April 1936
NAS DOM
ŽENSKI SVET
Leto XIV. 4
Naše stanovanje
Za polepšanje stanovanja
Najlepše stanovanje je pusto in mrzlo, ako je brez preprog. Cista, izlikana tla, pa tudi lepo pomite bele deske dajejo vsakemu stanovanju občutje topline in udobnosti; obračajo pozornost nase, kakor stene, ki jih obdajajo in na katerih so obešene lahko maloštevilne, toda slike umetniške vrednosti.
To so vedeli že stari kulturni narodi. Mnogi pisatelji govore v svojih delih o dragocenih preprogah, ki so že v starem veku krasile tla in stene.
V	splošnem vlada mnenje, da je domovina preprog daljni vzhod; toda tudi v Evropi so poznali že v prastarem času lepe in dragocene preproge. Danes je dob ro razvita industrija preprog na Norveškem, v Bukovini, na Tirolskem, pa tudi na Balkanu ter ie posebej v Jugoslaviji.
Tehnika, v kateri izdelujejo preproge, je ista v Orijentu kakor v Evropi; ornamentika je stara tisoče let. Povsod tko in si sestavljajo vzorce po prastarih predlogah, deloma seve tudi nekoliko izpre-menjene, po lastni domišljiji in kombinaciji. Na Balkanu so barve bolj žive in pestre.
Mala Azija je domovina čilimov ali ke-limpreprog, ki jih tko iz ovčje volne ali kozje dlake. Te preproge so zelo trpežne po kakovosti in po barvi. Na podoben način tko preproge tudi na Tirolskem, Bavarskem in po vsem Balkanu. V kakovosti ne zaostajajo za orijentalskimi preprogami. Posnetek te vrste ročnega dela so preproge, delane s takoimenovanim ke-lim vbodom na juto ali kako drugo redko tkanino. Razume se, da te preproge niso tako močne, kakor tkane, dasi so jako lepe in tudi dovolj trpežne.
V	posebno vrsto spadajo kavkaške su-mnk-preproge. Njih tehnika je jako podobna tehniki naših tkanih preprog, samo da začetne in završne niti svobodno vise. Ornamentika je jako stara. Težko prehodno kavkaško pogorje je pripomoglo, da so kavkaski narodi ohranili tudi v tkanju preprog svojo umetniško svoj-stvenost.
Vzorce za smirnške preproge je dala narava. Ljudje so začeli posnemati preproge v naravi — livade — tako, da so vezali niti, a njihove konce so pustili, da stoje kakor kratke travne bilke. Pri nas so bile preproge po vzorcih Smirne v polpreteklem času tudi precej v modi
med marljivimi ljubiteljicami ročnih del. Kot podlogo so uporabljale velikoljnkni-časti Stramin, v katerega so vozljale niti volne. Ta način dela so pozneje in v sedanjosti nadomestile po perzijskih vzorcih tkane preproge. Sicer pa tkalci smir-na preprog sproti tko tudi podlogo, kar je najbolj močno. Umevno je, da so na statvah tkane in vozlane preproge mnogo zamndnejše, a zato lepše in dražje.
Barve za volno, dlako in svilo so včasih prirejali iz raznih korenin in rastlin v razkošnih in okusnih barvnih odtenkih. Te barve so bile trajne. Ornamentika pa je bila pestra kakor bajke iz Tisoč in ena noč. V njih je bil izražen način življenja poedinih narodov, njihovi doživljaji, čustvovanje in težnje.
Lepa, okusna preproga je najlepši okras hiše. V odlični perzijski imitaciji jih lahko izdelamo sami na statvah. Kdor more, naj si okrasi dom, a vsakdo pa naj se ogiba cenenih hazarskih okraskov, ki
pričajo le o slabem okusu.
*
Namesto omar — sobico. V Ameriki je že precej splošno v navadi, da obsega načrt stanovanja tudi sobico ali kabinet, ki služi namesto omar za obleke. Ta sobica je vedno poleg spalnice in vodijo vanjo navadno tapetna vrata, ki jih skoraj ni opaziti. Urejena je ta sobica jako enostavno: Od stene do stene podolgem ali počez vodi močan drog, na njem so obešalniki za obleke. Drog je nameščen tako visoko, da tudi najdaljše obleke z vlečko ne segajo do tal. Sobica ima seveda okno, da je zračna in svetla. Kjer je priprava za obleko, je nad njo pritrjena tudi kar-nisa za zaveso, ki pa ne sega samo od stene do stene, marveč zakriva tudi desno in levo stran novodobne „omare". Zaveso je možno z pomočjo vrvice od srede proti desni in levi strani odgrinjati. Na tak način je obleka zavarovana pred prahom, a jo tudi lahko po potrebi zračimo. Ako je v sobici še kaj prostora, spadajo vanjo tudi zagrnjene police za čevlje, veliko zrcalo in pred njim majhna mizica s toaletnimi potrebščinami. Amerikanci so praktični in so gotovo izračunali, da nekoliko večjo prostornost stanovanja, ki jo zahteva kabinet za obleko, krijejo stroški za drage omare, razen tega je pa še spalnica lahko manjša, ako je brez omar, ki zavzemajo sicer cele stene. Naj bi tudi naši arhitekti preizkusili to „novotarijo".
25
Zdravstvo in kozmetika
Višina in teža oiroka
Merilo za zdravje iii dobro uspevanje otroka je pravilno razmerje med višino in težo njegovega telesa. Zato je potrebno, da mati otroka večkrat tehta; le tako spozna, ali sta si višina in teža v pravem razmerju. Posebno pozornost mora posvečati otröku, ki je za svojo težo previsok in torej prehitro raste. Takemu otroku treba dajati nekaj časa prav tečno hrano; uživa naj mnogo sladic, močnate jedi vobče, kruh, orehe, čokolado, kakao, mleko in mlečne jedi, smetano, sir, riž marmelade, presno maslo, med, pomalem tudi goste juhe in pečeno meso, a za prebavo sadje. Jesti mora najmanje petkrat dnevno, toda redno ob določenem času. Vmesni prigrizki samo kvarijo tek. Otrok ne sme .preveč skakati in tekati, marveč naj počiva na dobrem zraku. Ako se po takem. postopanju v doglednem času teža ne zviša, tedaj se treba posvetovati z zdravnikom.
Tudi nenormalno visoka teža otroka ni pravilna. Ako je otrok vidno predebel in pretežak, treba s premišljeno prehrano debeljenje omejiti. Za zajtrk naj dobi tak otrok sadje, predvsem jabolka, lahko tudi nekoliko (malo rezino) puste šunke, a po možnosti malo kruha, zlasti ne beleg'a, marveč raje črnega. Skodelica čaja ne preveč oslaj"enega, poleti namesto tega limonada ali nekoliko mleka ne moro škodovati. — Za obed košček belega mesa, vseh vrst zelenjave, kot zaključek sveže ali dušeno sadje, izvzemši banane, ki^so zelo redilne. Sladic in močnatih jedi čim manj. Popoldne čašo slabega čaja in rezino črnega kruha ter kvečjemu še sadje. — Za v^erjo solata, zelenjava, sadje; otrok mora jesti najmanj poldrugo uro pred spanjem. Ako po nekaj tednih ni videti na otroku nikake izpremembe in se teža ne zmanjša, tedaj je morda krivda na nepravilno delujočih žlezah in se treba posvetovati z zdravnikom. Odrasli, ki jih muči huda odebelelost, bi se bili nemara te neprijetnosti preje ubranili ako bi se bilo že v otroških letih pazilo na to. Zato naj se skrbna mati ne straši truda in naj nadzoruje težo otroka, da vse mo-r,ebitne nepravilnost že v kali zatre. Da ji v tem pomaga smotrena prehrana, so zdravniki že zdavnaj dognali. Paziti treba, katerih snovi in soli je v telesu preveč in po tem uravnati prehrano. Otroški Organizem se hitro prilagodi novim prehranjevalnim razmeram. Vendar pa treba velike previdnosti; otrok ne sme stradati, a tudi ni treba, da bi ga basali z jedrni.
Da se bolnik ne prelcži. Bolnik, ki mora dolgo časa ležati, dobi lahko na onih mestih, kjer je pritisk najhujši, rdeče
otiščance, ali celo rane. To se zlasti zgodi, ako bolniku skrbno ne prestiljamo in mu ne otiramo hrbta in sedala s kolinsko vodo, francoskim žganjem, vinskim kisom, špiritom ali limonovim sokom. Ako hočemo zabraniti preležanje, moramo opravljati tako otiranje redno in temeljito, da se koža utrdi. Tudi zračne in vodne blazinice, ki jih podkladamo bolniku, služijo dobro. Če jo bolnik že preležan, tedaj mu tudi nadalje pokladami) na rane platnene obloge namočene v žganje, kis ali limoiiov sok, razredčen z vodo. To sicer silno peče, toda suši preležana mesta. Dobre so tudi obloge burove vode. Najučinkovitejše pa je cinkovo mazilo, ki ga namažemo na krpico, katero prilepimo ob zdravi koži bolniku na ranjeno mesto.
Težave za časa menstruacije.
Poznamo premočne menstruacije (mesečno perilo) vsled slabokrvnosti, zatem menstruacije, ki radi slabotnosti predolgo trajajo, potem zopet menstruacije, ki so zvezane z bolečinami in to pri raznih vnetjih in krčih, kateri so največkrat nervoznega karaktera. Premalo časa trajajočim menstruacijam ali pa če ista sploh izostane, je vzrok splošna telesna slabost. Ravnotako je pa tudi neredna menstruacija, ki nastopi prezgodaj ali prepozno, posledica slabe telesne konstitucije. Vse te motnje mesečnega perila povzročajo ženam mnogo skrbi.
Teden dni pred pričakovanim nastopom menstruacije je treba pričeti z dnevnim pitKm Planinka čaja, kar naj traja U dni. Sedeče kopelji, lahka dijeta, samo lahko prebavljivo meso, mnogo mleka, sadja in sočivja. Poskrbeti je za dobro čiščenje.
Gospodična, 24 let stara, je imela radi slabokrvnosti in slabotnosti zelo neredno mesečno perilo (menstruacijo). Stalno je trpela na migreni, bila je utrujena in zelo razdražljiva. Zdravljenje s Planinka čajem je povzročilo, da je menstruacim postala redna, brez migrene in nervoznih pojavov.	Reg. S. 529/36
Naval krvi v glavo. Po hudem naporu, po hoji v goro, a čestokrat tudi po prekomernem uživanju jedi, alkohola, kave, čaja, sili čestokrat kri v glavo. Naval krvi povzroča glavobol, omotico, nespečnost, saj žile bijejo silno in ne dajo glavi miru. Včasih se pojavlja zaradi preobile krvi v glavi tudi migotanje pred očmi ali celo povračanje zavžite hrane. Ko se želodec izprazni, se navadno tudi kri v glavi umiri. Pri navalu krvi treba glavo položiti visoko in jo ovijati z mokrimi obkladki. Pomirjevalno vplivajo milačne, skoraj hladne kopeli; priporočljivo je tudi, da bolnik vzame čistilno sredstvo, ki naglo deluje.
26
„Oče - poglej no sem!
ä Pravkar čitam tu Chlorodontov oglas, ki pravi, da je čiščenje zob zvečer ■ važnejše kot zjutraj. Mi in naši otroci
delamo ja ravno nasprotno.......!"
Prav res je! Kdor si zob ne čisti zvečer s Chlorodontom, se izpostavlja nevarnosti, da se ostanki hrane med spanjem razkrajajo in počasi povzročajo zobno gnitje (karijes). Zato pa si dobro zapomni: „bolje 2 minuti pozneje v posteljo, kakor en večer brez Chlorodonta!" lugoslov.proizvod. TubepoDin.S.-inDin. 13.-
Proli revmatizmu, trganju in podobnim lioleznim se je haje izvrstno obneslo priprosto domače sredstvo: Namazi čist če; belni med na platneno krpo in pokladaj po možnosti vročega na obolelo mesto. To postopanje treba večkrat ponoviti in bolečina neverjetno hitro odneha. Znano jo, da je pik čebel iičinkovito sredstvo proti revmatizmu, vemo dalje, da čebelni strup vljrizgavajo v meso revmatično bolnim; razumljivo je zato, da je tudi med, ki ga čebele zbirajo in v svojem telescu prcde-lavajo, takisto učinkovito zdravilo. Kdor
ne verjame, na peh ali neuspeli
poskusi in sporoči us-
Kako dobiš lepo polt? Pinjeno mleko baje obledi pege na obrazu. Pomoči ž njim večkrat pegasta mesta. Kozo dobiš gladko, ako jo močiš z rezinami surovega krompirja, s sokom od kumar ali s ki-
slim mlekom, pomešanim z limonovim sokom. Vse to oživlja in gladi polt. Stlačene gozdne jagode, ki jih polagaš na lica, tudi osvežijo kožo.
Pege, ako jih ni preveč, odstraniš najhitreje s koncentrirano karbolovo kislino. Namažemo jo previdno s stekleno koničasto iglo na vsako posamezno pego. To napravimo parkrat in koža se odlušči ter se pokaže pod njo bola polt. Ako bi se zaradi ostre karbolove kisline koža vnela, tedaj polagajmo na dotično mesto ob-kladke svinčene vode; to pa le, ako koža še ni ranjena. Mažemo tudi lahko z znanim cinkovim mazilom. Seveda je tako odstranjevanje peg le .začasno. Barviliio zruce ostane v koži in tekom časa zlasti na solncn se v koži razleze, in pege se navadno zopet pokažejo.
27
Kuhinj a
Različne vrsle dijete"
Stradanje.
Pri hudili boleznili, ki se v svojih začetkih pojavljajo z visoko mrzlico ali s slabostmi, je najbolje, da bolnik strada dotlej, dokler zdravnik ni dognal bolezni. Po potrebi uživa le po požirkih mleko, slatinsko vodo, sadne brezalkoholne sokove, limonado ali lahek čaj. Telo, ki je bilo v času zdravja pravilno hranjeno, prav lahko prenese nekaj dni stradanja, zlasti če bolnik leži; vse zamujeno kmalu nadomesti, kakor hitro je zopet zdrav.
Kašnata dijeta.
Pri boleznih, ki trajajo dalje Časa in mora bolnik ležati, n. pr. pri nalezljivih boleznih, dolgo trajajoči mrzlici, dalje pri boleznih prebavnih organov i. dr. priporoča zdravnik prav lahko, največ tekočo ali kašnato hrano, ki ne utruja telesa in zlasti ne muči prebavil. Sem spada mleko, mlečne, zelenjavne in mesne juhe, razne hladetine (žolice), kreme, šadoji, kislo mleko ali jogurt, sadni sokovi i. t. d.
Skoraj vsako živilo lahko skuhamo tako mehko, da ga pretlačimo ali pasiramo in ga torej izpremenimo v kašo. Izmed mesa je dobro sesekljano ali zmleto meso bele vrste najlažje prebavljivo. Ker bolnik maščobo težko prenaša, zavijemo zmleto belo meso v pergament-ni papir, namazan znotraj s presnim maslom. Papir zavežemo z nitjo in pečemo ali dušimo na masti, ki služi le v toliko, da se zrezek ne pripali. Ko je meso pečeno. ga odvijemo in serviramo s sadjem ali zelenjavo.
Velikega pomena so pri bolniški hrani sadne juhe, zlasti za bolnike z mrzlico, ker urejajo prebavo.
Mleko in mlečne jedi so seve tudi važne. Ker se bolnik mleka hitro naveliča, treba strogo paziti, da spravimo v mlečno prehrano kolikortoliko raznovrstnosti. Predvsem mleka ne smemo izpostavljati dalje časa vročini kot je to neobhodno potrebno. Ako stoji mleko dalje časa na vročem štedilniku, dobi neprijeten duh in okus in se bolniku hitro priskuti. Presno mleko zavremo samo enkrat in ga hitro odstavimo. Ako treba, ga pozneje samo pogrejemo na ta način, da po- ' stavimo posodo z mlekom v vročo vodo. Mleko, ki dolgo stoji na štedilniku ali morda celo v vroči pečici, izgubi mnogo svojega prvotnega okusa, pa tudi mnogo redilnosti. Presno ali surovo mleko je dobro in redilno, toda priporočljivo je le tedaj, ako zanesljivo vemo, da je krava zdrava in snažno oskrbovana. Vroče mleko, zmešano s slatinsko vodo, služi bol-
* Dijeta po zdravstvenih navodilih sestavljena hrana.
niku za žejo, a je tudi sicer blagodejno za prebavila, grlo in pljuča. — Ako se bolnik mleka naveliča, tedaj mu izku-šajmo dati drug okus: kuhamo ga s sesekljanimi mandlji. praženimi lešniki,^ janežem, cimetom ali vanilijo, ga ohladimo, precedimo in uporabimo kakor vsako drugo mleko. Dober ökus daje mleku dodatek sadnega soka: malinovca, pomaran-čevca, jagodovca i. t. d., dalje žlička ali dve ruma, konjaka ali kakega likerja. Ali dajemo mleko oslajeno ali brez sladkorja, naj odloča bolnik sam. Tudi med daje mleku prijeten okus... Glavno je, da spravimo v mlečno prehrano čimveč iz-premembe.
Prehrana brez maščob.
Dobro služi pri boleznih na jetrih in na žolču. V splošnem spadajo tu sem vsa lahko prebavljiva živila, ki jih prirejamo po možnosti brez maščob, zlasti brez svinjske masti in brez slanine.
Prehrana brez soli.
Pripravljanje hrane brez soli zahteva mnogo pozornosti in domišljije. Ni namreč dovolj, da kuhamo kakor ponavadi, a sol kratkomalo izpustimo. Take hrane 1)1 bolnik za dalje časa nikakor ne mogel uživati.
Razun mlečnih in sladkih jedi zahtevajo najmanj soli zelenjave in sadne jedi. Zato prihajajo pri prehrani brez "soli najbolj vpoštev. Največ soli pa potrebujejo moka in razna žita, ker so ta živila brez vsakega okusa. Prav zato moramo pri brezsolni dijeti prirejati zelenjave in zelenjavne juhe popolnoma brez moke.
Docela nedopustne so vse slane mesne konzerve. Sveže belo meso potrebuje manj soli nego Črno in je najbolj priporočljivo naravno, na maslu ali olju pečeno.
V ostalem ima prehrana brez soli na razpolago mnogo dopustnih začimb, ki dajejo tudi brezsolni hrani ustrezen okus. Med te začimbe spadajo peteršilj, drob-njak, pehtran, krebuljica, materina dušica (timez), šetraj, majoran, zelena, ki-mel, janež, muškatov orešek, razne posušene ali sveže gobe, smetana, nastrgani sir, limonov in pomarančni sok in olupki i. dr.
Ljudem, ki bolehajo na ledvicah ali na putiki (Gicht) čestokrat predpisujejo zdravniki hrano brez soli. — Podajamo par reccptov brczsolne hrane:
Juha od zelene. Olupi zeleno, zreži jo na tanke rezine, ki jih pari s presnim maslom, vodo in liinonovim sokom. Pomni pa, da je limonovega soka kaj hitro dovolj. Pasiraj s tekočino vred in razmešaj s smetano in rumenjakom.
Parmezanovi zrezki. Potolči lepe rezine teletine, potresi jih prav malo z mu-
28
škatovim oreškom, speci jih. na presnem maslu. Potem jih potresi s parmezanom in polij s smetano. Pregrej dobro, a ne zavri in serviraj takoj,
Parjenl krompir. Olupi 15—20 dkg krompirja in ga zreži na tanke rezine. Raztopi 2—3 dkg presnega masla in pari na njem krompir pokrit do mehkega. Začini ga z zelenim sesekljanim peterši-Ijem.
Prehrana za odebeljenje.
Zelo shujšani in oslabeli ljudje potrebujejo hrano, ki douaša telesu čim naj-veC maščob, beljakovin in ogljikovUi hidratov. Torej mleko in različne mlečne jedi, posneta ali spenjena smetana, jajca, presno maslo, močnate jedi in sladice, čokolada, kakao, meso, zeleujave, mastne vrste sira, surovo sadje, po možnosti nastrgano, kompoti i. dr.
Da se pomnoži in pospeši tek, treba gledati na to, da je v sestavi jedilnikov čim več raznovrstnosti in da jih nudimo vedno točno ob določeni uri. Po vsakem zavžitem obroku mora bolnik ležati ali vsaj počivati.
Mladina in osebe, ki so vsled prestane bolezni oslabele, se navadno hitro zrede ob uživanju sledeče zmesi: Segrej na štedilniku v kozici 15 dkg sladkorja in 30 dkg presnega masla, da se oboje raztopi, toda zavreti ne sme. Potem dodaj pol kg medu, 12 dkg holandskega kakava in 2 rumenjaka. Mešaj dobro na toplem štedilTiiku, da se segreje. Potem postavi na hlad in napolni s to zmesjo majhne kozarčke, kakršne uporabljaš za marmelado ali vkuhano sadje. Zaveži s pergamentom ali celofanom in hrani na hladu. Razmešaj po 1—2 žlički v skodelici toplega mleka; ako uživajo otroci ali rekonvalescenti poleg druge tečne hrane vsako dopoldne in popoldne še to zmes, običajno že v kratkem času pridobe na teži ter se dobro počutijo.
Prehrana za shnjšnnje.
Debeli ljudje in vsi oni, ki imajo vsled dedičnosti ali zaradi svojega življenja nagnjenje k debelosti, naj predvsem malo pijo. S tem odvzemajo tekočine mesu, ki zato splahne. Pijača tudi pospešuje prebavo in povzroča zato glad. A če ga ve-dno_ tešiš, se rediš... Varujejo naj se dalje sladkih jedi in naj jedo samo trikrat dnevno. Odreči se morajo po možnosti vsem malim vmesnim južinam ter vsem onim priboljškom, ki jih najraje uživajo. Kruh, med, presno maslo, sir, slanina in sploh vse one mastne jedi, ki imajo veliko redilno vrednost treba do-malega izločiti. Nadomeste naj jih malo hranilna živila, ki pa vseeno nasitijo, to so_ zelenjave, solate, zabeljene le pičlo z oljem, pusto pečeno meso, ribe, krompir, sadje.
Ob taki prehrani pa je nujno potrebno nadzorstvo zdravi\ika ali vsaj v živilo-
znanstvu natančno poučene kuhorice. Tudi treba pomisliti, da kratkoročno stradanje človeku lahko zelo koristi, medtem, ko dolgo trajajoče pomanjkanju člove-veku potrebne hrane lahko ugonobi. Nepremišljeno stradanje lahko oškoduje želodec. Pojavi se pomanjkanje želodčnega soka in s tem ginevanje krvotvornih snovi; to zlo pa vodi za seboj malokrvnost in celo vrsto drugih bolezni. Forsirano stradanje povzroča v želodcu preveč kisline in ustvarja nagnjenje k želodčnim oteklinam in čirem v dvanajsterniku. Pri stradanju treba strogo paziti na to, da dobiva stradalec dnevno nujno potrebno množino beljakovin, namreč 40—50 gramov,; ako se hoče ubraniti motnjam prestavljanja. Popolno odtegovanje močua-tih jedi in sladic lahko povzroča pomanjkanje vitaminov, kar ima za posledico izpadanje zob in las. Zato tudi mast pri prehrani ne sme popolnoma izostati, ker vsebuje važne vitamine.
(Konec prihodnjič.)
Krepka guljaževa juha. Vi kg govedine od ne premastnih reberc zreži nu manjše kocke. Dobrega tričetrt kg čebule zreži takisto na majhne kocke in opraži čebulo na masti zlatorumeno, nikakor pa ne rjavo. Dodaj meso in pari pokrito dalje. Po preteku pol ure stresi meso v lonec, na preostali masti duši odkrito samo kako minuto 8—10 dkg sladke paprike, pri tem skrbno mešaj, da se ne prižge. Postopaj kakor da bi delala prežganje, samo zarumeniti se paprika ne sme. Primešaj nato 2—3 žlice paradižnikove paste, dodaj vse skupaj mesu, zalij z vodo ali še bolje, z juho, toliko, da je meso pokrito. Kuhaj pokrito prav počasi, toliko da se giblje T loncu. Med tem časom dolivaj julio, da se meso ne izsuši. Med kuhanjem vrzi v juho tudi malo platneno vrečico z nekoliko kimlja. Ko je meso dovolj mehko, primešaj po potrebi goveje juhe. Guljaževa juha je popolnoma rdeča, krepka je in zlasti po neprespani noči ali po utrudljivem delu izvrsmo tekne.
Zvite šunkove rezine. Nareži tanke rezine telečjega mesa, osoli in potolči. Ysa-ko pokrij s tanko rezino šunke. Potakni v moko, pomoči v jajcu in povaljaj v kruhovih drobtinah ter ocvri na maslu ali masti. To tvori dobro uvodno jed ali tudi večerjo.
Zelenjavni cmoki. 6 žemelj zreži na kocke, primešaj napol kuhane zeleujave, narezane na drobne rezance: ohrovtovega brstja, špinače, listov od bletve ali man-golda, zelene ali pastinaka, korenja, zelenega peteršilja in sploh vsega, kar je v tem letnem času na razpolago. Vse zelenjave mora biti približno 30 dkg, ko je že napol kuhana. Polij s K litra mleka, v katerem si razmetala 4 jajca in 2 dkg presnega masla ali masti in osoli. Premešaj in pusti, da se razmoči. Nato dodaj
nekoliko moke in zopet premešaj. Stresi v prtič, namazan s presnim maslom, zavezi in obesi na daljšo kulialnico, ki jo postavi preko lonca s slanim kropom, tako, da bo cmok do treh. četrtin v vodi. Knliaj 1 uro. Potem zreži na kosce, zabeli z drobtinami in maslom. Daj s solato ali omako na mizo.
Riževi "kolački Na litru mleka zaknliaj 21 dkg riža s ščepom soli, koščkom vanilije in žlico sladkorja, da se zagosti. Umešaj žlico presnega masla z dvema rumenjakoma, dodaj rižu in namaži ga enakomerno j^o plitkem pekaču. Ko se ohladi in strdi, izrezi 2 obodcem kolačke,
ki jih povaljaj v jajcu, in drobtinah in jih ocvri. Serviraj vroče, posipane s sladkorjem in vanilijo ali cimetom. Ako jih pripraviš brez sladkorja, se dobro podajo k mesnim omakam.
Smetanovi kolački. Osmiuko litra kisle smetane zmešaj z 10 dekami moke in tremi rumenjaki, osoli, dodaj sneg treli beljakov in 4 deke sladkorja. Peci kolačke v dobro pomaščeiiem pekaču, ki ima okrogle vdolbine, pomaži jih na eni strani z marmelado in stisni po dva skupaj. Daj vroče s sladkorjem posipane na mizo.
Praktična navodila
v usnje vezane knjige treba skrbno negovati in čistiti. Vsak dan jih moramo z mehko krpo obrisati, da ne zaide prah vanje. Usnje, ki je obledelo, treba natreti s čebelnim voskom, zmešanim s terpen-tiiioni. Ko se osuši, ga oteremo s krpo bele flanele. Ako so v usnju madeži, tedaj drgnemo madeže z mehko krpico, na katero smo natresli zdrobljenega plovca (Bimstein). Crno usnje namažemo z zmesjo beljaka in terpentinovega olja, vsakega polovico, potem drgnemo po njem z mehko krpico. To postopanje večkrat ponovimo, naposled natremo nalahno z namiznim oljem. Pri tem jc paziti, da knjige ne pomastimo.
Usnjene jopiče očistimo: odrgnemo jih temeljito z bencinolormom, nato joi:)ič zračimo par dni. Lahko ga pa tudi umijemo z milnico, kateri smo pridejali^ nekoliko salmijakovega cveta. Jopič sušimo v zmerni toploti, nikakor pa ue v vročini.
Barvaste usnjate torbice očistimo prahu, namažemo jih s fino belo kremo za čevlje in jih z mehko, najbolje, baršunasto krpo zdrgnemo. — Lakaste torbice odrgnemo z razpolovljcno čebulo ali z glicerinom.
Lakastih pasov nikoli ne zvijajmo, ker se usnje lomi oz. razpoka. Obesimo jih za zapono na vrata omare, kjer z dvema žebljičkoma pritrdimo močan trak. Ta nam služi kot obešalnik. Enak obešalnik si napravimo tudi za šale in kfavate.
Usnjate torbice, dokler so še nove večkrat odrgnimo s krpico, ki jo pomakajmo v mleko. Potem torbico zgladimo z baršunasto krpo, da postane popolnoma suha in se usnje sveti.
Likanje zamori bacile. V borbi proti kužnim klicam, ki povzročajo nalezljive bolezni, iščejo zdravniki in drugi učenjaki vedno novih potov, kako jih na najlažji in najhitrejši način ugonobiti. Priprosto sredstvo za uničevanje bacilov je razbeljen likalnik. S pranjem se pomori velik del kužnih glivic, vendar pa je mogoče, da jih je ostalo še kaj življenja spo-
sobnih v perilu. Vroč likalnik pa gotovo vse zamori. Posebno dobro služi vroč likalnik za desinficiranje vrhnje obleke, ki je ne moremo tako izlahko in pogosto prati v vroči vodi in lugu. Zadošča, da obleko z razbeljenim likalnikom skrbno prelikamo. S tem zamorimo bacile. Pa tudi obleko, ki so že zašli vanjo moli ji, osvobodimo, lahko te nadloge z vročim li-kalnikom. Paziti treba le, da pri likanju ne izpustimo niti najmanjšega mesta.
Da hitro vtakneš nit v šivanko, zabodi šivanko prav do uŠesa v bel papir, nakar z lahkoto vdeneš. Postopanje je priporočljivo zlasti za ljudi, ki slabo vidijo.
Zlate in srebrne obrobke (porte) osnažiš z izčiščenim špiritom. Pomakaj ščetko v špirit in drgni ž njo po portah. Potem zavij v mehko sukneno krpo in čez nekaj časa dobro zbriši. — Ali odrgni z rezinami sveže čebule, čez nekaj ur pa umij z vlažno gobo.
Veselje je kratko, kesanje pa dolgo! O resničnosti tega pregovora se je že marsikatera gospodinja prepričala, ko je pregledovala svoje prezgodaj raztrgano perilo, ki ga je prala s kakim sa-modelujočim pralnim praškom ali z manj vrednim milom. Zato vsaki gospodinji svetujemo, da pere svojo perilo vedno .le s priznano dobrim milom Zlatorog, da se na ta način obvaruje pred neprijetnim presenečenjem.
Krtače za likanje tal osnažiš voska 5 tem, di jih pomočiš v terpentin, da se vosek raztopi. Potem jih skrbno češi s starim nerabnim glavnikom in jih končno operi v milnici od rjavega mila ter končno še v čisti mlačni vodi.
Jodove madeže spraviš iz belega perila: Izdrgni madežasta mesta s krompirjevim gostim škrobom, vsled česar postanejo vijoličaste barve. Nato izperi z vodo. Ako madež ni izginil, ponovi postopanje. — Ali : Operi hitro s salmijakovim cvetom, a prej pomoči madež z vodo, nakar izperi v milnici in naposled se v čisti vodi. — Ali: Z vodo omočeni madež pomoči s kloroformom, operi z milom in toplo in
30
končno še z mrzlo vodo. Pri vsakem načinu snaženja 2 ostrimi sredsti, imej vodo za izpiranje že pripravljeno.
Priklada k mesu.
Marsikatera gospodinja se jezi na mesarja, da daje same kosti i. t. d., skoraj nobena pa ne ve, kako velik sme biti dodatek kosti k različnim vrstam mesa.
iVačin sekanja mesa glede priklade ali privage je rešilo mestno poglavarstvo ljubljansko sporazumno z bansko upravo kakor sledi.
Telečje meso:
1.)	Vrat z vsebnjočimi kostmi brez privage.
2.)	Prsa z vsebujočimi kostmi in z 10% privago (bočnik).
5.) Stegno 2 vsebujočimi kostmi in 15% privago (glava).
4.)	Pljučna pečenka z vsebujočimi kostmi in 10% privage (kosti nog).
5.)	Pleče z vsebujočimi kostmi in 10% privage (različne kosti).
Telečje stegno brez kosti in brez privage se prodaja s 60%nim pribitkom k dnevni ceni. Pleče brez kosti in brez privage pa s 50% pribitkom k dnevni ceni.
Goveje meso:
1.) Vrat 2 vsebujočimi kostmi brez privage.
3.)	Prsa 2 vsebujočimi kostmi ju iO% privago (srce, jetra, kosti).
3.) Trebušniaa z vsebujočimi kostmi in 10%no privago (srce, jetra, kosti).
^ 4) Pleče, očiščeno, z vsebujočimi kostmi in 10%no privago (kosti za juto).
5.) Stegno z vsebujočimi kostmi in 15% no privago (kosti za juto).
6.) Rebra z vsebujočimi kostmi in 10% privago.
Očiščena pljučna pečenka se prodaja z 80%nim pribitkom na dnevno ceno. Stegno, pleče, bržola, očiščena brez privage se prodaja s 25% pribitkom k dnevni ceni.
Prašičje meso se prodaja brez privage. Glede jagnjetine in koštrunovine niso določeni nikaki predpisi.
Orumenelo perilo se obeli, ako ga namakamo dva dni v popolnoma kisli sira tki (Buttermilch), to je tekočina, ki jo dobiš, ko piniš presno maslo. Perilo potem operi, kakor običajno.
Da se lesen škat ne razsuši, ga brani v kleti in ga po možnosti pokrivaj z mokrimi krpami.
Orehi hranilni. Svojčas so bili orehi otrokom darilo za Miklavža ali za Božič. Kot hranilo jih ni nihče upošteval; bili so nekaj, kar pozobljemo mimogrede, za kratek čas, kot sladico. Dognano pa je, da orehi lahko tvorijo del liranc; saj vsebujejo mnogo maščobe, beljakovin in dušikovih prvin hrane, a so brez škroba. Po-legl čistih maščob so orelii najbolj zgoščeno hranilo. Sicer jih ne uvrščamo med glavno lirano, pač pa veljajo za dobrodošel in zelo primeren dodatek k drugim hranilom. Uporabljamo jih zlasti pri prirejanju takoimjenovane presne ali sirove hrane. Orehi prav lahko nadomeščajo presno maslo. Skupaj s krompirjem, zeJe-njavo, sočivjem (stročnicami) in sadjem predstavljajo skoraj vse glavne snovi, ki jih človeško telo potrebuje. Ako orehe dobro zgrizerno, so hitro prebavljeni.
Raznoterosti
Banana
Pred svetovno vojno je skorajda nismo poznali. Dandanes jo poznamo, toda uživati je žal ne moremo, ker je predraga.
Prebivalcem vročih krajev je banana prav tako običajno živilo, kakor nam krompir. Zaradi visoke hranilne vrednosti in svoje okusnosti je postala v tro-pičnih deželah pravo ljudsko živilo.
Domovina banan so Azija, Afrika, vzhodna in zahodna Indija. Sad raste na drevesu, ki je podoben figovcu; imenuje se tudi rajsko ali Adamovo drevo.
Po sestavi hranilnih snovi je banana zelo sorodna krompirju, samo da vsebuje popolnoma zrela banana prav malo moke, zato pa jako mnogo sladkorja. Zato je banana važna za posebne vrste dijet. Rudninskih snovi ima banana več nego katerakoli druga vrsta sadja. Razni poizkusi so dokazali, da je možno dolgo časa živeti samo od banan in presnega masla. Banane so tako lahko prebavljive, da jih dajejo že dojenčkom, ki so dosegli jedva šest mesecev.
_ Banan se zlasti poslužujejo pri sledečih bolniških prehranah: pri bolnih na ledvicah; te vrste bolniki se ob nekajdnevni prehrani s samimi bananami jako dobro počutijo. — Bolnikom črevesnih bolezni služijo banane dobro zato, ker ne proizvajajo v človeškem telesu sečne kisline, glavne povzročiteljice putike. — Ljudem, ki se prekomerno rede, zadoščajo banane lahko par dni v tednu kot edina prehrana. Kilogram banan popolnoma uteši glad enega dne. — Sladkorno bolnim nadomešča uanana lahko ovsene proizvode.
V vročih krajih si prirejajo banane na razne načine, zlasti jih suše na solncu; kot take ohranijo 70 odstotkov svojega prvotnega sladkorja. Poznamo pa tudi moko od banan, ki je laže prebavljiva in dosti redilnejša kakor moka naših žitaric. Posebno .okusna je moka banan, pomešana s kakavom.
Sredozemskim prebivalcem, zlasti nam, je banana posebna poslastica, ki si je ne moremo jjrivoščiti kaj pogostokrat, ker jo prevozni in uvozni stroški silno podraže.
31
Goslie v nedeljo
Nedeljski dnevni red je v mnogih rodbinah čestokrat t soboto še neznan. Odloča pač Treme, dobra ali slaba volja, čas v splošnem ter letni čas še posebej.
Priprava za nedeljo, — ako se je vreme nenadoma izpremenilo in je izlete onemogočilo, — nikakor ni tako težavna, kakor si morda v začetku predstavljamo. Nenadoma se pojavijo gostje: sorodniki ali prijatelji, ki bi bili sicer izleteli v hribe ... Kaj naj jim gospodinja nudi?
Kdor ne stanuje sredi mesta, in pa gospodinje na deželi, morajo pač imeti v zalogi stvari, ki jih je možno porabiti v ponedeljek. Prekajene klobase, z^ta šunka, sardele, sardine ali kake druge ribice v konzervah, presno maslo . .., vse to lahko čaka par dni ali še več, ako je spravljeno na hladnem in suhem prostoru. Crn kruh se od sobote na nedeljo izvrstno ohrani, če ga zavijemo v papir in zapremo v pločevinasto zaklopnico.
Mnoge gospodinje so nemara že opa-'zile, da so pri popoldanskih južinah, čajankah in tudi malih večernih prireditvah slane močnate jedi skoraj popolnoma potisnile v stran sladice. Bujne torte in slične preveč redilne sladke močnate jedi se ne ujemajo več z novodobno prehrano, ki zasleduje vitko linijo ne samo pri žen-
skah, nego tudi pri moških. Saj vemo, da je suh človek vedno bolj odporen in de-lazmožen, pa tudi bolj zdrav kakor de-beliihar.
Pač pa je vedno dobrodošlo vkiihano in sirovo sadje, pomaranče, fige, dalje orehi in lešniki, ki jih serviramo cele s kleščami, da jih gostje sami drobe. Od kompota lahko odlijemo sok, polijemo sadje s kavno, vanilijevo ali čokoladno kremo, postavimo na mrzlo in garniramo s piškoti. Tudi to čaka lahko do naslednjega dne.
Bel kruh se hitro posuši, zato za nedeljo raje pripravimo žemljice, kifelce, slane rogljičke in črn kruh. Ako postavimo pekovsko malo pecivo za^ par mmut v vročo pečico, je kakor sveže. Iz njega in od črnega kruha pripravimo razne obložene kruhke, ako imamo pripravljene: šunko, klobase, ribice, sir, maslo, trdo kuhana jajca, kisle kumarice.
Zlasti gospodinja na deželi mora misliti na to, kako si bo pomagala, ako stopi v hišo nenadoma nepričakovan gost. Mal, skromen, toda s prisrčnostjo podan pri-grizek s čašo čaja ali kave je skoraj zmeraj dobrodošel.__
Naročnica iz Beograda. „Punšev cvet" izza 1. 1926. bo vsekakor še dober, bicer pa poizkusite majhno količino.
Brez tega ne pojde!
Moderno gospodarstvo sloni na izmenjavi blaga, izmenjava pa je mogoča, vsaj v glavnem, le potom denarja. Za kroženje denarja skrbita dve poglavitni giali davčni sistem države, ki uterjava denar in ga razdeljuje za razne stvarne dobave in za plače nameščencem in denarni zavodi, kjer se zbira brezposeln denar m ga denarS zavodi stavijo na razpolago delavnemu, pridobitnemu gospodarstvu, da s tem omogočujejo gospodarsko delovanje sploh
To drugo gibalo, denarni zavodi, radi paničnega navala vlagateljev,^ ki so vsi naenkrat, večinSma brez potrebe dvigali denar, danes ne funkcionira vec, ali vsaj nf tako, kakor bi moralo!^ Vlagatelji so v lastno škodo odtegnili gospodars vu potreben sok, oslabili denarne zavode, onemogočili kredit ms tem normalno delovaje industrije in trgovine. Le če se denar redno steka m odteka v denarnih zavodih lahko ti regulirajo gospodarsko življenje, dvigajo s tem življenski standard, dvigajo dohodke posameznikov in zbirajo prihranke—kapital.	. , .
Evidenten je torej zaključek, da je treba ta drugi m najvažnejši motor denarnega prometa, denarne zavode, spraviti zopet v tek, na podlagi staro Pr^ane prakse s - smotrenim hranjenjem in z nalaganjem prihrankov v domačih denarnih Svodih. Vzrok naše gospodarske krize ni toliko zunanji, kakor pred vsem notranji in ena glavnih težav obstoji v tem, da denarna sredstva niso osredotočena v denarnih zavodih. Ce odstranimo ta vzrok, denarno krizo bo sam ob sebi odpadel tudi velik del gospodarskih težav. Vsak, kdor brez potrebe dviga naložen denar, pomaga podaljšati krizo.
Mestna hranilnica ljubljanska ne vrši važne gospodarske naloge upravljanja in razdeljevanja denarja iz vidika astnega dobička, temveč iz vidika pospešvanja gospodarstva, v prvi vrsti mesta Ljub jane, potem pa tudi vse ost^e dravske banovine. Pomagati njej pri tem stremljenju je tedaj važno narodno delo, katerega izvrševanje je vsakogar dolžnost in ne samo osebna korist Brez denarnega prometa, brez solidnih denarnih zavodov ni primernega gospodarske^ ziv-Ijenjaf kaj šele gospodarskega napredka. Zato je v interesu države, dežele m vsakega posameznika, da denarstvo procvita in da ga vsakdo po svojih močeh poitaira s tžm, da nalaga svoje prihranke v denarne zavode, m tako omogocuje njih delovanje. gospodarski procvit naroda in samega sebe!	„..,.,,. , . . „
Ne dv^igajte torej po nepotrebnem vlog pri Mestni hranilnici ljubljanski, temveč vlagajte nove!
32