko posebnost. Vodijo jih žene,sprevodniki pa so tudi ženskega spola.Potniki plačujejo vozne listke tako, da podajajo denar drug drugemu z roke v roko vse dokler ne pride znesek do sprevodnice. Na isti način vrača sprevodnica listek potniku."
"Kaj pa živil imajo dovolj?"
"Zadosti. Mislim,da imajo samo kruh na izkazni- , ce in to 500 gramov za osebo na dan, kar je več ka j dovolj. Mesnice in tržišča so odprta za svobodno trgovanje."
"Katero rusko mesto vam najbolj dopade?"
"Vsa ruska mesta imajo neko posebno privlačnost.Prav posebno globok vtis pa napravlja mesto Kazan. Mesto Je razdeljeno v dva dela. Okrog ogromnih zgradb medicinske fakultete se razvrščajo ogromne moderne zgradbe.Skoro vsa poslopja so sedaj uporabljena za vojaške bolnišnice.Na ogromni ploščavi se dviga Kremlin, to je stolp,ki je star več stoletij.Stari Kazan je zgrajen iz lesa in je zelo slikovit, pa tudi udoben.Tudi druga ruska mesta nudijo veliko zanimivosti, ali o tem bom povedal drugič kaj več."
S tem je časnikar zaključil svoia pripovedovanja o Rusiji.
'	POLOŽAJ U SLOVBNAČKOJ
(Nastavak sa 5 strane)
pobijeno je. Tako je u Mariboru streljan uoči Uskrsa j 1942 god.poznati industrijalao Pogačnik,optužen zbog održavanja veza sa četnicima koje Slovenci nazivaju "šumski". Prilikom streljanja 60-godišnji Pogačnik odbio je da mu vezuju oči,držao se veoma srčano. Još pre nego što je odjeknuo plotun, uzviknuo Je "Živele Jugoslavija!" Pao je oigaretom u ruoi.Zaista div-J ljenja dostojan starina!
U Mislinu je streljano 9 rodoljuba, medju njima i poznati industriJalao Čas. U Šamou Je streljan sin velikog induetrijalca Kraševca. U Celju su streljani nacionalisti Vehover 1 Golob,oba umetnici, akademski slikari.i trgovac Prislan. Na grozan način ubijen je u Celju istaknuti rodoljub Turnšek, koji je,iako ved prešao 65 godina.odmah po objavi rata pošao u Hercegovina da se tamo bori kao četnik. Otuda se vratič pešice kudi . Odmah po povratku uhapšen je.Ženu i dve Serke su mu zatvorili u kudi i ovu zapalili. Turnšek je tako strahovito bi jen da mu le polomljena vilioa, obadve ruke i noge.Posle uzaludnog ispitivanja - jer srčani starac nije hteo da pusti ni glas iz svog grla, krvnici su ga javno na ulici ubili, kao zaetra-šujudi primer ostalem stanovništvu.
U Mariboru se skoro svake nedelje strelja 10 do 15 talaca,najvedim delom mladida. Od Uskrsa do dana* streljano Je preko 700 Stanovnika. Optužnica Je uvek ista: zbog veze sa "šumskima".Jer "šumski" pretstav-ljaju veliku brigu i strah nemačkih krvnika. Oni su jedini u stanju da još pre vaskrsnuda Jugoslavije bar delimično osvete zločine nad slovenačkim narodom.
Najodaniji sluge "Gestapoa" i najvedi krvnici naš eg naroda su oni isti Nemci koji su kao manjina uživali takorekodi veda prava u Jugoslaviji i od samih nas. Na njihov predlog nemačka komanda pohapsila Je po celoj Sloveniji sv« devojke i mlade žene 18 boljih kuda pa i lepše radnice i selJanke, žigošudi ih kao u mračnem Srednjem veku. One noše na plečima dva fatalna slova "M.M." što de redi "Militar Mad-chen" - devojka za vojaku. Zatvorene su po specijal-nim kudama u koje dolaze nemački oficir! i vojnici da se zabavij aj u.Veliki broj ovih jadnioa lzvršio j6 aamoubiatvo.
to 4*
•JUTRO
<*»««!• '44% *»«
*i •«•<•!«« aui	le IZ-—■
Uf »«#•*«•••
' N i »I— Na»int ■*€■ eee. k. iMm
In« tl-tl. M-t). H-M
OHNCUSKINAHIA «XJl»rVA *, * r~, Uw»i **«hN.o«l iNktcN t 4 MILANO
e
Visoki komisar za ljubljansko pokrajino
In
Poveljnik
XI. Armadnega Zbora
objavljata:
V noči na 2. t. m. so komunistični elementi v Ljubljani umorili Fašista Nlcolo Žita, uradnika pri tukajšnji Zvezi Borbenih Fašijev.
Ker je potekel predpisani rok, ne da M se bili izvršitelji zgoraj omenjenega zločina izsledili, je bila v smislu odredbe z dne 24, aprila t. 1. odrejena ustrelitev 7 ljudi, ki so zanesljivo krivi terorističnega in komunističnega delovanja.
Kazen je bila izvršena dne IL junija oN 5.S0.
Ljubljana, 13. junija W«-XX.
10. t. m. Je neznani komunist vrgel eksplozivni predmet v restavracijo »Ita-liano« v Ljubljani, pri čemer je bila ubita fašistka Ariella Rea, zaupnica »Kmečkih gospodinj«, in ranjen 1 oficir ter druge civilne osebe.
Ker je potekel predpisani rok, ne da bi bil Izvršitelj zločina izsleden, je bila v smislu odredbe z dne 24. aprila t, 1. odrejena ustrelitev 15 oseb, ki so zanesljivo krive komunističnega in terorističnega delovanja.
Kazen Je bila Izvršena 13. junija ob 5.80.
Ljubljana, 14. junija 1942-XX.
Opomin
tržaških skvadristov
Zaradi atentata, čigar žrtev je postala Ariella Rea, članica! ženskega fašija v Ljubljani, so skvadristi nalepili po vsem Triestu naslednji opomin:
»Tržaški skvadrizem se je že davno naveličal gledati mimo zločinske akcije slovanstva v službi Moskve židovske anglo-ameriške demoplutokracije. Zadnji atentat. Izvršen v Ljubljani proti neoboroženim ženam, ki so imele edino to krivdo, da so prožile z značilno rimsko in fašlstovsko človekoljubnostjo roko slovenskemu prebivalstvu nove italijanske pokrajine, je presegel vsako-mero.
Dovolj! Ta klic vre Iz naših prs, in čustva vsega tržaškega prebivalstva, ki niti v pretekli dobi ni pozabilo in ni nikoli dovolilo, da hi slovanstvo z dinamitnimi napadi omadeževalo globoko italijanstvo, ki
je v naših srcih.
Sovražniki Fašizma in Italije vseh barv ln vseh plemen ter vseh ver, pozor!
1.) Skvadristi ne spijo, marveč bde dan ln noč, da onemogočijo nadaljnje zločine in da bi prebivalstvu prihranili nadaljnjo žalost in nadaljnje atentate proti našemu trdnemu občestvu. Na vsak zločin bodo odgovorih z dejanjem: naše mrtve bomo znali stvarno ln temeljito osvetiti.
2.) V Triestu se govori in se mora govoriti samo italijanski. Ni slovanskih držav-nov v Italiji, marveč so le italijanski državljani slovanskega rodu, ki morajo znati vesti se disciplinirano v vsem svojem dejanju in nehanju.
3.) Kakršnakoli soudeležba, aktivna ln pasivna, bo kaznovana na eksemplaričen način z ono našo strogostjo, .ki je dobro znana sovražnikom Italije.«
Izpred
vojaškega sodišča
Vojaško vojno sodišče Višjega Poveljni-štva Oboroženih Sil skupine »Slovenija — Dalmazia«, odsek v Ljubljani, je na svojem zasedanju 12. junija 1942-XX izreklo naslednjo sodbo v kazenski zadevi proti
1.	Pokovcu Srečku, pok. Franca in pok. Frančiške Zupančič, roj. v Medvodah 16. maja lg92, bivajočemu v Vel. Laščah, orožniku, Slovencu, nahajajočemu se v beg-stvu,
2.	Bizjaku Karlu, sinu Karla in Josipine Verbonovič, roj. v Triestu 7. avgusta 1911 (izseljenec od L 1919), občinskemu tajniku, ter
3.	Gačniku Jožefu, sinu Antona in Terezije Zakrajšek, roj. 18. VIII. 1900 v Opal-kovem pri Vel. Laščah in tam bivajočemu mlinarju.
Obtoženi so: a) da so pripadali prevratni stranki (ČL 4. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker so bfli člani družbe, stremeče za nasilnim prevratom političnih in socialnih uredb države; b) da so izvajali prevratno propagando (čl. 5 Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker so z neposredno propagando skušali porušiti politični in socialni red v državi; c) soudeležbe pri oboroženem krdelu (čl. 110 k. z. in čl. 16. Du— cejeve naredbe z dne'3. X. 1941), ker so bili člani oborožene tolpe, ustanovljene za izvrševanje zločinov proti državi. Dejanja so bila ugotovljena v januarju 1942 v okolici Velikih Lašč.
Iz teh razlogov sodišče na osnovi čl. 483. k. z. proglaša Pokovca Srečka, Bizjaka Karla in Gačnika Jožefa za krive sodelovanja pri prevratni družbi in članstva na oboroženem krdelu ter obsoja vsakogar izmed njih v dosmrtno ječo z zakonitimi po-sl&dicdmi
Na temelju ČL 479 k. z. oprošča sodišče obsojence Pokovca, Bizjaka in Gačnika zločina prevratne propagande zaradi pomanjkanja dokazov.
Sodišče odreja objavo pričujoče sodbe v izvlečku po enkrat v ljubljanskem »Jutru« in v »Piccolo« v Trieste.
Prijava
žitnega pridelka
Smatrajoč za potrebno, da se vzporedijo predpisi o ureditvi izkoriščanja žitnega pridelka, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo naredbo o prijavi žitnega pridelka z dne 27. junija 1941-XIX in svojo naredbo o ureditvi porabe in prodaje žitnega pridelka z_ dne 12. VIII. 1941-XIX izdal novo naredbo o predpisih o izkoriščanju žitnega pridelka, ki je objavljena* v »Službenem listu« 13. t. m. in je ta dan stopila v veljavo.
Pšenica, rž, soržica, ječmen in_ koruza so od trenutka žetve v celotnj količini v zrnju pod zaporo na razpolago Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda (Prevoda) in sicer pri pridelovalcu ali pri tistem, ki ima pridelek. Zapori se žito ne sme odtegniti razen po določbah te naredbe. Enaki zapori se smejo podrediti tudi drugi pridelki, porabni za peko kruha ali za druge vrste živi L
u— Lastnikom in obveznikom za oddajo goveje živine. Lastniki goveje živine, ki š nieo oddali izpolnjenih tiskovin »Prijave goveje živine«, naj jih takoj oddado v sobi št. 35 v mestnem gospodarskem uradu v Beethovnovi ulici št. 7, ker bi drugače imeli sitnosti ter bi bili prvi pozvani, da morajo oddati živino.
Nadaljnji posek gozdov ob cestah in železnicah
Glede na svoji nared bi z dne 8. maja 1942-XX m 6. junija 1942-XX o poseku določenih gozdnih pasov in smatrajoč za potrebno, da se raztegne obveznost poseka na pasove ob drugih cestah, je Visoki komisar za Ljubljansko pckrajino""izdal naredbo o raztegnitvi obveznosti poseka na nadaljnje zemljiške pasove. Ta naredba je objavljena v »Službenem listu« z dne 13. t. m. in je ta dan stopila v ve'javo.
Novi radovljiški okrožni vodja dr. Hoch-steiner je prvič obiskal Bled, kamor so bile sklicane voditeljice blokov in celic, da so dobile navodila za novo delo. Predavali sta okrožna ženska voditeljica Marija Goritsch-niggova iz Radovljice ter krajevna voditeljica Roza Ledineggova iz Bohinjske Bistrice.
u— Kdor Še ni oddal prijave posevkov žita, fižola, krompirja in. larrn, naj jo nemudoma prinese v sobo št. 35 mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ulici = Obnova mostov v Beogradu. V teku vojnih dogodkov lani v aprilu je srbska vojska porušila vse tri velike mostove v Beogradu, in sicer železniški ter cestni most preko Save ter veliki pančevski most preko Dunava. Najmanj je bil poškodovan železniški most preko Save, ki so ga nemške pionirske čete v razmeroma kratkem času obnovile. Večje težave povzroča obnova visečega mostu preko Save, ki je vezal Beograd z Zemunom. Od tega mostu sta ostala samo oba visoka nosilca, medtem ko se je mostna konstrukcija zrušila v vodo in se tako globoko pogreznila, da trenutno ne ovira rečnega prometa. Kakor poroča beograjska »Donauzedtung« tega mostu ni mogoče obnoviti v prvotni obliki in se gradi manjši most, pri čemer bo uporabljena mostna konstrukcija, ki bila še v bivši Jugoslaviji zgrajena za most preko Tise, katerega zgraditev pa trenutno ni več aktualna. Novi cestni most med Beogradom in Zemunom bo še letos dograjen. Velika je bila tudi škoda, povzročena na pančevskem mostu preko Dunava, ker sita porušena dva velika loka. Do jeseni je organizacija Todt, ki je prevzela nalogo obnove tega mostu dvignila iz vode železne konstrukcij e,, letos pa so pričeli podstavljati obnovljeno staro konstrukcijo, tako da bo tudi ta most, ki je predstavljal edino zvezo Beograda z Banatom, zopet izročen Dr ometu.
* Iz »Službenega lista«. »Službeni list za Ljubljansko ookrajino« št. 50 z dne 24. junija 1942-XX. K. F. objavlja naredbe Visokega Komisarja: Ustanovitev Pokrajinskega korporacijskega sveta, uvedba šolskega patronata, spremembe predpisov za promet v času nočne prometne zapore; zapora in predpisi o potrošnji obvezilnega In zdravilnega materiala, predpisi o rabi plovil v vodah pokrajine, ureditev prejemkov osebju, ki je odsotno s službe brez opravičenega vzroka ali zaradi policijskega ukrepa, raztegnitev predpisov z? kolesarski promet na tricikle.
IZREZKI IZ ŽIVI___F E IM J A
ZASUŽNJENE DOMOVINE
(ZRCALO LJUBLJANSKEGA "JUTRA" V DNEH: 2., 3. IN 4.JULIJA 1942.)
Dr. Gustav Gregorin |
V torek popoldne je v ljubljanski bolnišnici mirno zasnul v večnost g. dr. Gustav Gregorin. Novica je presenetila Ljubljančane, ki so uglednega pokojnika cenili ne samo1 zavel j o njegovih spoštovanja vrednih vrlin, marveč to ga zlasti tudi.občudovali zaradi telesna in duševne čilosti. ki- Jo je ohranil vsie do svojega 82. leta. Le ožji krog znancev je vedel, da se je dr. Gregorin letos sredi marca na vsakdanjem izp-rchodu ponesrečil. Na hudi poledici mu je spodrsnilo na Miklošičevi cesti. Poškodba izprva ni bila videti huda in se je g. dr Gregorin
še nekaj dni držal doma. Ko pa Je naposled le poiskal pomoči v bolnišnic., so zdravniki ugotovili zlom noge v kolku. Možato kakor vse drugo je, prenašal priklenjenpst na bolniško posteljo. Polagoma so mu žal pešale moči. Poslednji dan junija je po kosilu oslabel, bil pa je še vedno pri popolni zavesti. Ali ob pol 15. uri je v navzočnosti svoje hčerke-edinke za vedno zatisnil oči.
Dr. Gustav Gregorin je imel za seboj dogodkov in velikih doživljajev polno življenje, da o njem pač lahko zapišemo: ni živel zaman. Njegov rod izhaja iz ljubljanske okolice, starš-i pa so se preselili v Sesano, kjer se je dr. Gustav Gregorin rodil na ugledni domačiji dne. 10. aprila 1860. Ko je dovršil gimnazijo v Triesfu, je šel študirat pravo na Dunaj in v Gradec, kjer je bil leta 1882. promoviran. Po koncipi-entski praksii se je nastanil kot odvetnik najprej v domačem kraju, živahna delavnost pa ga je zvabila v Trieste. Mnogo je doživel, mnogo videl in spoznal, vse pa je v prirejeni skromnosti in možati ravnodušnosti zaprl vase ter je razvoj dogodkov • vedno motril z očesom izkušenega, treznega politika. Od nekdaj so ga zanimala gospodarska vprašanja in je objavil več tehtnih gospodarskih člankov.
Ko se je po prvi svetovni vojni nastanil v LjSbljani, je iznova posegel v gospodarsko in politično življenje. Pravo zadoščenje mu je bilo dano šele z ustanovitvi :o senata bivše Jugoslavije, v katerega je bil imenovan tudi on in je ostal njegov član do 26. avgusta 1939. Odtlej" je užival pokoj,
toda nikoli v brezdelju. Mnogo je čital, v vsej svetovni literaturi je bil razgledan; pfav letos, še nekaj tednov pred svojo nesrečo je prispeval »Jutru« nekaj duhovitih, stilistično svežih 'manjših prevodov, ker mu je pač delo bilo jiajplemenitejše razvedrilo. Vse do svoje usodne nezgode je tudi dnevno obiskoval prijatelje pri šahu. Sicer pa je bil ves vdan blaginji svoje družine. V zglednem, nikoli skaljenem, harmoničnem zakonu z blago gospo Rozo sta se rodili dve hčerki, izmed katerih pa mu * je ostala edinka gospa Danica, absolventka filozofije in soproga-prof. kons. Pavla Ran-čdgaja. Trije vnuki in vnučica. so mu bili v največjo veselje. Zato je smrt srčno dobrega »papana« tako hudo prizadela vso družino, č-eprav so mu bilk usojena visoka leta.
Na svojli zadnji poti bo g. dr. Gustav Gregorin poromal jutri, v petek popoldne, z Žal k Sv. Križu. Najtrajnejši spomenik si je izklesal sam s svojim delom in značajem. Ko zagotavljamo ugledni družini toplo sočustvovanje, vemo, da bo zaslužnemu pokojniku med nami trajno ohranjen najčastnejši spomin.
j Prej, dr! Ftan IMič|
V. sredo zjutraj je umrl na ljubljanski kliniki profesor zagrebške univerze dr. Fran Ilešič. Z njim bdhSja v večnost ena naiisrazitejših osebnosti slovenskega kulturnega kroga. Uveljavil se je zlasti v zadnjem desetletju pred svetovno vojno, "ko je stal v ospredju našega kulturnega življenja. Tudi v dobi med dvema vojnama je dr. Ilešič s svojim obilnim znanstvenim in publicističnim delom nadaljeval idejno borbo za mladostne ideale, vendar je sodeloval večidel v zagrebških in beograjskih obzornikih -in zbornikih. Ni še leto dni, kar se je po težki bolezni, ki jo je bil pfebolel v Zagrebu, vrnil v Ljubljano. Bolezen je zarezala globoke brazde v njegovo ostarelo obličje, vendar je še do zadnjih dni hodil po ulicah in se ustavljal z znanci. Srčna bolezen, ki je o nji tožil zadnje mesece, je sedaj nagloma dovršila svoje uničujoče delo. Glas o smrti tega zaslužnega znanstvenika in literarnega delavca je uža-lostil vse, ki so ga poznali.
Fran Ilešič se je rodil 30. julija 1871 pri Sv. Juriju ob Ščavnici, študiral je na mariborski gimnaziji, nato pa na graški univerzi, kjer je 1. 1901 promoviral sub au-spiciis inperatoris. Služboval je vse do 1. 1919. v Ljubljani, vendar se je že 1. 1914 habilitiral na zagrebški univerzi in postal 1. 1919. redni profesor za slovenski jezik in literaturo. V literaturo je vstopil že zgodaj. L, 1897 je objavil disertacijo o vzrokih zastoja naše dramatike, 1. 1898 je priobčil potopis »Iz Frljekovtne v Rim«. Obilno je sodeloval takoj izpočetka v »Časopisu za zgodovino in narodoslovje«, kjer je izšla dolga vrsta njegovih razprav, člankov in kritik, tičočih se slovenske filologije, literatume in kulturne zgodovine ter zgodovine kulturnih stikov z balkanskimi in ostalirrji Slovani, že tedaj se je izoblikoval v njem nazor, o naši kulturnopolitični orientaciji, ki ga je potlej vneto zastopal in predstavljal in ki so ga nasprotniki imenovali novoilirizem. Bil je eden najplodovitnejših raziskovalcev ilirskega gibanja v slovenski kulturi. Mnogo se je bavil z zgodovino leta oseminštiridesetega in z dobo narodnega prebujenja.
: še v zadnjih mesecih je delal na gradivu
iz kulturnopolitične zgodovine svojega rodnega kraja, ki se ga je vedno oklepal Z zvesto ljubeznijo.
Prof. dr. Fran Ilešič je bil idealist v teoriji in realist v praksi v najboljšem smislu obeh pojmov. V trenutku, ko je tudi on odložil vse zemeljsko In prešel v zgodovino naše kulture, ni mogoče premo triti, kaj šele kritično oceniti njegovega obsežnega in nepreglednega dela ter njegovih Idej in presoditi -vpliva njegovih spisov. Z njim odhaja v večnost poštenjak, neumorni kulturni delavec, razgledani znanstvenik, človek šlrčkega in plemenitega srca. Živel bo še dalje ne samo v spominu vseh, ki so ga poznali, marveč tudi v kulturni zgodovini Slovencev in Hrvatov. Po dolgem delavnem dnevu življenja mu bodi lahek večni počitek v ljubljeni domači zemlji!
Franc Strah —
žrtev atentata
Na praznik- popoldne je postal žrtev ne-preračunljivega obračunavanja ' bivši sourednik »Slovenca« g. France Strah. Vest je globoko pretresla predvsem njegovo družino, pa tudi velik krog njegovih prijateljev in znancev ter stanovskih tovarišev.
V svojem rojstnem kraju si je postavil hišico, kjer je v srečnem zakonu 'z go. Marjeto živel predvsem za svoje tri majhne otroke, katerih najmlajši je šele pol leta star. Krogla iz morilčevega orožja je .nenadno ugasnila življenje neutrudno delovnega moža.
Francetu Strahu bomo ohranili lep spomin, njegovi družini pa izrekamo naše odkritosrčno sožalje.
Še en atentat
Iz Gorizie poročajo o novem zločinu neznanih zliltovcev, izvršenem nad 631etnim fašistom in občinskim svetovalcem Giovan-nijem Princijem iz Cera Superiore, občina San Martino di Quisca. Princi je standval v prvem nadstropju skromne kolonske hiše v Ceru. Kmalu po 22. uri, ko sta se z ženo odpravljala spat, sta skozi nezaklenjeni vrata vdrla dva neznanca. Eden je ostal kot straža pri izhodu, drugi pa je držal v rokah velik pisemski voj ter je šel naravnost proti Princiju, kakor da mu" hoče izročiti pismo. Mož je mislil, da gre v resnici za kak važen nalog In je posegel po pismu. V teni trenutku pa je neznanec začel streljati s pištolo, >i jo je imel Skrito za pismom. Štirje streli so zadeli Princija v glavo in se je takoj zgrudil mrtev. Po izvršitvi tega groznega zločina sta oba napadalca, ne meneč se za ženo, ki je omedlela in padla na truplo svojega moža, izginila, v temi.
Na strele so kmalu prihiteli sosedje ter poklicali fašiste, karabinjerje in ostale vaščane na pomoč. Vsi so se odpravili na zasledovanje, ki pa je ostalo brezuspešno. Stari Princi je bil vpisan v Stranko že od leta 1923. in je bil znan kot trden fašist. Imel je pet sinov, od katerih eden služi kot dobrovoljec v milici; vseh pet mladeničev je včlanjenih v Fašiju v San Martinu di Qulsca. Zločinci so si tedaj izbrali za žrtev starega preizkušenega fašista, dobro poznavajoč njegov ugled in njegovo prekaljeno fašistično prepričanje, zato bo nanj izlili svoj komunistični srd.
(Hadaljevenje na 5-atrani!)
IZ TRPEČE DOMOVINE
Izpred vojnega sodišča
Ljubljanski odsek vojaškega teritorialnega vojnega sodišča je proglasil naslednjo sodbo
1.
v zadevi proti Bartolu Stanislavu, sinu Franceta in Frančiške roj. Obrstan, rojenemu na Jelovcu pri Sodražici 16. marca 1. 1921, prebivajočemu v Ljubljani v zaporih, ki je bil obtožen,
a)	zločina v smislu 4. čl. Ducejevega razglasa z dne 3. oktobra 1941, ker je še pred 16. aprilom 1942 pripadal organizaciji, ki je imela namen nasilno prevrniti gospodarski in socialni red, kakor se je ustanovil v državi;
b)	zločina v smislu čl. 16. istega razglasa, ker je od 12. marca do 16. aprila 1942 pripadal oboroženi skupini;
nadalje
a)	zločina v smislu 2. čl. Ducejevega razglasa z dne 24. oktobra 1941, ker je od 12. marca do nedoločenega dne v aprilu 1942 posedoval brez predpisanega dovoljenja vojaško puško;
b)	zločina v smislu 7. čl. Ducejevega razglasa z dne 3 oktobra 1942, ker je na področju Novega mesta 13. marca 1942 napadel pripadnike Oboroženih sil na ta način, da je sodeloval s svojo skupino pri navalu na avtomobil, v katerem je bilo nekaj italijanskih ofidirjev, pri čemer sta bila ubita major Paccinati Francesco in karabinjer Menregalli Secondo;
c)	zločina v smislu prej omenjene določbe, ker je v Žužemberku 25. marca 1. 1942 napadel pripadnike italijanskih Oboroženih sil tako, da je sodeloval s svojo skupino pri napadu na vojašnico -Kr. Karabinjerjev, pri čemer je bil, ranjen brigadir Valente Mario.
Iz teh razlogov se na osnovi člena 483. C. P. p. obtoženi Bartol 'Stanislav proglaša za krivega pripisanih mu zločinov in se obsoja na smrt z ustrelitvijo.
Odreja se enkratna objava tzvlečkp sodbe v listih »Piccolo« v Trstu in »Jutro« v Ljubljani.
; IZ LJUBLJANE
r= Nov eekveetor pri Putniku. Visoki komisar za. Ljubljansko pokrajino je z odločbo postavil na mesto fašista Ivana Baptista Laghija za sekvestra »Putniku« d. d., društva za saobračaj putnika i turista v Beogradu, fašista odvetnika Karla Cher-Blja, in sicer glede vsega in vsakršnega Poslovanja s premičninami in nepremičninami ljubljanskih pokrajin.
u— Nova kanonika ljubljanskega kapitlja. »Slovenski dom« poroča, da je sveti oče Pij XII. v posebm buli imenoval dva °ova kanonika ljubljanskega stolnega kapitlja. Namesto pokojnega protonotarja kanonika Ivana Sušnika je imenovan župnik Ivan Gogala, uršulinski spiritual France Kore tič pa je imenovan za kanonika namesto pokojnega dr. Alojzija Merharja.
= Razdeljevanje in prodaja vina. V zve-ti s čl. 3. naredbe Visokega komisarja s predpisi o ureditvi preskrbe z vinom z dne 47- maja t. 1. sporoča Prehranjevalni zavod Visokega komisarijata, da smejo veletrgovci in proizvajalci prodajati vino deta j-ustom in gostinskim obratom proti predložitvi »bonov«, ki jih interesenti dobe*pri Sindikatu trgovcev z vinom.
u~~ Razdeljevanje. drv za kuho. Mestni Preskrbovalni urad bo. razdelil manjšo koto"00 drv onim, ld jih nimajo niti za kuho.
n razdeljevanju se bo pa urad natanko
(NADALJEVANJE S 6.STRANI)
ravnal po odredbi Visokega Komisariata, da je dovoljeno prodajati drva samo za kuhanje hrane in sicer za en mesec po 0.8 kg na dan za osebo. Izključeni od dobav pa so oni, ki imajo zalogo drv, ki imajo plin ali pa so posestniki gozdov.
u— Kot oreh debel, nedozorel krompir nekateri že kopljejo.Opozarjamo prebivalstvo, da mora krompir popolnoma dozoreti, ker je nezreli - krompir kolikor toliko strupen in zdravju zelo škodljiv.
S Spodnje štajerske
Šolski grad Vurberk, V Nemčiji so posamezni gradovi namenjeni političnemu šolanju pripadnikov narodno socialistične stranke. Tudi štajerski Heimatbund ima zdaj takšno grajsko šolo. V ta namen je bil izbran vurberški grad, ki ga je preteklo sredo, 1. julija, vodja Heimatbunda Franz Steindl izročil svojemu namenu. Vurberški grad je med najstarejšimi na Spodnjem Štajerskem. Z njega je lep razgled po Dravskem polju in po Slovenskih goricah.
V	teku zadnjega leta so grad preuredili, da 'bo zdaj služil vzgoji voditeljev Heimatbunda. še te dni bodo šli na grad prvi tečajniki. »Tagespoet« pravi k temu: Tako bo šolski grad postal žarišče nemške volje na Spodnjem Štajerskem.
V	Slovenskih Konjicah je bil sklican zbor ženske posade v Lavričevi usnjami. Govornik Mascher je govoril o namenu organizacije žensk v okviru Heimatbunda. V konjiškem kinu pa je bil prirejen v prid nemškega Rdečega križa koncert nemških in italijanskih skladb. Ustanovljena je bila tudi amaterska igralska družba, ki se bo v nedeljo 5. t. m. prvič predstavila.
Podpqre za vzgojo otrok. Nemški prebivalci na Spodnjem štajerskem, ki imajo najmanj 4 otroke, prejmejo za njih vzgojo podporo, če so otroci nemški pripadniki, zdravi ter duševno in v pogledu značaja vzgojljivi.
Godba Hitlerjeve mladine je povabljena na Poljsko. Generalni guverner dr. Franck je povabil godbo mariborske Hitlerjeve mladine na Poljsko.
Z Gorenjskega
Vsi gorenjski obratovodje so bili klicani na zborovanje v Dom stranke v Kranju. Prvi je govoril deželni socialni skrbnik Berger iz Celovca, ki je rekel: Totalna vojna zahteva od vsakogar v domovini, naj bo obratovodja ali navaden delavec, da zastavi vse svoje sile. Gorenjsko, ki ima na razpolago še vse moške delovne sile, mora še posebno prispevati. Usodni boj nemškega naroda sili v to. da se ni mogoče odreči nobenemu človeku. Vsak obratovodja ima naročilo od vsega naroda in je zato vsemu narodu odgovoren za delovne uspehe svojega obrata. Nato je govoril okrožni vodja dr. Hochsteiner iz Radovljice, ki je rekel, da so se že pojasnila vprašanja, ki so za nemški narod odločilnega pomerja. Ostro je nastopil proti tistim, ki rušijo mir Izrekel je pričakovanje, da bodo Gorenjci rade volje stopnjevali svoje delo.
V	imenu prisotnih je zagotovil okrožni načelnik obratovodij, da bodo gorenjski obratovodje s svojimi nameščenci zvesto sodelovali v sedanjem boju.
Policijski radio v avtomobilu, ki ga ima na razpolago okrožno propagandno vodstvo v Kranju, je že precej* časa na poti po vsem okraju. Dan za dnem je v službi. Enkrat poziva k prireditvam, drugič vabi k zbirki blaga in tkanin ter sodeluje pri zborovanjih, športnih prireditvah in nastopih.
V	Stari Loki je bil v okrašeni dvorani svečan sprejem z zaobljubo novih čianov,
ki so bili sprejeti v koroški Volksbund. Go-voril je krajevni vodja Burger.
V	Ihanu imajo nov otroški vrtec, o katerem pravijo, da je med najlepšimi na Gorenjskem. Te dni ga je obiskal okrožni vodja Piltz iz Kranja z raznimi drugimi uradniki. Na igrišču so rajali malčki v rdečih igralnih oblekah in z rumenimi slamniki. Peli so nemške otroške pesmi.
V	Medvodah so bile sklicane ženske k posebnemu tečaju za voditeljice celic in blokov. Prišle so ženske Iz št. Vida. iz Šmartna, iz Smlednika in iz Medvod. Govorila je okrožna ženska voditeljica Ebbe-nau.
V	Šmartnem pri Litiji je bil zaključen nemški tečaj za odrasle. Zaključni večer se je začel z igranjem na harmoniko. Nato je otroška skupina zapela pesem »O Glockle von Heimattal«.
Iz Srbije
General Nedič o londonskih emigrantih,
O priliki obletnice kosovske bitke je imel srbski ministrski predsednik general Nedič govor po radiu, v katerem je obsodil neposredne povzročitelje vojne in emigrante, ki se nahajajo pri londonski vladi. Ministrski predsednik je dejal med drugim, da so ti ljudje zavestno potegnili svojo do-movno v vojno, samo da bi zadovoljili svojim ambicijam in koristim.
Premoženje sovražnih držav je treba prijaviti. Po odredbi generalnega pooblaščenca za gospodarstvo v Srbiji je treba prijaviti vse premoženje sovražnih držav in njihovih državljanov. Z njim je mogoče razr polagati samo z dovoljenjem generalnega pooblaščenca. Po tej odredbi je treba prijaviti tudi premoženje fizičnih in juridič-nih oseb, ki žive v sovražnih državah, čeprav niso njihovi državljani
Tečaj za okrožne načelnike in župane. Od 24. do 29. junija je bil v Nišu tečaj, ki se ga je udeležilo 22 okrožnih načelnikov in 389 županov z okrožij Leskovac, Niš in Za ječar. Po strokovnih predavanjih referentov nemške vojaške uprave, je državni svetnik dr. Turner razložil smernice nemške državne uprave. V svojem odgovoru je notranji minister Ačimovič zagotovil lojalnost srbskega upravnega aparata in pripravljenost Nedičeve vlade za sodelovanje pri obnovi nove Evrope.
Bivšega poslanca Djuro Mikašinoviča so pred dnevi pokopali na novem beograjskem pokopališču. Pogreba se je udeležilo več znanih srbskih politikov ter pokojnikovi prijatelji in znanci.
Iz Hrvatske
Hrvatska policija vključena v milico.
Poročali smo že, da je izšla zakonska odred ba, po kateri so'policijski častniki in moštvo od 24. junija" naprej vključeni v usta-ško rhilico. Zakon med drugim tudi odreja, da policijski častniki in moštvo ne smejo biti člani zasebnih društev.
Napredovanja v Poglavnikovi telesni straži. Z odredbo Poglavnika -so napredovali podpolkovnik Jure Francetlč in Ante Meškov ter major Vilko Pečnikar za usta-ške polkovnike v Poglavnikovi telesni straži.
= Iz hrvatske železarske industrije. Kakor je znano, so poljetja družbe Jugoslovanski Čelik d. d. skupaj z veliko železarno v Zenici odpadla na področje Hrvatske. Družba je spremenila svoje ime v Hrvatska železarska in topilniška d. d. v Sarajevu. Hrvatska vlada je sedaj izdala zakonski dekret, s katerim se delniška glavnica te družbe poviša od 500 na 700 milijonov kun.
Nove poštne znamke. V promet so prišle nove poštne znamke po 2 kuni

15*

5 t*u>z ^
^ea<x/#
OC9C3 CD6) G>QG906
DOLFE STOČE;
TEŽKE SO TELE STOPNJICB! SAPE MOČNO MANJKA MI,
SBCE ŠIBKO, PLJUČA VOTLA, SLABA SE OBETA MI!
STOKRAT SMO JIH POKOPALI, STOKRAT SMO JIH POMANDRALI,
AL’ JIH NIKDAR KONCA NI!
AL’ JE RES, KAR JOŽE PRAVI,
DA JIH JE ZA TISOČ DNI?!
FAŠIZEM
V
PRUSIJAŠKEM ZAVZNIŠKEM
«-------------------->
OBJEMU
TAM PREK* MORJA,
TAM Z ZAHODA VSE MI BOLJ SMRDI! ROOSEVELT MEŠA,
CHURCHILL PREŠA,
DA SE VSE KADI!
IZ OBLAKOV LUNA ŠPEGA, SAM MI BOLFE V NJI SEDI! STRAH MU LEZE V KOLENA, SRCE V HLAČE MU POLZI!