Poštnina plačana v gotovini MURSKA SOBOTA, 15. novembra 1831. Cena 1 Din. CENA : V državi na sküpni naslov najmenje 10 komadov letno 25 Din. mesečno 2 Din. zadnji mesec 3 Din. Na posamezni naslov letno 30 Din. mesečno 2 Din. 50 par. V držáve Europe : letno 75 Din., mesečno 6 Din. 50 par. Z M. Listom i Kalendarom 100 Din. — V zvün europske države dolar i pol ali 85 Din. Z M. Listom i Kalendarom 2 dolara. — Naročnina se mora plačati naprej. — Vsi naročniki dobijo kalendar za polovično ceno. CENA OGLASOV : cm2 75 pa med tekstom 150 Din, v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, Poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. tjednik. Priloga: mesečno M. List, letno Kalendar Srca Jezušovoga. Izhaja vsako nedelo. Uprava : Črensovci. Pošt. Ček. pol. št. 11.806. Leto XVIII. št. 46. Glasilo Slovenske krajine Vredništvo : M. Sobota Telefon št. 28. Najvekša beda — najvekša razsipnost. Preminočo nedelo se je po naših farnih cerkvaj prečteo s predganc pastirski list, v šterom je ponatisnjena tüdi Okrožnica Sv. Oče od brez poselnosti i od silnoga oborožüvanja. Brezposelnost na ednoj strani i oborožüvanje na drügoj strani sta dva pojava dnešnjega časa, ki sta najbole obžalüvanja vredna. Po sveti je prek 15 miljon lüdi, ki nemajo i nemrejo dobiti dela, da bi si z njim prislüžili vsakdenešnji krüh. Stradajo sami, stradajo njihove drüžine. Najvekši sirmaki so posebno njihova deca. Tem je detinsko veselje neznano i že od detinskih let naprej poznajo samo žalost, skuze i pomenkanje. V takšem razpoloženji že v mladosti zasovražijo živlenje i svet. Tej lüdje so vsega pomilüvanja vredni i človek, ki ma količkaj srca, se mora razjokati, kda pomisli na njihovo grozno bedo. Na drügoj strani pa svet nori. Z velkov naglicov se oborožüvle. Nastajajo nove bojne ladje, novi bojni zrakoplovi, novi tanki, novi štüki i bogzna ka vse še. I vse to pripravlanje, oborožüvanje poživa letno težke miljarde. Če bi se te miljarde ponücale za lejšanje bede brezposelnih i obnemoglih, na sveti ne bi bilo tak grozno število miljon takših, ki nemajo niti najbole skromnih živlenjskih pripomočkov. Sv. oča v svojoj okrožnici zove vse vernike na sveti boj. Nalaga nam dužnost lübezni do bližnjega. Pomagati moramo lejšati bedo. V naših krajih de prišestno nedelo nabiranje za sirmake. Vsaki naj pokaže smilenost i darüje, kelko njemi je mogoče. Kak pa smo dužni pomagati siromakom, tak se moramo vojsküvati proti božnomi oborožüvanji. Zvünašnje moči toti nemamo, a prosimo Gospoda nebeskih višav, da presveti pamet voditelom Človeštva. Kda svet pride do spoznanja, da je prekmerno oborožüvanje hüdodelstvo nad človečim rodom i miljarde, ki se zdaj ponücajo za orožje itd., porabi za lejšanje bede, zavlada na zemli zadovolstvo. Bog daj, da se to kem prle dosegne ! Strašna nesreča 80 letne starice. V svojem stanovanji je živa zgorela. Iz Sremske Mitrovice poročajo : Tü se je v petek pripetila strašna nesreča, ki je zahtevala živlenje 80 letne dovice Zofije Huzak. Starica je vgojdno gori stanola, pospravila sobo i zakürila peč. Naednok pa se je začülo iz hiše obüpno Zazavanje na pomoč. Sosedje so prislühnili obüpnim glasovom i so taki vdrli v hišo. Tü se njim je nüdo strašen pogled. Sredi hiše na tleh je ležala starica ino iz njene obleke so sikali plameni. Tüdi pohištvo se je že vužigalo. Eden so- sed, ki je bio hladnokrven, je skočo notri, zgrabo gorečo starico i jo prineso vün na prosto. Tü je hitro strgao z nje obleko, ali bilo je že prekesno, ar je Starica dobila že smrtonosne opekline. V nezavestnom stanji so jo odnesli v sto stopajov oddaljeno bolnico, kde pa je neso šteli sprejeti, rekoč, da bo tak mrla do poldneva. Če pa do poldneva ne bode mrla, naj jo pa pripelajo v bolnico. Tak je Starica ostala doma, kde je v strašnih bolečinaj Vmrla. Katastrofalen položaj na Madjarskom. Posledica pustolovske zvünašnje politike budimpeštanske vlade. Gospodarski položaj Madjarske je obüpen. Od 8 milijonov prebivalcov je 2,000.000 kmetov brez zemle i hrane. Tej se nahajajo pod vplivom levičarskih politikov. Na deželi se vsikdar pogosteje pojavlajo nemiri nezadovolnežov i sadjarska vlada je zavolo toga že pridržala obsedno stanje, čeravno opravičüje to z motivacijov, da šče tak zabraniti nadalne atentate na vlake. Tüdi madjarsko delavstvo se nahaja v obüpnom položaji. Madjarska, ki opira svojo politiko na prijatelstvo z Italijov, ne more staviti vsikdar vekšega propadanja svoje zvünašnje trgovine. Pšenica ne najde küpcov. Nedavno je sklenola Madjarska z Nemčijov pogodbo, ki njoj je osigurala 25 odstotkov preferencijalnih privilegijov za izvoz pšenice v Nemčijo. Taki pa je Sovjetska Rusija prišla s protestom, zahtevajoč isto vugodnost. Če Madjarska zgübi šče te trg, se vdüši v svojem lastnom žiti, ki ga ne bo mogla nikdi oddati. Uvideni lüdje, ki vidijo, kak Madjarska ob zdajšnjem režimi drvi proti prepadi, zahtevajo naj se spremeni madjarska zvünašnja i notrašnja politika i se ustvarijo temeli za novo politično orijentacijo. Sodelüvanje z Malov antantov i Francijov je po njihovom mišlenji edina rešitev za Madjarsko. Šest i pol milijonov brezposelnih v Nemčiji. Po podatkih merodajnih uradov računajo, da bo znašalo število brezposelnih na konci februara okoli 6 i pol milijonov. Za brezposelne de trbelo izdati edno miljardo 780 miljonov mark podpore. Mislijo, da so sredstva za to zagotovlena. 2 N O V I N E 15 novembra 1931, Izid volitev. Pri nedelskih volitvaj za parlament je büo oddanih 2,324 569 glasov V dravskoj banovini je volilo 150.796 lüdi, v Slovenskoj krajini pa 17 007 i to v sobočkom okraji 10 812, v lendavskom pa 6.195. Poprečno je glasovalo v državi 65% prebivalstva, v dravskoj banovini pa 51% V našoj krajini so kandiderali: v sobočkom okraji gg. Benko, Hartner, Vezir. v lendavskom pa gg. Faflik plebanoš i Hajdinjak. Zvoljena sta bila gg. Benko i Hajdinjak. Otvoritev novoga parlamenta de 8. decembra. Kalendar. november (30 dni) 47. teden. Murska Sobota — Dvojni jubilej našega znanca. G. kipara Nemca, ki je več mesecov živeo med nami i je dovršo pri nas več lepih podob i križov, se gotovo še vsaki dobro spominja. Kak srno že poročali živi zdaj v Čakovci i tam zvršüje svoj poseo. Na Soboto i našo krajino še zdaj vnogo misli i sporoča, da bi se taki povrno med nas, če bi njemi bilo mogoče. To leto obhaja naš znanec dvojni Srebrni jubilej i to : 25 letnico svojega dela i 25 letnico zakonskoga živlenja. V 25 letaj je zgotovo jubilant dosta podob, križov i križecov, ki so povsedi dobili Pohvalo. Vsi njegovi izdelki so bili v vsakom pogledi lepi. Posebno občüdüvanje i pohvalo je zbüdilo zadnje njegovo delo - nagrobni spomenik iz kamna, šteroga je zgotovo v Čakovci pred Vsemi sveci. K 25 letnici njemi želemo, da v zadovolnosti dečaka tüdi zlati jubilej dela i zakona. Gimnazije. Gimnazija je dobila dve novi profesorski moči. Iz Kočevja je prišeo g. profesor Kocjan, iz Pariza pa se je povrnola z dopusta gdč. Vogelnik Silva. Zasedanje kmetijskoga odbora. Preminoči četrtek je meo okrajni Kmetijski odbor pod Predsedstvom g. predsednika Titana zasedanje. Od poteka zasedanja bomo v prišestnoj številki natančneje poročali. Ka novoga v Belgradi ? Novi obrtni zakon. Njeg. Vel. Kralj je predpisao i proglaso novi obrtni zakon. Kumamidijova napoved. Trgovinski minister Kumanudi je na ednoj konferenci napovedao, da dobijo banovine vekšo samoupravo. Znižanje oficerskih plač. V Službenih novinaj je izišao zakon od znižanja oficerskih plač. Kraljica Marija za sirmaško deco. Njen. Vek kraljica Marija namerava za zimo obdariti vekši broj sirmaške dece. Svetovna politika. Rusija-Francija Gospodarski položaj je v Rusiji tak zamotan, da je vlada v zagati. Vodilni politiki vidijo’ da si Rusija sama nemre pomagati’ zato iščejo zaveznike. Kak se čüje, Vnogi delajo na to, da se Rusija sprijazni z Francijov. Italija—Amerika. Komaj se je povrno francoski ministerski predsednik Laval iz Amerike, se je podao v Ameriko italjanski zvünašnji minister Grandi. Namen njegovoga obiska v Ameriki je zmenšati uspeh Lavalovoga obiska, Španija. Nova ustava je zrok vnogih nemirov. Katoličani protestirajo proti njoj, ar dela nasilje Cerkvi. Prijatelji ustave pa napadajo katoličane, a tej se nedajo preplašiti. Nova angleška vlada. Po volitvaj je MacDonald sestavo liste. V vlado so bili sprejeti pristaši konservativne stranke. Slovenska krajina. —Dolina. Minoči tjeden je bila od nas prestavljena tükajšnja šolska upraviteljica gospa Hajdu. Ljüdstvo jo je zavolo njenoga odličnoga dela v šoli jako vzljübilo, zato je zavolo te premestitve jako žalostno. Gospe Želemo za njeno požrtvovalno delo na novom mesti največ sreče. Ar je bio od nas tüdi pred kratkim premeščeni g. učitelj Sreš, je dvorazredna šola v Dolini zdaj brez učitelja. — Odaja pšenice. Vnogo se čüje, da nišče ne more odati pšenice, a v kelko smo informirani küpüje tvrdka Čeh Franc v Murskoj Soboti vsako količino pšenice po uradno določenoj ceni Din. 160 za 100 kg., zavolo toga se naj vsaki, ki ma pšenico za odati obrne na zgoraj imenüvano trgovino, kde dobi potrebna pojasnila. — Vpokojen je bio na lastno prošnjo g., učitelj in kantor v Dolnji Lendavi Szep Janez. Prilüblenomi gospodi po 35 letnoj vernoj slüžbi želemo, da bi ešče dosta let vživao pošteno zaslüženi počinek. — Hotiza. Tü je pogorela štala Hozjan Ivana. Kak je ogen nastano, se ešče ne ve. Sreča je bila, da so taki lüdje prišli na pomoč i so vse, ka je bilo pod strehov rešili. — Cerkveni glas. Gg. kaplana Godina Ignac, prle kaplan v Črensovcih i Bakan Štefan kaplan v D. Lendavi sta na püšpekovo odredbo menda z mesti. — Smrt mladenca. Bratkovičovo hišo v Bakovcih je zadela žalostna zgüba. Vmro je 19 letni sin. Pokojni je cela leta betegüvao. Nazadnje je meo grozne bolečine, a on je vse jako mirno prenašao. — Sebeborci. Trgovec Škrilec Franc je pripelao v lagvaj petrolej. Kda so kotah lagve dol s kol, je tüdi on pomagao. Pri tom deli njemi je prst prišeo pod lagev. Dobo je rano, štera se je zastrupila i ga za tri dni spravila v grob. — Preci hüda nesreča se je zgodila z revolvov. S. Ludevik je kazao revolvo ednomi znanci, za šterim je stao eden dečko. Revolva je med razkazüvanjom počila. Krugla je Šla znanci skoz roko i se je stavila v dečkovoj rami. — Nesreča na poti. Koroša iz G. je pelao iz lendavskih goric mošt. Na poti je začno mošt vreti i je eksploderao. Konji so se prestrašili, kola prevrnoli. Voznik je s kolami vred zleto i je dobo pri tem tak hüde poškodbe, da je vmro. — Novi župan. Zavolo odselitve iz Ocinja je Unger Janez razrešeni županskih poslov. Na njegovo mesto je kak župan imenüvani Geder Franc. — Požari. V Pečarovcih je ogenj divjao pri Kranjec Aleksandri. Plamen je domačijo vničo. — Močen požar je bio v Šalovcih pri Žiško Janoši. Zgorela je hiša i z njov vred do 100 metrov Sena, par lagvov i gospodarsko orodje. — Na občütlivoj koži se pojavijo lišaji i drügi nedostatki, pri nücanji škodlive žajfe. Zato se priporoča nücanje samo takših žajf, ki so medecinsko brezhibna, kak so to: Fellerova Elsa mila lepote i zdravja i to : lilijno ročno- lijine kreme, boraksovo, glicerinovo, katranovo, rumenjakovo i žajfo za britje Po pošti 5 falatov 52 Din. brez dalnih stroškov pri lekarnari Eugen V. Feller, Stubica Donja, Centrala 146. Savska Banov. 15. novembra 1931 NOVINE 3 Iz Amerike. Grozne delo našega rojaka. Iz Clevelanda je prišla vest od tragičnoga dogodka, ki je tüdi tü pre treseo dühove i vzbüdo obžalüvanje. Na žalosten mlin je zgübo živlenje Slovenec zadet od krogle, ki jo je izstrelo v düšnoj zmedenosti Kolman Franc iz Turnišča. Kolman je nekega dne prišeo v restavracijo 1019. Main avenue. Komaj je prestopo prag, je iz žepov potegno dve revolvi, ji je napero na uslužbenca Halka Janeza z zahtevov, da njemi izroči ves denar Halko je mislo, da se Kolman šali, zavolo toga je ohrano mirno krv i njemi je le svetovao, da vtakne revolver v žep, bi se po nepriliki lahko štera sprožila i povzročil nesrečo. Kolman se za nasvet ne brigao. Medtem je vstopo v sobo drügi uslüžbenec, 48 letni Korošec Martin. Kda je zagledao pred sebov Kolmana z revolvoma v rokah, je nekoliko osupno. Da bi pitao, ka prizor pomeni, ne meo časa, ar komaj ga je Kolman opazo, se je obrno proti njemi i brez reči sprožo. Krogla je nesrečnoga Korošca zadela v srce. Ranjenec se je zgrudo i na mesti izdihno. Kolman je po tragičnom dejanji zbežao. Zadevo so medtem prijavni oblasti. Policija se je taki podala na delo i je morilca naskori izsledila i ga oddala v zapore. Ka je Kolmana pripravilo do groznoga dejanja, se ne ve. V navedenoj restavraciji je bio že skozi dolgo dobo abonent i se je z osobjem poznao. Za strelanje ne meo povoda, zavolo toga se potrjüje sum, da je včino tragično dejanje v düševnoj zmedenosti. Smrt rojakinje. Vmrla je 54 letna rojakinja Küčan Julija. Bila je duže časa betežna. Pred par leti njoj je v Ameriki vmro tüdi mož. 24 Jezer mrtvih pri avtomobilskih nesrečaj. V Zdrüženih državaj Amerike so automobilske nesreče v devetih mesecaj zahtevale 24 jezer živlenj. Največ smrtnih automobilskih nesreč je bilo v Newyorki. Povprečno je prišlo na den 90 smrtnih nesreč. „Stara molitvena kniga“. Zadnje Sakovičovo izdanje „Stare molitvene knige“ je našlo pot tüdi v Ameriko. Kak se čüje, so jo naši rojaki sprijali z veseljom. Iz Prlekije. Podgradje pri Ljutomeri. V ptujski bolnici je 6. t. m. umrl g. Anton Erjavec, kolar na Podgradju na posledicah padca, ki je dobil pred 7 tedni pri nabiranju jabolk. Poškodovao si je hrbtenico i več drügih telesnih delov. Pokojnik je bio zelo nadarjen narodni pesnik i skoz in skoz vrli človek krščanskega i narod nega naziranja. Star je bio šele 42 let. Zapüšča betežno ženo i 5 nepreskrblene dece. Bog daj rajnemu večni mir i pokoj ZA NEDELO Po risalaj petdvajseta. Evang. sv. Mat. v 8. táli. Vu onom vremeni : Kda bi Jezuš stopo v ládjico, nasledüvali so ga vučenicke njegovi: i ovo veliko gibanje je nastanolo na morji, tak, da bi se ládjica pokrivala z válmi : on je pa spao. I pristopili so k njemi vučenicke nje govi i obüdili so ga govoreči : Gospodne, zdrži nas, ar prejdemo. I veli njim Jezuš : ka se bojite, mále vere ? Teda gori stánovši. zapovedao je vetrom i morji; i včinjeno je veliko vtišanje. Lüdstvo se je pa čüdivalo, govoréče : kakši je ete ? Ka so vetrovje i morje njemi pokorni. Razgled po domovini. Tragična smrt. 60 letni Seršen Martin iz št. Ilja pri Slovenjgradci, bivši cestar, je lani hüdo obolo i se njemi je tüdi zmračila pamet. Morali so ga doma privezati. Te dni je pa vujšeo na podstrešje, od tam je spadno doli i si potro šinjek. Vsaka pomoč je bila zaman. Podíegeo je hüdoj poškodbi i bio tak rešen velkoga trplenja. S sekirov sekao žive konje. Kmet Andrija Mihaljevič v Petrinji je izpüsto svoja dva konja na ograjeni pašnik na nočno pašo. Kda je drügo jütro prišeo pogledat po konjih, se njemi je nüdo grozen prizor. Ednomi konji je bila popunoma odsekana zadnja noga, drügi konj pa je bio močno nasekan po kučtih i zadnjih nogaj. Prvoga konja so mogii pobiti, drügoga pa zdravi živinozdravnik. Policija zasledüje hüdodelca, ki je svoje dejanje včino čisto gotovo iz maščevanja. Velki požar v Čakovci. V četrtek ponoči je izbruhno v tvornici pohištva, ki je last g, Holebergera, velki požar. Gasilci so bili toti taki na mesti, itak je bio ogenj tak močen, da so se mogli omejiti le na lokalizacijo ognja Vrhu tega pa so jih pri deli ovirali radovedni lüdje. Tvornica je pogorela do tla. Škoda znaša okrog 400. 000 Din. Največji most na Balkani. Te dni je komisija prometnega ministrstva kolavdirala novi pančevski most, ki je dograjen. Ta most je največji na Balkani i eden največji v Europi. Profesor tehniške fakultete v Belgradi Micić je imenüvao novi most „epohalno zgradbo“. Pančevski most je dugi 1260 metrov. Za njegovo jekleno konstrukcijo so ponücali 20 milijonov kil jekla. Za temelje i stebrovje so ponücali 2½ milijona kil železa i 100 000 kubičnih metrov betona. Širok je most 11 metrov. Ta širina bo za zdaj zadostüvala za cestni i železniški promet. Če se bo pa pozneje pokazalo, da je treba most razširiti, ga bodo lehko razširili do 20½ širine. Železniška proga bo tekla z mosta proti Pančevi po nasipi, ki bo 12 ½ km dugi. Drügi nasip bo pa za cesto. Sodijo, da bodo vse ta dela končana do konca 1. 1932, najkasneje pa do spomladi 1. 1933. Tifus zavolo pokvarjene vode. Iz Novoga Sada poročajo, da se je v dveh tamkajšnjih ulicah pojavilo več slučajov tifusa, ki je nastopo radi uživanja pokvarjene vode iz vodnjakov. Mestni fizikat je zavolo tega en vodnjak zaprl. Slüčaji tifusa pa so se ponavlali. Preiskava je dognala, da so tüdi ti slüčaji obolenja nastopili zavolo uživanja pokvarjene vode iz vednjakov. Zato je magistrat desinficirao šče ostala dva vodnjaka v tisti ulici. Vsi slüčaji tifusa so po mnenji mestnoga fizikata lakše narave i ne bilo dozdaj šče niednoga smrtnoga slüčaja. Velki vlom v trgovino. Nedavno noč so vdrli neznani zlikovci v trgovino Ferda Pusteka v Šmarji pri Jelšah. Prišli so v trgovino tak, da so strgali s pomočjov drügov Železno mrežo z okna. Odnesli so velke množine najrazličnešoga manufakturnoga blaga in izdelkov, več pakov jestvin in znatno množino tobačnih izdelkov, Sküpna vrednost plena znaša nad 21 jezero Din. Vlom so izvršili tak spretno, da ni ponoči nišče opazo i tüdi ne čüo, ka se godi sredi trga. Razdejanje je bilo opaženo komaj vgojdno. Strašna smrt žagara. V noči od 4. do 5. novembra se je na samotnoj Božičevoj žagi v Šmartnom na Pohorji smrtno ponesrečo Žagar Anton Donik. Pri zamüjenom opravili je na visikom i vlažnem podi izpodrsno ino po naklüčji spadno na tak zvano podajalno kolo, ki ga je naednok zgrabilo, zasükalo i vrglo pod velko pogonsko kolesje. Ar je 4 NOVINE bio nesrečnež v tistom časi sam v žagi, so ga lüdje najšli vse raztrga noga šče na drügo jütro. Nesreča se je pripetila očividno zavolo nezadostnih varnostnih naprav v obratnom prostori. Posledica spora med bratoma. V okolici Vač, v malom naselji Hosti, ki leži pri glavnoj cesti proti Litiji se je pripeto v tork žalosten dogodek, ki je preseneto celo Prebivalstvo. Pred nekaj dnevi je prišeo domo na dopüst vojak Jožef D., sin posestnika. Domači so se jako veselili njegovoga povratka. Jožef i 16 letni brat Rudolf sta se iz malenkostnoga vzroka skregala. Nato je pa prišlo do žalostnoga obračunanja. Jožef je Rudolfa nekaj ste po za vlase, te pa je taki ogorčeni i razžaljeni odbežao za hišo i se skrio v škednji. Kda je prišeo Jožef mimo, je Rudolf naednok skočo iz skrivališča z debelini kamnom v roki i lüčo brati naravnost v žalodec. Kamen je prileto s takšov silov, da je Jožef taki omedlo. „Joj ka sem to napravo, brata sem bujo“ je na ves glas kričao Rudolf, na štero so vün pribežali domači. Nezavestnoga dečka so taki odnesli v hišo i pozvali k njemi zdravnika, ki ga je taki poslao v ljubljansko bolnico. Nesrečnomi Jožeki so počila čreva i dobo je tüdi vnetje trebušne mrene. Smrt treh moškov na reki Drini, Brata Hajro i Bego Bašalič iz Foč so se preminočo nedelo šteli pripelati na drügo stran reke. Naednok se je ladja prevrgla i so se vsi vtopili. L. Nemec. Jesensko cvetje na materin grob. Gore je pobelo prvi sneg i od njega je po dolini pihao mrzeo veter i prineseo s sebom mraz i slano. Korine so žalostno sklonile glave, listje na drevji je trepetalo, kak trpeče merajoči pri konci reči : povehnolo je prek noči i zdaj z lehkim šümom list za listom kaple na mokra tla. Nastopili so žalostni jesenski dnevi, ki s svojov meglenov mračnostjov i počasni meranjom v naravi tak opominajo na konec našega živlenja. Nastopili so dnevi, kda nam prejde iz lic vsa Veselost i srce nam obstane biti ino se vda žalostnim mislim. Tüjina postane človeki šče bole tüja i mrzla. Strah ga je od samote v toj sivoj megli, po šteroj hodijo lüdje kak senca mrtvih. Srce je nemirno i nekaj išče, ne da bi se jasno zavedalo, kde je cil njegovoga hrepenenja. V meglenom zadvečarki sem stopao po širokoj cesti prek ljubljanskoga pola proti Sv. Križi. Malo lüdi je hodilo po tistoj poti, a tisti, ki so šli z menov, so bili isto tak resni i sami v sebe zamišleni, kak sem bio sam. Čütili smo Skrivnost. Zavedali smo se, da idemo na prostor, kde za vsikdar vgasne posvetni krič i boj s strastmi, na prostor, kama ednok vsi pridemo i kde si vsi odpočinemo: od živlenja stradajoči, kak bogatci, šterim je živlenje vse nüdilo, ka so si samo poželeli. Stao sem pred grobami bogatih z dragocenimi, umetnimi spomeniki, z zasajenimi cipresami i žlahtnimi korinami. Mislo sem : Glej, celo tü, kde so vsi ednaki i ne najdeš nikše razlike med imetnikom i siromakom, če pogledneš v grob, celo tü dela živlenje razliko. Težki marmorni spomeniki stojijo na grobovaj bogatih i zlate litere njihovih imen se blišči na spomenikaj i gučijo od njih, ka so bili v živlenji. Tam na drügom konci pa se vrsti grob za grobom, brez nakitja i lepih spomenikov ; samo tü i tam je zrahlana zemla i cvete žalost na krizantema, štero je mogoče zasadila drobna roka lübečega deteta, ki je v tom grobi pokopao zadnje vüpa- nje na bolšo bodočnost. Tü leži rod siromakov, šterim živlenje ne bilo prijazno i zato jim tüdi ob smrti ne dalo nakitja. Neznatni v živlenji, so popunoma pozableni v smrti. Oh keliko žalosti je skritoga v teh siromaških grobaj, keliko skuz neobrisanih, keliko neizpunjenih žel je pokopanih ! V koti na konci pokopališča je bleda deklinica krasna skoro šče novi grob. Bleda obleka je pokrivala siromaško telo, gotovo ne bila pomerjena na to slabo telo. Z drobnimi rokami je dekla rahlalo žemlo ino pripravlalo gredico. V sredino je Zasadila grmiček belih krizantemov. Z žalostnim obrazom se je nato zaglednola na grob. Oko se njoj je zarosilo i vüstnice so šepetale tiho molitev ali pa mogoče žalostno tožbo od trplenja, štera jo tišči od tistimao, kak počiva mati v tom hladnom grobi. Globoko v srce me je ranila ta slika. Razmo sem veliko Žalost te nesrečne dekline i z britkostjov sem se Spomno tistoga časa, kda sem tüdi sam stao pri odpretom grobi svoje matere. Ne morem povedati, ka vse sem ne občüto. Prevelka je bila Ža- Iz sveta. Junaška deklina. V Stockholmi se je vršila velka svečanost v čast 13 letnoj deklini. Slavljenka Vera Lundin je pokazala za njeno starost izredno prisotnost düha. Edno noč je ostala s svojimi tremi malimi bratami sama doma, kda jo je zbüdo düh po požari. Deklina se je naednok znajšla sama s tremi detetami v gorečoj hiši ; stopnice so bile že v plameni. Začnola je zazavati na pomoč skozi okno, Lüdje so se zbrali pred hišov, nišče pa ne mogeo v hišo. Za par minut so pribežali gasilci i raztegnoli rešilno mrežo. Plamen je že v hišo vdaro, kde so bila deca. Vera je vrgla zaporedoma vse tri dece skozi okno v mrežo; ravnala je pri tom tak pazlivo, da se nihče ne poškodüvao. Kda so bili vsi rešeni, je skočila šče sama skoz okno. Odločnost španskih katoličanov. V petek večer so v madridskom gledališči igrali dramo pisatela Avale, ki je trenutno španski poslanik v Londoni Delo je dramatiziran roman i slika živlenje v nekšoj jezuitskoj šoli. Že pred Začetkom predstave je kakših 500 katoliških dečkov energično protestiralo proti vprizoritvi toga dela. Med predstavov je prišlo do silne larme. Katoličani so začnoli füčkati i na več krajih je prišlo do bitja. Kda je vdrla v dvorano Policija i areterala okoli 100 dečkov je deloma nastopo mir i se je posrečilo igrati predstavo do konca. Med krikom je bilo razbitih vnogo stolcov i poškodüvane vse lože. Nove velke zvezde. Na zvezdami Havard ovoga vsevučilišča v Zedinjenih državaj so odkrili več novih velkih zvezd. Nešterne od teh zvezd so po 150 krat tak velke kak sunce i se svetijo 40.000 krat močnejše. Grozno maščevanje. V Kumarici pri Sofiji je Zdravko Mladenov, kda je prestao vozo zavolo ropa i uboja, prisegel maščevanje vsem tistim, ki so ga naznanili. Oborožil se je z dvema revolveroma, ostrov sekirov, odišo v vas, strelo župana i občinskoga stražnika, jima obrezo glavi i razparao trebuh. Nato je zbežao i razbio s sekirov glavo šestim osebam, ki so se njemi postavili nasproti. Mladenov se zdaj najbrž skriva v Sofiji, kde je alarmirana Policija, ki ga pa še ne mogla prijeti. Ogen v špitali. V varaši Ontario je v noči izbruhno ogen. Prišlo je do strahovite panike. Ne mogoče opisati slike, kda so se večinoma težko betežni ljudje posküsili rešiti iz gorečoga poslopja. Sedem betežnikov je zgorelo, nad 30 pa je težko ranjenih. Dva dühovnika streljeniva. V predmestji pri Bilbao na Španskom sta bila dva dühovnika, kda sta se sprehajala, zavratno streljeniva. Eden je bio taki mrtev, drügi pa hüdo ranjeni. Napadalcov še neso prijeli. V provinci Cordoba pa je 200 oboroženih kmetov napadnolo veliko vele- 15. novembra 1931, 15. novembra 1931. NOVINE 5 posestvo i ga opustošilo. Kda je prihajalo Orožništvo, so kmetje strelali, potem pa zbežali. Več kmetov je bilo aretiranih, trije pa so bili ranjeni. Orožniki bujli dva koržiškiva ropara. Francoske oblasti so začnole energično akcijo za likvidacijo razbojništva na otoki Korziki, V glavnom mesti Ajaccii so aretirali vnogo oseb, ki so se vdeležüvale drznih akcij bujtoga bandita Bartolija ali pa ga skrivale. V Santoniji so zaprli celi občinski odbor. V Ajaccio je prišlo več sto orožnikov, ki so v nekšem spopadi bujli tüdi bandita Santonija, ki je strahüvao deželo okoli reke Tarave v Bartolijovoj drüžbi. Bartoli je bio star 29 let. Že 1. 1928. je prišeo orožnikom taki v roke, a se je rešo, potom kda je bujo povelnika njihove čete Leonettija. Na njegovoj vesti so bili tüdi vmori več drügih orožnikov. V svojem okraji je vladao tak neomejeno, da je prepovedao vožnje z automobili skozi svoje ozemlje i jih je dovoljüvao po miloj voli. Ob nekšoj priliki, kda se je z nekšimi podjetniki dogovoro, da jim bo dopüsto za primerno odškodnino voziti skozi to ozemlje, je priredo velko gostijo, na štero je pozvao vnogo turistov i celo predstavnike oblasti. Svojo najvekšo predrznost je zvršo sredi julija 1.1928. kda je v drüžbi z banditom Battestijom stavo automobil, v šterom so bile tri Holandke i eden trgovec, štere sta do gologa oropala i nato vse spoklala. V bogastvi pozabo na ženo. Ruski emigrant N. Pokudin je doživo na tüjinskom čüdno usodo. V domovini je bio fiškališ, v Parizi pa je slüžo peneze kak izvošček. Leta 1929 je vozo v noči nekšoga angleškoga turista, ki se je zanimao za njegovo živlenje. Dao njemi je na zadnje peneze i ga poslao iskat srečo v Južno Afriko, deželo zlata i diamantov. Pokudinova žena je ostala v Parizi kak švelja. Po več mesečnom stradanji i različnih neprilikaj se je Pokudini nepričaküvano nasmehnola pravična sreča. V gorovji blüzi Johanesburga je našeo veliko kepe platine, ki jo je taki predao za 8000 funtov šterlingov. Eden den prle ne znao, kde bi staknil nekelko šilingov za sirmaški obed v rüdarskoj kantini. Zdaj je prek noči postao milijonar. Gospa Pokudina, ki je zvedela od moževe sreče, je taki razprodala vse skromno imetje i se popaščila v Afriko. Na svoje nepopisno ogorčenje se je morala zagvüšati, da je moži postanola preveč. Pokudin je srečao v nekšom bari v Capetowni špansko plesalko i se ne šteo več od nje ločiti. Užaljena žena je vložila tožbo za ločitev zakona i zahteva 2000 funtov sterlingov odškodnine. 160.000 borcov. »Dasiravno številke ne izražajo vsikdar prave živlenske moči drüštev i njihovoga vpliva na javno živlenje, je vendar dobro, da se včasih preštejemo, poglednemo svoje vrste tüdi s te strani“, pišejo katoličanski avstrijski listi, kda objavlajo številno moč katoličanskih mladinskih organizacij. Nad 160.000 odraščenih mladezni i mladenk je včlanjenih v raznih katoličanskih drüštvaj. Ka takša armada pomeni, kakšega pomena je za bodočnost naroda ! Ve je mladina ravno najzdraveša, najčileša, najbole delavna i živlenja puna sküpina v „katoliškoj akcij“. Mladina je, ki bo ustvarila i povečüvala moč v veri i v zvestobi krepko generacijo. Ravno v dnešnjih časaj teh zagriženih napadov brezbožnikov navdaja slehernoga poštenjaka ponos i samozavüpanje v lepo bodočnost, kda vidi, kak uspevajo, se razvijajo i se krepijo mladinske organizacije, piše isti list i nato našteva te številke : „Zveza katoliških dekliških drüštev“ 75.000; „Zveza katoliških dečkovskih drüštev“ 53.955 ; „Skavtsko mladinsko drüštvo „Sv. 10 000. Dijaške Marijine drüžbe 6500, visokošolske 2033 ; drüštva rokodelskih pomočnikov 4290 ; „Nauland“ katoličanski mladinski pokret 2000 ; telovandna drüštva : moških članov 7964, ženskih 5600 itd. lost, da bi v prvom hipi mogeo premisliti ali pa vervati v njegovo istinitost. Vse je bilo kak strahotna senja v groznoj noči. Ali prerano sem občüto bridke Posledice te istinitosti : trplenje za trplenjom se je rodilo. Neizmerno žalost sem čüto na srci za izgüblenov materjov kak dijak v tüjini. Prvle me je v težavaj vsikdar sprevajala topla zavest: mati bo vesela lepoga uspeha — i znova sem se loto dela. Zdaj toga ne bilo več. Izostala je prevnoga pošiljatev, prvle tak skrbno pripravlena i s telikov lübeznostjov zbrana. Kak sem se prvle veselio doma, kak težko čakao počitnice i s kakšim veseljom sem se paščo po ravnini proti cerkvici na breg. Kak sem že od daleč pozdravlao visoke topole pred domačov hišov. Zdaj je bio dom za mene prazen i zapüščeni. Miseo, da v njem nega več matere, me je morila i odbila od doma. Gledao sem svoje prijatele, po štere so na konci šolskoga leta prišle matere i jih odpelali domo. O srečni ! A jaz?! Kak malo časa sem vživao to srečo ! Kak hitro se mi je iztrgala iz rok ! Odzdaj naprej bom hodo skozi celoga živlenja sam, brez lübezni materine. Nikoga ne bom več našeo, ki bi tak razmo i me tolažo v žalostnih vüraj, nikoga, ki bi me lübo tak nesebično i požrtvovalno. Sam ostanem v živlenji, tüjec med tüjci, žeden tople reči, štere pa ne najdem. O mati, zakaj si me zapüstila tak rano ! Ali je trbelo telko žrtve, da sem prišeo na pot, od šterih si senjala vse živlenje ? Glej, zdaj kda sem nastopo to pot, tebe nega več, sin tvoj pa hodi po tüjini sam, daleč vkraj od tvojega groba i zabadav išče tolažbe po tebi betežnom srci. Med tüjimi grobami hodim dnes i se z žalostjov spominam na cerkvico, v šteroj senci počiva tvoje velko srce. Bogzna, ali se te bodo spomnili z vročov lübeznostjov tisti, ki so blüzi tebe i prižgejo na večar edno svečo na tvoj okrašeni grob. Bodo na vseh mrtvih den klečali pri tvojem grobi i se v hvaležnosti spominali tvoje velike lübezni ino molili za tvoj mir ? Oh, kak rad bi bio te na sredi med njimi, se pridrüžo njihovoj molitvi i pošilao v nebo goreče prošnje, naj te nagradi Vsegamogoči za vso tisto po- žrtvovalnost i lübezen, štere sem bio deležen. Velike odaljenosti senjajo med nama. Daleč od tec je cerkvica na konci i samo misli i žele jo bodo mogle prehoditi tisto vüro. Moja düša bo letela teda prek planin i zatrepetala pri tvojem grobi, kak brleča sveča na njem. Iz daljave te bo gledalo moje oko, kak bo gledala na tebe Zvezda, nad tvojim miglajoča. Kda bom klečao pri tüjih grobaj, se bo moja molitev z molitvijov klečečih pri tvojem grobi i se bo zdigavala v gorečoj prošnji za tebe, o mati pred prestol Najvišjega. Ti, mati, pa se teda milostno obrni na mene i vlej novi pogum v srce ! Pot do Cila je šče duga i ostra i vnogo je prepadov, v štere se lehko potekne Popotnik, ki stopa na ostro goro. — INKA, francosko žganje se porablja že več kak 10 let z velkim uspehom pri reumi i protini. Pri zobnih bolečinaj i glavoboli, nervoznosti i nespanji. Kak vüstna voda i pri potenji nog, rok ali tela. Dobi se po Din 10.- v Lekarni pri Sv. Trojici, Dol. Lendava. 6 NOVINE 15. novembra 1931. Za naše male. Zgodba od krumpiša-krala. Bio je nekdi velki zaboj plin krumpičov. Stao je v kleti stare hiše. V zaboji so pa bili lepi debeli krumpišje, eden obilnejši kak drügi. Ednok je pa nekak zakričao v tom velkom zaboji : „Jaz neščem ka bi me što pojo ! Jaz neščem ka bi me što pojo ! Jaz sem velki krao med krumpišami!“ I to je bilo tüdi istina. Na sredi med krumpišami v zaboji je ležao krumpiš-krao. Bio je vekši kak dvanajst drügih krumpišov. Prišla je v klet stara mati, da nabere košarico krumpišov. Štela je olüpati i skühati za obed. Pri toj priliki je pá prišeo tüdi krumpiš-krao v njeno košarico i stara mati je pravla : „Oj, kak debeli krumpiš !“ Ali, kda je stara mati prišla iz kleti i šla prek dvorišča s košaricov, teda je krumpiš-krao — edna, dve, tri — skočo iz košarice, pa se je hitro odvalao v ograček, da ga stara mati ne mogla več najti. Pravla je : „Idi, kama ščeš, znabiti te najdejo siromaška deca, pa se bodo veselili.“ Krumpiš-krao se je pa kotao šče naprej. Prikotao se je do ježa i jež njemi je pravo : „Stoj, malo počakaj, meni boš za obed dnes poldne.“ „Ne boš“, je kričao krumpiš-krao. „Šče stara mati, štera ma oča- le, me ne mogla zgrabiti, pa misliš ka ti pritlikavi bodičar me zgrabiš ?“ — I edna, dve, tri — se je odkotao krumpiš naprej. Pa se je prikotao do divjoga prašiča. „Stoj, krumpiš debeli, malo počakaj, da te pojem!“ „Ne boš“, je zakričao krumpiš-krao. „Mene ne zgrabila stara mati, ki ma očale; me ne zgrabo jež- bodičar, pa me tüdi ne boš, krulež ščetinasti,“ I — edna, dve, tri se je odkotao krumpiš-krao naprej v log. Pa ga je srečao zavec. .„Stoj, krumpiš debeli, malo počakaj, jaz te taki pojem.“ „Ne boš“, njemi je odgovoro krumpiš-krao. „Me ne zgrabila stara mati, štera ma očale ; me ne dobo jež-bodičar, me ne dobo prašič-krulež, pa me tüdi ne dobiš dugivühec sühi.“ I — edna, dve tri — se je odkotao dale po logi velki krumpiš-krao. Prideta njemi dva siromaškiva deteta, ki sta bila že dugo od doma i jako lačniva. Kda zagledneta velki debeli krumpiš, oba skričita: „O, kakši debeli krumpiš se kota tam ! Da bi miva toga mela, bi nama mama skühala velko skledo krumpišove župe !“ Kda krumpiš-krao to čüje, hitro — edna, dva, tri skoči njima v košarico. I dobila sta deteta poldne velko skledo krumpišove župe. (Domoljub.) Junaki želodca. Dnesden je „rekord“ vse. Tüdi za jed ali bole povedano za požrešnost vala „rekord“. V Zedinjenih državaj žive nekši Krumbacher, ki je pojo v 2 i pol vüraj 140 jajc. Te rekord pa ne dao mir njegovomi rojaki, ki je Šteo na vsakši način te rekord posekati. Začno je jesti jajca, a kda je pojo že 133 jajc, so ga morali odpelati v bolnišnico. James Uroner, tüdi iz Amerike, pa je pojo 84 parov hrenovk, štere je zalejo z 11 litrov ledenomrzle vode. V Los Angelesi pa so priredili posebno tekmo, što bo pojo več tort. Zmagala je filmska igralka 0’Hara. Ta je zavolo hitrosti, ki je bila potrebna, vsakši založaj pravilno zgrizla. Časopisi poročajo, da je igralka pojela v določenom časi 17 celih tort. Na angleškom otoki Hamm, kde živejo sami ribičje, prirejajo vsakšo leto tekmo, što poje več slanikov. Letos je „zmagao“ 79 letni ribič Beth, ki je pojo 60 slanikov, ne da bi začüto kakšo bolečino v želodci. V Romuniji jejo v nešternih krajih za stavo melone. Letos je edna kmetica pojela 21 melonov. Ne jejo pa male melone, nego samo izredno velke tikvi. Misijonstvo med razbojniki. Irski dühovnik Mathew Canning plebanoši je v zloglasnom razbojnikom okraji po zločinih najbole razvpitega mesta Chikage. Kda je v prvih dnevaj svoje pastirske slüžbe slučajno bio prisoten vuličnomi vmori, je dober dühovnik skleno očistiti svojo župnijo sodrge i zločincov. Že nekaj mesecov opazüjejo v nočnih razbojniških lokalaj pojav visokega i krepkoga človeka, ki s svojov resnostjov i posebno šče s svojov dühovniškov oblekov vzbüja med izvržki človeštva Splošno pozornost. Brez straha se dühovnik Canning poda med te lüdi i kak pišejo angleški listi je že marsikateri njih sledio njegovomi pozivi ; „Ideš z menov ali ostaneš raj topov ? !“ Vnogo jih je sledilo njegovomi pozvanji i so pod njegovim nadzorstvom postanoli pošteni i koristni člani človeške drüžbe. Vnogo pa je doživo neprijetnosti te plemeniti dühovnik, ki v stalnoj smrtnoj nevarnosti tak hrabro izvršüje svoj zvišeni poklic i nalog, šteroga si je postavo. REVMATIKI šteri nücajo za pomirjenje bolečin Fellerov Elsafluid, Vam lehko povejo, kak so zadovolni s tem domačim sredstvom i kozmetikom, ki se je obneslo skozi 35 let. Posküsna steklenca 6 Din., dvojna steklenica 9 Din. Povsedi. Po pošti 9 posküsnih ali 6 dvojih ali 2 velike specialne steklenice 62 Din. brez dalnjih stroškov pri lekarnari EUGEN V. FELLER, Stubica Donja, Centrala 146. Savska Banov. Za smeh. Eden zviti židov ide domo z trga s punov mošnjov. Na poti ga napadne ropar, zahtevle od njega peneze pa drži revolvo proti njemi. Židov pravi : — Vidim, ka ti ne vujdem. Moji penezi so zgübleni. Pa ka do mi doma Vervali, ka sam zaistino bio napadnjeni, prosim prestreli dvakrat moj krščak ! — Zdaj pa šče oba rokava moje süknje! — No pa šče hlače ednok! Ropar; — Nemam ni edne krugle več. Židov : — Ja tak, te si mi pa več ne nevaren! — pravi židov, pa beži kak more, naj li samo vujde ropari. * Gost je pitao natakara, zakaj je vsikdar tak nabrskani, kda pride profesor Lukan. »Ja, pomislite“, je razložo natakar, »gospod profesor je tak raztreseni, da je včeraj v plüvalnik vrgeo dva dinara, meni pa je v roko plüno.“ * Sobarica profesori, ki je na studijskom potüvanji : „Kda naj vütro zbüdim gospoda ?“ Profesor: „Že dobro, vam že pozvonim, kda bom želo, da me zbüdite.“ * Gospod profesor : „Za božo volo ! Mojo zlato dozo za cigare mi je nekak vkradno.“ „Ali lübi Pepe, ali ne si mogoče čüto roke v svojem žepi?“ „Sem . . . pa sem mislo, da je moja !“ * Na trgi. »Ali pa so te jajca tüdi friška ?“ „Ali, gospa, če vam pa povem, da so bile prav za vas posebi skokodakana.“ 15. novembra 1931. NOVINE 7 ŠTEFAN LAZAR : S STRELOV i PLINOM. — Ali ste se varali ? — so se njoj ironično zasvetile oči. — Vsakši se vara, — je vzdihnola teta Bettsy. — Keso vidimo, da smo se motili. — Jaz se ne bom varala, — se je srečno veselila Alicka. — Bodete videli, lüba tetka Bettsy . . . — Bog daj ! — njoj je polübila čelo. — Samo sanj se čuvaj. — Mutsuhito Dsaina ? Ja, se je zresnola teta. — On istinsko pride k tebi . . . — Ve so samo sanje ! — Sanje so največkrat istinitost. Med stotimi sanjami se jih devetdeset vresniči. Znaš, ka je astral ? — Nekaj sem čüla . . . — Astral je naš notrašnji „jaz“, ali pa ovoj düše. Kda spimo, prejde iz nas i obišče tistoga, na koga mislimo. Koga lübimo. Astral Mutsuhito Dsaina hodi po noči k tebi. — Ne strašite me ! — Nemaš se kaj strašiti. Prinese njegovo lübezen i prosi . . . — Prosi — se stepe deklina. — Polüb prosi ... — Ali ne dam ! — se je smejala mrzlično. — Ar ga ne lübiš. Če bi ga lübila, bi ga polübila, kak Overtona . . . Deklinine oči so se razkolačile. — Zdaj mi pride na pamet. Zadnjo noč je znova prišeo i mi razkrio srce. Stao je v vrtinci i od tistec kričao svojo nesrečo. Srce njemi je plamenelo na čeli . . . Prišeo je tüdi Overton, prišeo je i začnola sta se loviti. I te mali, žuti vrag je premagao Overtona ! . . . Teta Bettsy je pozorno poslüšala. — Mutsuhito Dsain je šel v vrtinci dale. Videla sem njegovo pot. Bičao je morje. Strašen je bio. Overton je na tleh ležao, potem pa je gori stano i začno rasti. Više je raso, kak türen i je H raseo, raseo, dokeč ne segno do oblakov i Mutsuhito Dsain je čemerno segno za njim . . . Borba düš, — je kimala teta Bettsy. — I ? — Daleč, na robi obzorja se je zdigno tüdi Mutsuhito Dsain. Žuti gigant. Iz dlani so njemi švigale strele . . . Obraz je bio grozen ! Roko je iztegno nad morjem. Strašno je bilo, kak sta se borila žuti i beli orjak . . . Ka pomeni to ? — Maš dobre živce — se je zamislila teta — i občütiš bodočnost. . . Jako me skrbi. Brinkley je stopo z Overtonom. — Čestitaj svojemi zaročenci, — je pravo hčeri z bleščečim obrazom. — Problem sva rešila ! Alica je srečna püstila polübiti čelo. — Priprava je tüdi v deli, — je pripovedovao profesor Brinkley. — Za eden teden lehko že več poveva. Overton je prevrno zakon razteznosti plinov ! Ali znata, ka to pomeni ! Bojna napoved znanosti. — I militarizmi ! — se je priklono Overton. Brinkley je naglo kimao. — V slučaji bojne mamo v rokaj najstrašnejše orožje ! — njemi je gorelo oko. — Ameriko lahko obranimo tüdi proti vsem svetovnim velesilam . . . — Bog ne daj, da bi do toga prišlo ! — se je v skrbi zmračilo čelo tete Bettsy. — Ne smo morilci. . . — Če je potrebno, ja ! — se je smejao Overton. Teta Bettsy ga je postrani poglednola. — Verjem — je pravla mrko. — Samo da tüdi drügi narodje znajo misliti. Ka ne, Japonska je najvekši naš tekmec ? No tüdi ona ma pamet na pravom mesti . . . Overton se je stepo. Odgovoriti je šteo, a teta Bettsy je z mrzlim, oslüžnim smehom odklonila njegovo pripombo. Ka se toga tiče — je premišlavao profesor Brinkley - tüdi tam je nekdo, moj Mutsuhito Dsain. . . Večkrat mislim na njega i ne nekaj tak vznemirja. Če bi z velkim znanjom i znanostjov stopo v slüžbo militarizma . . . Te boj bi bio strašen ! Žuta pošast. . . Overton je zamahno i se vseo poleg svoje neveste. — Plinski regulator je že gotov, — je pravo zadovolno. — Ka me briga ? — je šepatala Alicka. — Lübim te. XIII. — Kak čüdna je mizica ! — se je čüdila dekla. Pa ne moja, — jo je gledao Mutsuhito Dsain. — To je fulminoid . . . — Tisti znani stroj ? — Strelomet, — je prikimao znanstvenik. Dekla se je strahoma bližala. — Kda si ga delao ? — Ponoči sem ga sestavo. V fabriki je bio izgotovleni po mojih načrtih. Včeraj zvečer so pripelali posamezne dele . . . — Hu ! se je strašna dekla. — Gospod, ti niti spao ne si . . . Skozi bombaževo zaveso je prisijao sunčni žarek. Zumački. Kak da bi letali na ropotajočem bobeni. Mutsuhito Dsain je otrüjeno delao dale. — Leži se, — ga je prosila deklina. — Ne moti me, — jo je Pogledno brez čemerov. — Raj pomagaj. — Dekla se je razveselila odliki. — Ka ukazüje moj gospod ? — Daj sem tisti elektroskop, — je kazao na pripravo. — Kovinasti drog, napelani v zapreti prostor, na šteroga je pritrjena na zvünašnjem konci kovinasta krugla, na notrašnjem pa lehki kovinasti kazalec, ki se je sükao okoli vodoravne osi. — Zakaj je to ? — Slüži za spoznanje električnosti teles. — Eden konec kazalca je nekelko težkejši, te teda sam od sebe obstoji na ničli. . . Dekla ga je gledala. — I tisto? — je strmela. — To je le navadna priprava za merjenje — se je smejao znanstvenik. — Mehanizem je v mašini samom. — I strela ? — Tam je, — je kazao Mutsuhito Dsain na zračno morje. — Snov v Prostori dobi zavolo električne privlačnosti gotovo napetost i . . . Prek verande je potegno južni vetrič i je tiho zgeno dve malivi glaženivi palčici eolske barve. Dalna godba. Kak da iz daljave doni odmevajoča melodija kakšega potoplenoga sveta . . . od onstran morja . . . Na Mutsuhito Dsainovih vüstaj je strepetao vzdih. — I ka je tisto ? — je pitala deklina, da bi odvrnola bole svojega lüblenca. — Kondenzatorji fulminoidov — je mrmrao Mutsuhito Dsain. — Zakaj so ? (Dale.) 8 NOVINE 15. novembra 1931. Razglasi. Po odloki kmetijskoga ministrstva od 13. VII. 1931. br. 44404/ӀӀӀ i odloki kralevske banske uprave od 14. X. 1931. III. No. 8035/4 je prepovedano namakati len i konople v vodaj oblüdene z ribami. To se lehko izvršuje v posebnih jamaj, gde nemajo v vodi nikše žive ribe. Prav posebno je prepovedano namakanje v vodaj, ki slüžijo za ribja vališča i vzrejo mladih rib. Občinska županstva so dužna paziti, da se takši primeri ne dogajajo i v morebitnih slüčaj h dužna to preprečiti. Sreski načelnik : Dr. FARČNIK. Gospodarstvo. Na pragi zime. Vreme je od dneva do dneva bole negotovo. Bližamo se zimi. To je čas, na šteroga se mora gospodar i gospodinja dobro pripraviti. Pred vsem trbe dobro ponücati te dneve, štere še mamo pred zapadom snega. V teh dnevih se naj iz vozi gnoj, da se njive pripravijo za sprotolešnje sejanje i sajenje. Ka se tiče gnoja, je dobro, da se stari gnoj loči od novoga. Prle se naj ponüca starejši, pri novom pa trbe čakati, da se nekelko razkroji. — V teh dnevih se naj spravijo vred tüdi ogračeki za zelenjavo. Pognojijo se naj i primerno skopajo. — Sadovnjaki se naj očistijo. Paziti se mora na to, da na drevji ne ostane nikaj, ka bi slüžilo za pribežališče raznim sadnim škodlivcom, ki bi zimo mirno prespali in na sprotolke znova začnoli s škodlivim delom. Delo čaka te dni tüdi rojare. Iz vinjakov de trbelo izčisti vso nesnago i potem koše tak zapreti, da po zimi ne pride do včel mraz i vlaga. Ka se tiče živine, se za njo začne novo živlenje. Paši de konec i de zapreta. Od zdaj naprej de tüdi njoj trbelo posvetüvati več pazke. Potrebno de njoj več krme. Pri nastilanji de tüdi potrebna pazka. Živini je po zimi potrebna primerna toplota. K toj pripomore tüdi to dobro nastilanje. Na debelo se mora nastilati posebno tam, kde so cementani podi. Važno za vinogradnik in poljedelce. Banovina razglaša : V bodoče bo kr. banska uprava oproščala banovinske trošarine ono vino, ki ga dajejo vinogradniki-producenti iz kateregakoli sreza v dravski banovini v zameno za poljske pridelke in izključno za domačo upora- bo kmetovalcem v dravski banovini. Ta ugodnost velja le za revnejše vinogradnike, ne pa za imovitejše posestnike vinogradov ali za vinske trgovce. Prav tabo se ne more dovoliti, da bi se dajajo vino prosto banovinske trošarine v zameno trgovcem, obrtnikom ter raznim prekupčevalcem. Vinogradniki, ki se hočejo poslužiti ugodnosti trošarine proste zame ne vina, morajo to prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole. V prijavi je točno navesti ime, poklic in bivališče prodajalca in kupca, množina vina ter množino in vrsto v zameno vzetih življenskih potrebščin. Oddelki predlagajo te prijave v rešitev banski upravi s svojim poročilom, v katerem je treba vedno označiti, ali so prosilci vinogradniki-producenti in da so oprostitve tudi potrebni. Nadalje se oprošča na posebno prošnjo tudi vino, ki ga morajo dajati vinogradniki producenti prevžitkarjem. S tem se ne menja dolžnost plačevanja državne trošarine po zakonu o državni trošarini. Podpore za poledelske mašine posameznih kmetovalcov. Kraljevska banska uprava načeloma odklanja ugodno reševanje prošenj posameznih kmetovalcov za podporo za nabavlene polodelske mašine. Podpore se podelüjejo samo kmetijskim korporacijam i občinam. Kmetovalci se zato opominajo, da taki prošnje ne vlagajo i ne trpijo zavolo toga nepotrebnih stroškov. Naküp semenske pšenice, žita i ječmena. Po odloki kralevske banske uprave od 20. oktobra 1931. ӀӀӀ No. 12258/10 oziroma odloka kmetijskoga ministerstva od 2. oktobra 1931. Štev. 62416/ӀӀ. dovoljeno nabavlati semensko pšenico, žito i ječmen direktno pri semenogojcih, a ne pri priviligiranoj izvoznoj drüžbi d. d. Oddaja umetnoga gnojila Nitrofoskal-Ruše po znižanoj ceni. Kraljevska banska uprava bo tüdi to jesen i prišestno Pomlad odavala potom kmetijske drüžbe v Ljubljani po znižanoj ceni 138 Din. za 100 kg. Umetno gnojilo. Nitrofoskal-Ruše. Naročila bo sprejemala Kmetijska drüžba v Ljubljani do 15. marca 1932. Kmetovalci naročajo gnojilo, tak da se prijavijo pri pristojnom županstvi ali pri vodstvi kmetijske organizacije, štere člani so. Županstva i organizacije bodo nato odposlan sezname kmetijskoj drüžbi v Ljubljani i prepis seznama pristojnemi sreskomi načelstvi. Z pogledom na vugodno znižano ceno se nabava gnojila priporoča. Knige za gospodare. Cirilova tiskarna v Maribori je izdala dva kalendara, ki sta namenjena gospe darom. To sta: „Koledar Kmetske zveze“ i „Gospodarski koledar“. V obema je dosta hasnovitoga čtiva i dobrih tanačov za gospodare. Vsaki kalendar košta 10 Din. Oba se dobita tüdi v Prekmurskoj tiskarni v M, Soboti. Kmetje, nabavite si jiva ! Tržne cene : Penezi: USA dolar D. 55·50, Canadski dolar Din. 45·—, Austrijski šiling Din. 7·— Francuski frank Din 2·18 Talijanska lira D 2 80 Pengő D--Marka 12·90 Urugu- ajski peso Din —, Argentinski peso Din. —. Živina : biki, jünci i telice Din. 3—5, (jako debeli Din. 6), krave Din. 1—3, teoci Din. 6—7, svinje Din. 8. Zrnje: pšenica Din. 160, žito Din., 160, oves Din. 160, kukorca Din. 140, krumpli Din. 65, ajdina Din. 130, proso Din. 130 lenovo seme Din. 250, grab črešnji Din 200, mešani Din. 150, Hiša poleg gimnazije se oda. Potrebni kapital 110 000 Din. Murska Sobota, Šolska ul. 35 NAZNANJAM da ženske duge kapute tüdi delam po nizkoj ceni kak tüdi moško obleko. 1 JERIČ JOŽEF krojač Gančani št. 15. Štajerske peteline (kokote) za pleme dobite na VELEPOSESTVI v BELTINCIH. Pri trgovci WEISSENSTERN v D. Lendavi se dobijo sledeči novi mašini za šivanje: KAISER, MINERVA, HELVETIA, VESTA, velki za sabole i za šveljeʽ GRICNER. Te so malo nücani mašini : VELKA MINERRA za sabole SINGER WINGSCHIF za švelje i HORE i več male SINGERICE po fal ceni. Novi biciklini 15 fele marke. Letos notri dani biciklini : 1 WAFFEN, 1 STYRIA, 1 DERBI z drügim poniklanim mufon, 1 PREMIER HELICAL 1 malo rablena blagajna WERTHEIM marka WIESE št. 3. Cena po dogovori AMATERJE POZOR ! Fotografski aparati i vse fotografske potrebščine se dobijo po jako niskoj ceni v trgovini s paperom HANH IZlDOR-a v M. Soboti. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF Urednik FRANC KOLENC