-----    109-----
Politične stvari.
Kakošne občine so bolje: velike ali majhne?
V zadnjem listu „Novic" smo brali, da si. deželni odbor Kranjski je sklenil o prihodnjem deželnem zboru sklicati skupščino, ki naj se posvetuje o predruga-čenji naših občin (sosesk ali srenj). V dolžnost si štejem, možem, ki bodo v tej skupščini imeli besedo, iz »političnega katekizma za Slovence" povedati, kaj je misel velike večine naših deželanov. Prosim tedaj, da berete in prevdarite njegove nasvete!
1.   Kaj je občina (srenja, soseska) ?
Občina je zapopadek vseh ljudi, krajev in zemljišč, ki so združeni v eno veeo ali manjšo družbo in stoje pod enim glavarjem.
2.    Ali so v Avstriji take občine ?
So in sicer trojne vrste. Sokatasterske, cerkvene in politične občine. Katasterska občina je zapopadek vseh ljudi, krajev in zemljišč, ki so jih nekdanji merjevci v eno celoto zmerili in združili pa tudi posebej imenovali. Katasterskim občinam pravimo tudi davkovske občine (Steuergemeinden).
Cerkvena občina je zapopadek vseh ljudi, krajev in zemljišč, ki spadajo pod eno in isto far o.
Politična občina je zapopadek vseh ljudi, krajev in zemljišč, ki so se po posebni postavi združili v eno in isto občino. Politična občina toraj obsega eno, dve ali pa še več katasterskih in cerkvenih občin. Cerkvena občina spada včasih v 2, 3, 4 ali še celo več katasterskih občin, nasproti pa tudi katasterska občina šteje eno, 2, 3 ali še več cerkvenih občin.
3.    Kakosne občine naj bi se osnovale: velike ali majhne ?
Veliko modrejše in boljše je osnovati majhne občine.
Sedanja občinska postava, katero nam je načrtal centralistični in birokratični državni zbor in katero so nam skovali deželni zbori, prenaredila se bode gotovo na več krajih. Zatoraj na njo ne gledamo, in ie povemo, kako si mislimo in želimo občine po svojej pameti in svojem srcu.
4.   Zakaj so majhne občine boljše kakor velike^
Majhne občine obsegajo manj sveta in napravljajo manj opravil. Ako je predstojnik ali župan le količkaj
pameten, izučen in priden, stori vsa občinska opravila lahko sam in ni mu nič treba nobenega pisarja. Tako se prihrani občini veliko denarja in — kar je skorej se več vredno — ostane župan sam gospodar in ni podložen ali hlapec prevzetnega pisarja.
Dalje ni treba ljudem daljnih potov narejati, ker jim je župan, rekel bi, pred durmi.
Tudi ne bode toliko prepirov, jeze in pravd, če ne bode takih vasi in far v eno občino združenih, ki imajo razne interese, ki se morebiti pravdajo in nimajo srca drug do druzega.
In slednjič se po tem potu mora širiti politična omika. Ce se namreč napravi več občin, navstane tudi več občinskih županov in svetovalcev, kateri so prisiljeni brati in učiti se, da ne bodo pri očitnih sejah zijal prodajali.
5.   Kako velike naj pa bodo nase občine?
K večemu tako velike, kakor so fare. Vsaka far a naj bode tudi ena občina. Dosedaj so se na-pravljale občine po katasterskih občinah, od katerih pa velika večina vseh prebivalcev se besedice ne ve. In vendar je občina le ena celota, in med prebivalci je treba neke zveze, ki ljudi veže v eno celoto. Ta zveza je pa le cerkev, šola, bolnišnica, siromašnica, — ne pa katasterska občina, katere malokdo pozna. Slovenci, tiščite na to, da dobote cerkvene občine! V cerkev zahajate vsaj vsako nedeljo in po božji službi se lahko napove in opravi občinska seja; — veliko manj bote imeli potov, prepirov in sitnost: — ne bo treba toliko dopisovanja na razne kraje (marsikater faj-mošter in župan zdaj pošiljata svoja pisma na 3—4 kraje, kar po tem vse odpade), in slednjič ne bode toliko težav in dela pri računih. Zatoraj občine po farah, ali pa — če se tako še bolje kaže — po zvonu! Kar pod en zvon spada, to naj je tudi ena občina.