Letnik ju.	v lažnjivi obleki.	št. 21.
Izhaja po <1 Takrat na mesec v Ljubljani, kedar ga prebere in ne konfiscira policija. — Velja celo leto 3 gold., pol leta 1 gold. 50 kr. in eetrt leta 80 kr. za vsacega brez ozira na stan, osebo in narodnost. — Posamezne številke se dobivajo, če jih kaj ostane, po'10^ kr. v administraciji. Vredništvo in opravništvo (administracija) je na velikem trgu hiš. št. 3 v
' prvem nadstropji na ulice. Tam se sprejema denar.
Kdor ga bere in ga ni kupil, se bo, ako se zasači, ostro kaznoval. •
Žalostno!
* »
- » /t E	■	,	'	;
(Resno premišljevanje brez šale.)
I
Ni je tako nestanovitne, tako minljive stvari, kakor minister. Danes je človek, kteremu se vse vklanja, vse prilizuje, jutro ga nihče več ne pogleda, le še časnikarski potepuhi kamenje za njim mečejo ; danes zamore njegova beseda, njegova volja storiti vse, vničiti tega, do časti in lepih dohodkov povzdigniti unega, jutro pa je mrtva njegova roka, volja njegova brez moči, beseda brez veljave, splošno : včeraj minister, danes navaden človek, pred kterirn ne lete klobnki iz glav, se ne šibijo hrbti prilizevalcev. Vsak hlapec, vsaka dekla ima štimajst dni odloka, preden se proč dâ, le minister mora iti vsako uro.
In to je žalostno ! Že se je veselil vsak avstrijsk poštenjak, kteri ne vidi rad, da se narodi vedno lasajo, da bo pravde med narodi konec, da se bodo poravnali hribi in doline in nastopila ravnopravnost v Avstriji, ravnopravnost, ktera dâ vsakemu narodu, kar mu gré, ktera ne stavi druzega vrh druzega, timveč vse v eno vrsto, kakor sinove ene in iste matere.
Hohenwart, vrli „kranjski fant“, kteremu se niso hlače tresle, če so dunajski judje in ustavoverci kakor žabe vanj kričale, je bil s pomočjo vrlih svojih pomagačev Jirečeka, Ha-bietineka in Schaf fl e-ja že poravnal marsikak grič, upati je bilo, da bo odvozil tudi hrib, kteri loči Čehe od Nemcev, že je bilo težavno delo skoro dognano, kar prideta ogerski minister An dr assy (Andraž) in znani grof Beust, kteri je zarad slabih časov na Saksonskem bil sprejet kot avstrijski minister unanjih zadev, in — po Hohenwartu je!
Zdaj je zopet vse razkopano, razdjano, razdrto, Slovanom je zopet zašlo solnce; toda le za kratek čas. Andraž in Beust sta tudi ministra, nič se ne vé, kako dolgo še bosta. Le ne vriskajte in ne poskakujte, nemčurji, mažarji in drugi nespodobni ljudje, ne kažite tako javno pruskih čelad ; če ne bi se utegnilo pripetiti, da bi kdo po tej čeladi mahnil in ž njo vred zdrobil vam bučo, ktera sicer za druge ni dosti, za vas pa vendar-le nekaj vredna.
Hohenwart pa s svojimi družniki vred bo ostal drugim in nam v dobrem spominu; drugim, ker jim je pokazal pot in zobe ter jih klical na korajžo, nam pa, ker je prav kranjsk „fant“, kteri se ne boji ustavovernih in drugih „škricov“. Avstrija bo jokala še po njem ter ga klicala na pomoč, pa Bog vé, če jej bo hotel pomagati!
t
Dober svet.
V Ljubljani se je ustanovila družba, ktera hoče mesto olepšati in očistiti nekterih nesnažnosti. V tej družbi co skoro zgol nemčurji, med drugimi tudi znani major S us ter s.	%
Res, lepa je ta misel. Ljubljana ima veliko nesnage, ktera bi se morala odpraviti, da bo mesto lepše in čednejše. Gospodje! Ravno Vi zamorete največ storiti v tej zadevi. Čujte !	—
Kaj ko bi Vi vsi, od Sustersa do zadnjega, pobrali kopita in šli tje, kjer muh ni? —
S tem bi se Ljubljana že nekaj olepšala, ker Vi, gospodje niste ravno kinč in lepota našega mesta. Pre-vdarite moj svčt, boste videli, da ni slab. Za ajdovco bom jaz skrbel.	.
v ' „JBrencelj,“
___predsednik olepševalnega društva.
Računska naloga.
Vprašanje: Če se trinajst nemčurskih poslancev ceni na 60 goldinarjev, koliko je vreden vsak?
¡2Ili •'¿oao6po
V šoli.
Učitelj nauka. Janez, povej mi, kdo bo šel v nebesa? Janez. Slovenci.
Učitelj. Kako to ?
Janez. Sveto pismo uči: rBlagor tistim, kteri so preganjani in zatirani, njihovo je nebeško kraljestvo.“ Učitelj. Sv. pismo pa tudi pravi: „Blagor ubogim v duhu, njihovo je nebeško kraljestvo.“
Janez. Tak bodo pa tudi nemškutarji šli v nebesa. Potlej pa tam ne bo nič drugače.
Razne norice.
(Hudobija.) Nek lovec je imel pesa, zarad kterega mu je bil drug lovec jako nevošljiv. Rad bi bil tega pesa iz poti spravil, .pa ni vedel kako. Potoži to svojemu znancu in ta mu ve pomagati. Da mu pripomoček, kteri mora pesa umoriti. Res se najde čez nekaj časa pes crknjen. Ko ga raztelesijo in preiščejo, najdejo v želodcu tisto številko ljubljanskega „Tagblatta“ v kteri so bili natisnjeni govori zadnje seje ljubljanskega konšt. društva. Očitno je, da je bilo pesu zavdano.
(Previdnost) V krojaško štacuno na Dunaji stopi gospod in si da pomeriti obleko. „Naredite jo“, pravi, „potem mi jo pošljite domu. Jaz sem minister.“ — „Ne zamerite, gospod“, ugovarja krojač, „prosim, da bi mi jo precej plačali.“ „Zakaj?“ vpraša gospod začuden. — „I, no, da bi bili vsaj kak služabnik, strežaj ali kaj tacega, da bi imeli stanovitno službo, bi Vam z veseljem dal na upanje. Tako pa, saj veste, minister je od danes do jutri, toraj Vam res ne morem upati. Ne zamerite!“ — Taka je v Avstriji z ministri, da nimajo prav nič kredita.
(Beračija) Na vseh Svetnikov dan sta nadlegovala na ljubljanskem pokopališči dva magistratna služabnika obiskovalce s pušicami. Menda je to. začetek tistega milijona, kterega misli mestni odbor priberačiti, ker se mu ni dovolilo, da bi ga vzel na . posodo.
Poročilo
zadnje seje ljubljanskega konšt. društva.
;V začetku seje naznani predsednik slavnemu zboru, da je za prvo in glavno točko današnje seje skrbel gospod krčmar, kterega ima čast predstavljati in kteri naznani žejnemu občinstvu, da danes piva ne bo zmanjkalo. Potem se prebere zapisnik zadnje seje, v kteri
se je izpilo nekaj čez dva sodčeka_piva__^Nekteri -udje
so ga še le pozneje plačali, ker so svoje mošne doma pozabili. Natakarji so dobili vsi skup 12 soldov_trink-gelda“.- Druge točke niso bile važne.
Seja se tedaj prične. Prvi govornik, gosp. dr. Prismoda, izpivši v naglici nekaj vrčkov, si obriše zrno-, čene brke (klici: Dobro! Izvrstno!) in odpre svoja široka usta, iz kterih mu tekö blizo sledeče besede: „Gospodje in pivski bratje! Kakor so Čehi pokazali, ima vsaka stvar neko podlago ali fundament, toraj so krstili svoje pogoje „fundamentalne članke“. Tudi mi moramo imeti pri svojem besedovanji nekako podlago, na ktero zidamo vse sklepe. Ta naša podlaga je danes, gospöda moja, pivo, rudečo-rumenkasto Kozlerjevo pivo, toraj sem si jaz že naredil podlago, ktera pa ni nikdar premočna. Zatoraj zakličem na ves glas: Natakar, vrček piva! (Klici: D ob roj Izvrstno!) Ne da bi se mi, gospoda moja, učili od Čehov, kako se dela podlaga ali fundament; znano je, da znamo mi vsi dobro piti. Natakar, vrček novega! (Klici: Dobro! Izvrstno!) Gospoda moja! Naš poklic je, da vtikamo svoj nos v vsako stvar, da ni nobena stvar dobra, v ktero nismo mi nosu vteknili. Svet je bil vstvarjen brez nas, se reče, nas ni nihče prašal, kako naj bi bil ustvarjen. Toraj bi morali mi ovreči to stvarjenje sveta. Natakar, vrček je prazen! (Klici: Res je taka! Žalibog!) Toda če premislimo, da je svet vendar-le nekaj vreden, ker smo mi na njem, moramo zdaj odobriti stvarjenje sveti, dasiravno je mnogo Slovanov in druge nenemške nesnage na njem, ktera pa mora biti, zato da plačuje davek, iz kterega nam teče naša plača. Natakar, nov vrček! (Klici: Dobro! Izvrstno!) Jaz tedaj stavim predlog, da se stvarjenje sveta zarad omenjenih vzrokov odobri, da pa se zavrže stvarjenje novega sveta, kterega hoče napraviti Hohenwart po spravi s Čehi in sicer zarad tega, ker fundament ali podlaga s Čehi ni pivo, na ktero se opira vse naše besedovanje. Preden sklenem svoj govor, ne morem si kaj, da bi ne zakričal na vse grlo: Natakar, še en vrček! (Klici: Dobro! Izvrstno!)
Predlog se enoglasno sprejme in oni, ki proti glasujejo, se vržejo čez prag.
Za tem govornikom skoči kviško gosp. dr. Šema in stavi predlog:
Opiraje se na predlog svojega predpivca — ne, predgovornika — kteri ima res kaka dva vrčka podlage več v sebi, stavim nujni predlog:
I.	Hohenwart se je podstopil postati brez našega dovoljenja minister in dalje dela spravo s Čehi brez dovoljenja našega slavnega društva. Toraj naj se vstavi ta sprava in Hohenwart odstavi.
H. Predsednik našega slavnega zbora naj skrbi, da se ta sklep brž izpelje in Hohenwart kar po telegrafu odstavi.“
Druga točka: Pečenka s solato, zrezki, bržoli, svinjska pečenka s zeljem iti se vrši brez vgovora le z rožljanjem vilic in nožev ter se zalije s pivom in vinom. Potem se prestopi od piva do vina, kar je vsem všeč. —
Na to vstane gosp. dr. čenča, se obriše pod nosom in prične:	.	- ,
„Tako, kakor sem se zdaj jaz obrisal pod nosom, so se obrisali tndi Slovani, kteri so mislili dobiti pečene race, ki jih jim je pripravljal Hohenwart. Natakar, moj maselc je prazen! (Biliči: Res je!) Znano Vam bo, da je naš dežeini zbor sklenil neko postavo, po kteri zgubč kujajoči se poslanci svoje poslanstvo, ako ne pridejo v zbor. Natakar, še pol maselca! (Klici: Dobro! Le naprej!) Ta postava bi bila pravična, ako bi ne zadela ravno naših poslancev; tako pa je škodljiva. In vendar se je potrdila, se reče, cesar jo je potrdil, mi še ne, toraj ne velja, ker cesar še ni hodil k nam v šolo. Šola za cesarje nam je jako potrebna, jaz predlagam; da se napravi. Učitelji bomo mi in potem se take postave ne bodo potrjevale. Za zdaj, se vč da, moramo ovreči to postavo, ni drugače. Natakar, zdaj pa maselc!
Živahni dobro-klici sledijo govoru in ploskanje, ktero se sliši, kakor da bi si vsi med seboj zaušnice pritiskali. Seja se potem konča, ker imajo že vsi dosti pivske in vinske podlage.
Druga seja, kedar bo odbor luna trkala in bo treba odstaviti novega ministra ali ovreči kako po cesarji potrjeno postavo.
Pogovori.
Jože. Kdkošen razloček je med nemčurskim in slovenskim poslancem?
Tone. Če sedi Slovenec v deželnem zboru, je poslanec, če pa sedi nemčur, je neslanec. Ta razloček je.
, * *
*
Jaka. Na ljubljanski gimnaziji so napravili v drugem razredu za 18 nemških ali prav za prav nem-škutarskih otrok nemšk oddelek. Ali se ta naprava izplača ?
Tine. Se vč da ne! Toda kaj se hoče? Prej se je godilo drugače, kar se je pa še manj splačalo.
Zarad 20 ali tridesetih, kteri niso hoteli biti slovenskega rodu, je bila vsa gimnazija nemška. Na Slovence se ni nič oziralo.
Jaka. Se ve da se je, glej ga no!
Tine. Kako to?
Jaka. I no, gimnazija ni bila nemška zarad onih 20 do 30 nemškutarjev, tim več zarad 600 ali 700 Slovencev. To je jasno.
Tine. Kako pa morejo potlej Slovenci tožiti, da se zanje nič ne stori, če se jim še to da, kar ne zahtevajo !
* *
*
Jože. Po čim je podoben ogerski minister grof Andrassy našim nemčurjem?
Jaka. Po nosu gotovo. Kakor nemčurji ima tako dolgega, da ga vtika v vsako stvar in je ž njim razdrl tudi osnovano spravo s Čehi.
Jože. če ima tako dolg nos, se mu utegne pripetiti, da bo po nosu dobil.
Jaka. Potlej bo pa našim nemčurjem čisto podoben.
Novi ministri.
Ker že vsak list vgiba in stavlja skladnico ministrov, tudi „Brencelj" noče zadej ostati in stopi danes pred svet s to-le gotovo originalno skladnico:
Minister notrajnih zadev: kdo drugi kakor naš K or el j H.; zakaj, se že vč.
Minister pravice: vpokojeni gospod Pajk, kteri bi Slovence in Nemce enako božal — z lesk o vino.
Minister kupčijstva: gosp. Mulej, kteri je v kupčiji že tako dobro vajen.
Minister nauka in bogočastja: profesor Pisker; on bo Slovence najbolj učil, po čim je „žmaht“.
Minister poljedelstva: gosp. Dežman in sicer zarad „prokletih grabelj."
Denarni minister: B e u s t; on najbolj vi, kako se dolgovi — plačujejo. / 'w_____- v- ' .	___ _____i____
Ministerstva -predsednik: „Brencelj" sam, kajti • na' čelo tacega ministerstva ne gre drugi, kakor — „Brencelj". ”
Toraj bo novo ministerstvo to-le: Wurzbach-Pajk-Mulej-Pisker-Dežman-„Brencelj. “
Sklanjanje.
Kedar bo šla kamela skozi uho šivanjke, se bo prof. Pisker spreobrnil.
Kedar bo šla kamela skozi uho prof. Piskra, se bo šivanjka spreobrnila.
Kedar bo šel prof. Pisker skozi uho šivanjke, se bo kamela spreobrnila.
Kedar bo šel prof. Pisker skozi uho kamele, se bo šivanjka spreobrnila.
Kedar bo šla šivanjka skozi uho kamele, se bo prof. Pisker spreobrnil.
Kedar bo šla šivanjka skozi uho prof. Piskra, takrat — no, takrat se bo pa že spreobrnil.
K urzi.
Stan vrednosti
Delnice nemčurske prevzetnosti po 100 gold. ... f .. ..
Posojilo ljubljanskega mesta, po 1000 gold...........................
Andrassy-jeve srečke, po 100 gold.
Beustove srečke po 100 gold. . .
Nada Slovencev do boljših časov .
Delnice ustavovernežev, prej nič vredne .........
Sprava s Čehi . . . .- .• . . .
Ogri na konji. Po Hohenwartih se malo praša. Dež-manovci vkljub vgodni situaciji vedno padajo. Tudi Slovenci ne morejo kviško. Dobri ministri se zel6 išejo, pa jih ni na trgu. Ustavoverni se zelo ponujajo, a malo kupujejo. Giskra in Herbst nekoliko poskočila. Nemški de-klaranti zarad slabe robe skoro brez vrednosti. Poljaki se zelč iščejo. Češki deklaranti so obdržali prejšnjo ceno, pa jih ne bo na dunajski trg, dasiravno bi jih radi imeli po vsaki ceni. Brenceljnov je malo, ker že zmrzuje.
+	250-
—	1000-
JL 1	200-
—	200-
+	000-1
+	180-
Veselje ljubljanskih neničurjev,
ko so zvedeli, da jo Hohenwart padel.

V.	..
* sim prijateljem nemčurjem in ustavovercem na znanje, da je šel^^^	, r '
grof Beust, 1r'
večletni slabi zdravnik bolne Avstrije,
vsled svoje napačne narave in slabega postopanja rakom žvižgat.
Padel je v jamo, ktero je skopal drugim. Truplo njegovo bo počivalo v poslopji avstrijskega poslanca na Angležkem.
Bog nam daj večni mir in pokoj pred njim in luč razuma naj mu vsaj zdaj posveti!
Naznanilo.
Častno moshmstvo
se neprenehoma podeljuje. Kdor se hoče zanj oglasiti, mora dokazati, da je bil že kje zaprt, da je narodom in državi škodoval. Prednost imajo tuji pritepenci, kteri so bili že povsod zapodeni.
Več o tem se zve ^ ,:K \	^
na „rotovžu“ v Ljubljani.
Dolfi protestira!!
Dolfi, kteri je v Ljubljanskem mestnem odboru zajec pri bobnu, je tekal po šolah in našel, da ni prav, da se v nekterih ljubljanskih šolah uči v slovenskem jeziku. Ker je Dolfova zeld prazna glava na hitrih rožicah, in ker ima v ustih jako gibčen jeziček, je tekel tožit svojemu mojstru Dežmanu, da to ni prav.
Potem čenča v mestnem zboru, kakor ve in zna, in spravi na dan protest ali ugovor zoper to postavo. Jemnasta! Dolfi protestira! Kaj bo pa Ančika rekla? Kdor še ni slišal uši kašljati, naj gre na „rotovž“.
Dolfi.
•
Zakaj se cmeriš, da je slovenski jezik v prvi in drugi šoli vpeljan ? Ali so te mar dali v slovenski oddelek ?
ae- Tisti gg. naročniki, kteri vkljub opominjevanja še niso poslali naročnine, se zadnjikrat silno prosijo, da to brž store. „Brenceljnu“ denar ne raste iz peresa, tudi nima kokoši, ktera bi cekine nesla.