Učiteljski tovariš
Stanovsko politično glasilo J. V. V. — sekclfe s,a dravsko banovino v CJublfani
Mesečna priloga »Prosveta«
Ureanittve te oprava LJubljana, FrantUkaneka milem t I. Kekopleov ne wreiame. NefrankIrenlh pltem ne tprejetnamo. I cheje mk četrtek. Neminine letna to din M tnoeemttvo *6 din Člani eekelfe J. V. V. platoje llet • ilanartno. Oglati po cenike in dogovoru, davek poteke. Pmit. ček. ral. 11.1 S3. Telefmn4SS«
Depolitizacija šolstva
»Nevarno bi bilo ljudskošolski upravi dati neki posebni položaj, ki bi jo oddvojil od občeupravnih oblastev prve in druge stopnje in jo postavil izven žarišč javne uprave... Za ljudskošolsko upravo bi bilo to še posebno nevarno, ker pri nji ne gre za pridobitve materialne kulture, za socialni in gospodarski napredek, ampak za bodoči duhovni obraz naroda, za stopnjo njegove olike in omike. ,Proč s šolo od politične uprave!' je geslo, ki je samo toliko razumljivo, kolikor je morda politična uprava nepriljubljena, sicer pa je do kraja nepremišljeno, neutemeljeno in nesmotrno. Kam zabrede narod, ki je šolo izločil iz državne uprave in ji položil poseben tir izven vsake skupnosti z ostalo državno organizacijo, nam kaže v najnovejši zgodovini znani primer na zapadu.« Ta citait smo posneli po poročilih o letošnjem zasedanju banskega sveta.
Nam ni znano, proti kateremu projektu novega šolskega zakona se obrača gornja argumentacija, ker poznamo do sedaj samo načrt, ki ga je predložila javnosti v presojo Kmetijska zbornica za Slovenijo. V tem načrtu nismo mogli zaslediti načela, ki bi zahtevalo ločitev šole od politične uprave. Vemo pa, da to načelo še marsikje resnično eksistira in se zato upravičeno ne morejo smatrati tozadevna izvajanja za anahronizem.
Koliko so pa ta izvajanja sama na sebi stvarno veljavna, bi morala pokazati šele izčrpna analiza tega načela, ki se v vsej svoji težim in daljnosežnosti pri nas še ni postavilo na dnevni redi in o njem razpravljalo. Res je, da se je to geslo postavilo v program progresivnih šolnikov že v tistem času, ko smo živeli Slovenci še pod nemško občo upravo ter da je imelo že s tega vidika tchtnejšo eksistenčno pravico, kot je to primer danes, v dobi samostojne narodne države.
Bodisi pa kakor koli in upoštevaje dejstvo, da se tudi proti temu načelu kakor proti vsakemu v življenju — dado navajati pozitivni in negativni razlogi, smo vendarle mnenja, da »znani primer na zapadu«, ki je naveden kot najtehtnejša ilustracija, kam zabrede narod, ki je šolo izločil iz državne uprave, ne drži, ker je vzet iz pristranske žurna-listične orožarne. Temu primeru lahko vzpo-redimo primer druge zapadne države, ki ima izvedeno šolsko avtonomijo v Evropi v naj-doslednejšem slogu in v kateri se resnično ne more trditi, da bi bil narod zaradi nje kam zabredel. Nasprotno celo!
Toda — kakor rečeno — slovenska javnost še nima jasnih pojmov, v katerem oziru in obsegu bi šolska depolitizacija koristila od-nosno škodovala bodočemu duhovnemu obrazu naroda, ki bi se odločil za njeno realizacijo. Zato se nam zdi potrebno, da bi se moralo o tem temeljito razpravljati v naši javnosti, preden bi se o reorganizaciji našega šolstva izrekla končnoveljavna beseda in izdelal temu ustrezajoč načrt novega šolskega zakona. Za to so poklicani prav tako naši politiki kakor šolniki in le ob sodelovanju obojih se nam bo pokazala jasna slika, tako zelo potrebna, da se izognemo nevarnim čerem, ki groze od ene ali druge strani oškodovati naš bodoči šolski ustroj.
Ne glede na to, kako bo izpadla v naši javnosti ta akademija, se nam zdi potrebno, pokazati slovenski javnosti že anticipatno vsaj delno stališče, ki ga zastopa učiteljska organizacija v tem vprašanju. Iz različnih resolucij z naših zborov doni že iz leta v leto učiteljska zahteva po depolitizaciji šolske uprave.
Zakaj vendar ta nenehni vehementni klic iz naših vrst? Slovenska javnost naj vpraša kogar koli izmed učiteljstva po vzroku in prejela bo v odgovor neskončen niz upravičenih tožba, začenši od bivše avstrijske uprave pa vsa leta po osvobojen ju do današnjih dni, proti politizirajoči šolski upravi. Ni ga stanu v državi, ki bi moral ob vrstečih se režimskih izp.remembah nositi tako težke posledice kakor prav učiteljski. Čim več političnih izpre-memb, tem več žalostnega romanja učiteljstva po »službeni potrebi« iz kraja v kraj in to Ob vseh letnih časih, ob vsakem, še tako težkem družinskem stanju, brez ozira in usmiljenja. Enkrat so prizadeti »beli«, drugič pa »črni«; vsi pa postajajo ob času romanja »protidržavni«. Nihče izmed vseh stanov ni deležen toliko težkih posledic ob izpremem-bah političnih režimov kljub temu, da imamo stalen šolski zakon ter se moramo učitelji stalno ravnati po vseh predpisih kakor vsi drugi državljani.
Ali si slovenska politična in nepolitična javnost moreta ustvariti jasno sliko, kako vpliva tako podrejeno državljansko stanje na dušo in moralo učiteljskega stanu in kakšne posledice izvirajo iz tega deprimirajočega duševnega stanja na vse učiteljsko delo v šoli in izven nje?
Še zanimivejše rezultate bi pa podala objektivna preiskava o vplivu na ljudstvo, ki prisostvuje leto za letom taki praksi.
Kdor vse to pozna, se ne bo čudil, če kliče učiteljstvo vedno in vedno javno vest na pomoč ter kaže prav na politizirajočo šolsko upravo z obtožujočim prstom.
Seja upravnega odbora JUU v Beogradu
V	soboto, 8. t. m., se je vršila v Beogradu seja upravnega odbora JUU. Poleg članov izvršnega in nadzornega odbora so ji prisostvovali predsedniki sekcij za vardarsko, zetsko, moravsko, dunavsko, vrbasko in dravsko banovino in predsednik beograjske sekcije.
Predsednik tov. Ivan Dimnik je podal poročilo o stanju, v katerem se nahaja organizacija, o odnosih do činiteljev izven nje in o stališču organizacije do poedinih aktualnih vprašanj. Po poročilu tajnika tov. Milinka Laziča o delu izvršnega odbora in tekočih poslih organizacije, poročilu blagajnika tov. Izidora Stamenkoviča o finančnem poslovanju in stanju udruženja, personalnega in pravnega referata o personalnih in pravnih vprašanjih, ki jih rešuje udruže-nje, je bilo podano izčrpno poročilo o delu Centralnega odbora organizacij državnih, samoupravnih uslužbencev in upokojencev.
Predsednik Centralnega odbora tov. To-dor Dimitrijevič je podrobno obvestil predsednike sekcij in ostale člane upravnega odbora o delu, predstavkah in vprašanjih, ki so bila pokrenjena o priliki poseta pri gg. ministrih za prehrano, pravdo in finance. Poleg ostalega je obvestil člane, da so v poslednjem času priiavile svoj pristop v Centralni odbor nastopne nove organizacije: Udruženje državnih bolniških zdravnikov, Udruženje sodno administrativnega osebja in Udruženje samoupravnih banovinskih uslužbencev.
V	izčrpni debati, ki je začela po končanih poročilih, so sodelovali predsedniki sekcij
tovariši: Svetozar Popovič iz Beograda, Milan Protič iz Novega Sada, Branislav Živkovilč iz Niša, Marko Cvetkovič iz Skoplja, Milan Stambolija iz Banjaluke, Filip Spadijer iz Cetinja in Metod Kumelj iz Ljubljane, ki so podajali istočasno poročila o stanju prosvete in organizacije po banovinah in o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo učitelje in učiteljice. Posebno so opredelili svoje stališče k vprašanju aprovizacije in oskrbovanja učiteljstva in k reviziji uradniškega zakona.
Sprejeti so bili potrebni sklepi o sklicanju seje glavnega odbora in utrjeni pogledi, po katerih naj vrši izvršni odbor svoje nadaljnje delo. Posebej je bil sprejet sklep, naj na osnovi poročil predsednikov sekcij in sprejetih sklepov izda izvršni odbor kratek komunike, v katerem naj bosta poudarjeni zlasti dve vprašanji. Predvsem je treba v komunikeju naglasitii, da uvedba aprovizacije ne bo mogla urediti gmotnega vprašanja državnih uslužbencev in upokojencev. To vprašanje se more ¡rešiti le z utrditvijo cen in z zvišanjem prejemkov na višino, sorazmerno višini cen. Drugo vprašanje, ki naj ga poudari komunike, naj bo vprašanje prosvetne personalne politike. Zlasti v današnjih časih morajo stremeti vsi ukrepi prosvetne personalne politike za tem, da se ustvarita in utrdita v učiteljskih vrstah zadovoljstvo' in občutek pravne sigurnosti. Zato morajo prenehati vse premestitve po službeni potrebi, če jih ne narekujejo resnični interesi službe.
Za zvišanje prejemkov nameščencem in upokojencem
i Akcijski odbor je s podpisi 29 stanovskih organizacij nameščencev in upokojencev, ki imajo svoje sedeže v Ljubljani, poslal kraljevskemu namest-ništvu naslednji dopis:
»Akcijski odbor organizacij državnih in javnih nameščencev ter upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani prosi najvišje za-slombe v pravični borbi za dosego človeškemu dostojanstvu primernega življenja.
Državni in samoupravni nameščenci ter upokojenci in naše družine živimo zaradi velikanskega dviga cen najnujnejšim življenjskim potrebščinam naravnost v bedi. Vsak drug sloj je dosegel sorazmerno povišanje dohodkov, le mi, ki služimo državnim in samoupravnim oblastvom ali, ki smo jim dali nekoč svoje najboljše sile, imamo plače, ki so daleč pod eksistenčnim minimom in veliko slabši od dohodkov katerega si bodi drugega delovnega sloja v državi. Zato nas tarejo' pomanjkanje, dolgovi in moreča skrb, kako bomo jutri nahranili in oblekli sebe in svoje družine. Niti za te izdatke že davno več ne zadostujejo naše mesečne plače. Da ne pretiravamo, je javno ugotovil dne 17. febr. 1941 sam gospod ban dravske banovine v svojem eks-pozeju pri proračunski razpravi banskega sveta v Ljubljani.
V neomajnem zaupanju, da bo kraljevsko namestništvo zastavilo ves svoj vpliv, da bo kraljevska vlada nemudoma pravično uravnala naše osebne in družinske prejemke v razmerju z naraslo draginjo, prosimo, da sprejmete zagotovilo naše globoke vdanosti.«
Iste organizacije so poslale predsedniku in podpredsedniku kraljevske vlade, ministru financ ter ministroma dr. Kulovcu in dr. Kreku spomenico naslednje vstebine:
»Pomanjkanje in dolgovi, ki ženejo državne in javne uslužbence ter upokojence spričo nevzdržne draginje v bolezen in obup, na drugi strani pa odlašanje z ureditvijo njih dohodkov v razmerju do naraščajoče draginje, silijo podpisane organizacije, da se danes vnovič obrnejo na Vas in Vas opozorijo na potrebo nujne in uspešne rešitve tega neodložljivega vprašanja.
Pri največji uvidevnosti, da zahtevajo izredni časi prav od nas, ki nam je država in javno oblastvo delodajalec, žrtev in pri najboljši' volji, da dajemo kot dobri državljani drugim slojem vzgled, smo prisiljeni ugotoviti, da je naš položaj dan za dnem obupnejši. Nikakor ne zmoremo več izdatkov za najosnovnejše življenjske potrebščine. Le še z zadolževanjem in iskanjem izrednih dohodkov se borimo zoper bedo, Celo uradniki višjih položajev so daleč pod eksistenčnim minimom, kako je šele z uradniki nižjih skupin, z zva-ničniki, služitelji in dnevničarji.
Da naš klic po neodložljivi pomoči ni izraz notoričnega nezadovoljstva, je javno ugotovil sam g. ban dravske banovine, dr. Marko Natlačen, v svojem ekspozeju na zasedanju banskega sveta v Ljubljani dne 17. febr. 1941,
ko je z vso uvidevnostjo in dobrim poznanjem razmer priznal 39 tisočem javnih uslužbencev v naši banovini patriotizem, disciplino in skrajno požrtvovalnost. Ugotovil je, da so bili naši dohodki za januar 1941 za okroglo 40 odstotkov pod eksistenčnim minimom v razmerju do eksistenčnega minima v letu 1938. in da je ,del uslužbenstva proletariziran, drugi del pa živi podproletarsko'. Odstotek v takih razmerah živečega aktivnega državnega na-meščenstva znaša po njegovih navedbah 89 %, če bi pa upošteval še upokojence, bi se dvignil gotovo na 95 %. Njegovim pomenljivim besedam, da ,je potrebno storiti vse', da se državnim, javnim uslužbencem in upokojencem ,dvignejo prejemki do višine, ki bo omogočala človeškemu dostojanstvu primerno življenje', nimamo dostaviti drugega kot to, da
ima zavlačevanje rešitve našega gmotnega vprašanja dan na dan hujše posledice.
Prepričani smo, da tudi Vi uvidevate potrebo po nujni rešitvi iz naše stiske, ki je možna zdaj le še s povišanjem naših plač v sorazmerju s podražitvijo vseh življenjskih potrebščin, zato Vas prosimo, da zastavite za pravično ureditev naših dohodkov ves svoj vpliv.
Ako bi bila ureditev našega položaja z rednimi davčnimi in finančnimi viri nemogoča, naj pristopi država k izrednim meram, eventualno tudi k oddaji premoženja, da se s tem ustavi naraščanje draginje in utrdi vrednost denarja.«
Banu dravske banovine ji poslal sledeči dopis:
»Akcijski odbor državnih in javnih nameščencev ter upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani je na svoji seji dne 4. marca 1941 sklenil, da se Vam iskreno zahvali za tehtne besede, ki ste z njimi pravično pred-očili javnosti naš obupni gmotni položaj. S priznanjem našega patriotizma, discipline in skrajne požrtvovalnosti ste dale naši borbi, da se povišajo naši osebni in družinski dohodki v razmerju s podražitvijo življenjskih potrebščin, neprecenljivo moralno oporo. Le to bi si dovolili pripomniti, da so se Vaše besede nanašale le na aktivne nameščence, da pa so v enakem položaju tudi naši upokojenci. Odstotek tistih aktivnih in upokojenih državnih in javnih nameščencev, ki so njih dohodki pod eksistenčnim minimom, bi ob upoštevanju le-teh pokazal še poraznejše število, saj bi gotovo presegel 95 %.
Prepričani smo, da bo Vaš poudarek, da je takojšnja pomoč neodložljiva, vendarle izzval poklicane činitelje, da ne bodo več odlašali z rešitvijo tega prevažnega socialnega vprašanja. Prosimo Vas, velespoštovani gospod ban, da tudi v bodoče podpirate naše napore in nenehoma apelirate na kraljevsko vlado, naj to nevzdržno stanje brez odloga odpravi in nam omogoči človeškemu dostojanstvu primerno življenje. Le tako bomo rešeni morečih skrbi, ki nam jih povzročajo obupno pomanjkanje in zadolževanje, in bomo spet sposobni v polni meri izvrševati svoje poklicne dolžnosti.
Blagovolite sprejeti, velespoštovani gospod ban, tudi ob tej priliki izraze našega globokega spoštovanja.«
Ministru financ in ministru za prehrano, je pa poslal naslednjo brzojavko:
»Akcijski odbor organizacij državnih in samoupravnih uslužbencev in upokojencev v Ljubljani, v katerem sodeluje 29 stanovskih organizacij, ugotavlja, da uvedba uradniške aprovizacije ne more urediti položaja državnih nameščencev in upokojencev in je zato proti uzakonitvi uredbe o uradniški aprovizaciji. Rešitev vprašanja vidimo le v fiksiranju cen in zvišanju prejemkov.«
Še nekaj misli o nameravani uvedbi aprovizacije
vedljivo v polni meri? Ako hočemo povsem objektivno odgovoriti na to vprašanje, moramo upoštevati, kod vse so rastreseni državni uslužbenci, predvsem učitelji, in kako zelo so mnogi oddaljeni od glavnih centrov in od železnice. V takih krajih aprovizacija ne bo mogla delovati in bo njen delokrog brez dvoma omejen le na glavne centre in njihovo najbližjo okolico, okoristiti se z njo se bodo mogli tudi oni, ki službujejo v krajih ob železnici, Prav ničesar pa ne bodo imeli od aprovizacije tisti, katerim nabava vseh življenjskih potrebščin povzroča že sedaj največje težave. Oni v tretjem draginjskem razredu. ki že sedaj plačujejo vse dražje, se ne bodo mogli posluževati eventualnih ugodno-
S tistim trenutkom, ko se je začela draginja dvigati in je niso mogli zaustaviti prav nobeni ukrepi, je postalo jasno, da se vsi državni uslužbenci polagoma bližamo nesluteni in neznani, toda težki bodočnosti. Slutnje se uresničujejo, kajti naš položaj postaja z dneva v dan obupnejši in z naglimi koraki se bliža čas, ko bomo povsem obubožani in spro-letarizirani, do vratu zadolženi, obstali pred dejstvom, da je preživljanje — golo preživljanje sebe in družin z našimi dosedanjimi plačami nemogoče.
Težak položaj, v katerega smo zašli prav vsi državni nameščenci, so uvideli že mnogi odločujoči činitelji in tudi ban g. dr. Marko Natlačen je v svojem otvoritvenem govoru ob zasedanju banskega sveta poudaril, da je del uslužbenstva proletariziran, drugi del pa živi podproletarsko. In nam kakor tudi odgovornim činiteljem je bilo že zdavnaj stavljeno vprašanje, kako zboljšati to stanje, kako odpomoči povsem obubožanemu državnemu uslužbencu?
Iz komunikeja Centralnega odbora organizacij državnih uslužbencev o sprejemu pri ministru za prehrano je razvidno, da se namerava osnovati aprovizacija za vse državne uslužbence in se že razpravlja o praktičnem izkoriščanju dotacije 600 milijonov dinarjev, določene v ta namen, ter se obenem že proučuje način sodelovanja organizacij državnih uslužbencev v vseh odborih, v katerih se razpravlja o vprašanju preskrbe in prehrane. Prav tako je razvidno iz komunikeja o sprejemu pri finančnem ministru, da je kredit za organizacijo aprovizacije že zagotovljen. Vse torej kaže, da se bo delo v tej smeri začelo že v najkrajšem času.
Aprovizacija je vsekakor zamišljena tako, da bi se z njeno uvedbo omogočila cenejša nabava živil in morda tudi ostalih življenjskih potrebščin prav vsem državnim uslužbencem. Nastane pa vprašanje, ali je to iz-
VacbiMia;
Depolitizacija šolstva.
Seja upravnega odbora JUU v Beogradu.
Za zvišanje prejemkov nameščencem in upokojencem.
Še nekaj misli o nameravani uredbi aprovizacije.
Zastopniki Centralnega odbora organizacij državnih uslužbencev pri ministru financ g. dr. Šuteju.
Iz seje upravnega in nadzornega odbora sekcije.
Naše šolstvo in prosveta.
Vprašanje evidence zamud poletnih opro-ščencev.
Prvi slovenski učit. imeniki in koledarji.
LISTEK: Pred likvidacijo prostega spisja.
t Jožef Žirovnik.
t Upokojeni tovarišici Gizeli Ekel.
Iz listov. — Mladinska matica. — Učiteljski pravnik. — Osebne zadeve. — Stanovska organizacija JUU. — Šolski radio. — Novosti na knjižnem trgu.
sti, ki jih bo nudila ostalim državnim uslužbencem uvedba aprovizacije.
Drugo vprašanje, ki nas zanima, je kvaliteta blaga. Bližamo se času, ko sicer ne bomo mogli več mnogo izbirati, toda kljub temu je tudi pri mali izbiri upoštevati kvaliteto blaga. Vsakega trgovca sili svoboda konkurence, da predvsem pazi na kvaliteto blaga. In tu je ona kočljiva točka, ki1 prav lahko pokvari zamišljeno akcijo aprovizacije. Ta bo namreč stala pred težko nalogo, oskrbeti približno 270.000 javnih nameščencev in njihovih družin z vsemi ali pa samo najvažnejšimi življenjskimi potrebščinami v času, ko ni velike izbire, ko se pojavlja že pomanjkanje mnogih živil in ko je uvedba nove trgovine skoraj nemogoča.
Še eno vprašanje je, ki ga bo brez dvoma treba upoštevati. Z uvedbo aprovizacije bi bila vsa ogromna množica državnih nameščencev izločena iz gospodarstva ostalih slojev. Posledica tega bi bili manjši dohodki drugod in zaradi tega bi se povsem logično zmanjšali tudi davki in s tem bi bili znižani tudi dohodki države. In zopet stojimo pred novim vprašanjem, od kod naj v takem trenutku vzame država sredstva za nadaljnje podpiranje tudi te nove ustanove — aprovi-
ZASTOPNIKI CENTRALNEGA ODBORA
ORGANIZACIJ DRŽ. USLUŽBENCEV PRI MINISTRU FINANC G. DR. ŠUTEJU
Gospod dr. Šutej, minister financ, je sprejel zastopnike Centralnea odbora drž. uslužbencev v ponedeljek, 3. marca. Razpravljali so o načinu, kako naj se državnim uslužbencem in upokojencem pomaga in popravi njihov gmotni položaj.
Gospod minister je obrazložil svoja prizadevanja in izjavil, da so denarna sredstva ' za organizacijo prehrane in preskrbo državnih uslužbencev zagotovljena. Uradniško za-
zacije za državne nameščence. Težko bi namreč bilo zamisliti, da bi bila tudi ta ustanova obdavčena v taki meri, kot so ostali trgovski obrati, kajti s tem bi narasli upravni stroški, ki bodo najbrže itak pobrali precejšen del za aprovizacijo namenjenega kredita, in nova ustanova ne bo prav nič ali pa le v najmini-malnejši meri ublažila bedo, v katero nais: je prav vse državne nameščence potisnila neznosna in še vedno stalno naraščajoča draginja.
Ostane še eno vprašanje — nuditi vso pomoč že obstoječim nabavljalnim zadrugam in s tem skušati odpomoči državnim nameščencem v tej veliki bedi. Toda tudi v tem primeru bi bil upoštevan le del državnih uslužbencev, kajti zelo mnogo jih je, ki niso včlanjeni v nabavljalnih zadrugah.
Vsi navedeni razlogi torej povsem jasno kažejo, da bi bilo z uvedbo aprovizacije v tej ali oni obliki pomagano le delu državnih nameščencev. Iz tega razloga moramo ponovno naglasiti, da vidimo rešitev našega, nad vse težkega in naravnost že obupnega položaja le v fiksiranju cen prav vsem življenjskim potrebščinam in v tem cenam primernem zvišanju prejemkov.
stopstvo je napotil k pristojnim ministrom, ki bodo izdelali podroben načrt, in naglasil, da morajo državni uslužbenci tudi sami pripomoči k čim boljši ureditvi tega vprašanja.
Razpravljali so tudi o potrebnih kreditih za olajšanje dolgov državnih uslužbencev.
V zvezi s temi izjavami g. ministra financ, kakor tudi z izjavami g. ministra pravde in ministra za prehrano, bo Centralni odbor državnih uslužbencev nadaljeval svoje delovanje v isti smeri kot je bilo že prej' objavljeno.
Iz Centralnega odbora organizacij državnih uslužbencev.
Pred 9 mesci je bila zaradi te zadeve naperjena javna tožba proti predsedniku in ¡tajniku sekcije. Imenovana sta na tožbo predložila dokaze v obširnem obrambnem spisu. Še preden pa je prišlo do obravnave vobče, sta oba obtoženca že v disciplinski preiskavi. Prizadeta smatrata, da z navedbami v omenjeni okrožnici ni bilo izvršeno dejanje, ki bi spadalo v obravnavo po uredbi o disciplinski odgovornosti učiteljev ljudskih šol, in bi morala biti najprej izvršena obravnava pri sodišču. To sta tudi izjavila pri zaslišanju. Zadeva kljub temu teče. Tov. predsednik je v nadaljnjem opisal poset pri ministrih dr. Kreku in dr. Kulovcu, odnose med JUU in Savezom hrvatskih učiteljskih društev in o akciji za zvišanje prejemkov. Njegovo poročilo je bilo soglasno sprejeto. Sledilo je poročilo tajnika. Sekcija je od zadnje seje, ki je bila 17. oktobra 1940, prejela 520 dopisov, na katere je tudi odgovorila, posredovala in poslala potrebne vloge. Razposlala je 17 okrožnic in imela skoraj vsak teden posvete ožjega vodstva. Predsednik se je udeležil seje odbora sreskega društva v Črnomlju in zborovanja sreskega društva Laško. Zastopniki sekcije so osebno posredovali za po-edine zadeve pri banu dravske banovine, pri ministrih dr. Kreku in dr. Kulovcu, pri načelniku prosvetnega oddelka kr. banske uprave, pri banskem šolskem nadzorniku, pri ba-novinskem šolskem odboru, pri računovodstvu in pri finančni direkciji. V svojem nadaljnjem poročilu je navedel1 važnejše okrožnice, rešitve in dopise, med drugimi: akcijo za zvišanje prejemkov, predložitev predlogov za finančni zakon, rešitev zaostalih napredovanj. izplačilo dolgov iz prejšnjih let, odnose sekcije do centrale JUU, vajenske šole, podpore učiteljem ob mejah, kurivo — dajatve v naravi, podpore učiiteljiščnikom, idejni načrt za slovensko šolo, naturalna stanovanja in stanarino, doklade ženi, če je mož na orožnih vajah, stanarino dodeljenim, ukinitev razredov v poedinih krajih, sestanek učiteljstva strokovnih nadaljevalnih šol in zaščito obmejnih krajev ter učiteljstva. Tajnik je pre-čital tudi poročila o delu posameznih odsekov. Vsi odseki poslujejo redno in tudi delo Mladinske matice poteka tako, da bo mogla konec upravnega leta dati ugodno poročilo.
Sekcija vodi trajno evidenco ¡vseh zaščitnih primerov ter zasleduje redno njihove razvojne faze.
Da bi si priskrbela nove aktualne podatke za svoj zaščitni seznam, je pozvala v začetku letošnjega šolskega leta s posebno okrožnico vse tiste učitelje in učiteljice, ki so se obrnili nanjo s prošnjo za zaščito", da ji dopošljejo podatke, ki bodo ustrezali sedanjemu stanju njihovih zaščitnih primerov.
Na to okrožnico je predložilo 39 tovarišev in tovarišic svoje nove informacije, ki so se uporabile v različnih primerih in pri osebnih intervencijah pri raznih oblastih.
V letošnjem šolskem letu je bilo premeščenih po službeni potrebi že precejšnje število učiteljstva, za zaščito se je obrnilo na sekcijo od teh do sedaj le 10 oseb.
Trenutno vodi sekcija pregled o 47 učiteljskih osebah. Pri osebnih intervencijah predlagajo zastopniki sekcije poleg posebnih podatkov o svojih zaščitenih članih tudi splošne argumente, s katerimi izpodbijajo razloge, ki so bili odločilni za premestitve po službeni potrebi, kolikor so taki razlogi sploh znani. Načelno pa stoji sekcijsko vodstvo na stališču, da se smejo take premestitve vršiti le po predhodni disciplinski preiskavi in na osnovi pravdoreka disciplinskega razsodišča. Brez tega postopka izvršene premestitve morajo toliko prizadeti sami kakor tudi vsa naša organijacija smatrati za krivično preganjanje. Od takih premestitev je bilo letos v poznejšem postopku in po številnih intervencijah razveljavljenih 9 primerov.
Leto® je bil eden izmed naših članov celo odpuščen iz službe. Sekcija je nastopila proti temu odloku s pritožbo na državni svet, ki je ta odlok itudi že razveljavil in povzročil, da je bil težko prizadeti tovariš zopet reaktivi-ran, seveda ne na svojem prejšnjem službenem mestu, temveč drugje.
Kolikor nam prihajajo obvestila, skušamo tudi na raznih drugih področjih zaščititi članstvo po svojih najboljših močeh. Načelno se potegujemo za oblastveno zaščito učiteljstva proti vsem poskusom hujskanja ljudstva proti našemu sttanu in to v svojem stanovskem tisku in pri oblasteh. Želeti bi bilo, da se nam pošiljajo o vseh takih primerih natančne informacije, podkrepljene z zanesljivimi pričami, da nam bo mogoče brez rizika, da bi se kompromitirali, izsiliti proti hujskačem oblastvene preiskave.
Končno naj omenimo še dejstvo, da se nekateri učitelji in učiteljice še vedno obračajo na sekcijo tudi v svojih privatnih zadevah, ko prosijo za kako službeno mesto. Sekcijsko vodstvo se na take prošnje ne more ozirati, če noče zdrkniti na nivo navadne posredovalnice za službe, kar bi jo diskrediiti-ralo tako v očeh organiziranega članstva kakor tudi v očeh javnosti in šolskih oblasti.
Po krajši debati je bilo tajniško poročilo soglasno sprejeto.
Poročilo in predlogi blagajnika so bili soglasno sprejeti. Blagajniški posli se' vršijo redno in v okviru proračuna.
Poročilo o »Učiteljskem tovarišu« je podal tov. urednik. Navajal je težave, s katerimi se mora boriti pri urejevanju, ki nastopajo v izvenstanovskih krogih. Poleg tega je velika ovira urejevanje v tem, da se sprejemajo na zborovanjih tako neenotni in dostikrat nasprotujoči si sklepi. Vse, kar je za člane nekega društva dobro, je za druge neprimerno. Ravno podlistki so ono mesto, kjer najlaže iznašamo najbolj težke zadeve. Poleg tega sio velike težave s sotrudniki. To najlepše kaže anketa o učiteljskih stanovanjih, za katero vedno primanjkuje gradiva kljub temu, da so razmere, v katerih učitelj stanuje, po večini res obupne. Upravni in nadzorni odbor sta na podlagi tega ugotovila, da je anketa o stanovanjih tako važna, da ji moramo posvetiti vso pažnjo. Oba odbora apelirata na članstvo, naj pošilja članke za to rubriko. »Učiteljski tovariš« bo priobčil informativni članek o polemiki glede učiteljskih uniform, ki se je rodila v Narodni prosveti. Sreska društva naj sestavijo sezname učiteljev, ki bi bili pripravljeni sodelovati kot dopisniki pri »Učit. tovarišu«. Prvenstveno naj se dostavljajo poročila »Učit. tovarišu« in ne drugim listom. Na sreska društva se pošlje okrožnica s pozivom, naj članstvo konkretno navede, o čem naj »Učit tovariš« piše, kaj da je doslej opuščal in kako naj piše, da bo list ustrezal zahtevam. Po teh sklepih je bilo poročilo urednika soglasno sprejeto.
Sledilo je poročilo urednika »Popotnika« tov. Vranca. Poročal je o do sedaj izišlih številkah »Popotnika« in navedel vsebino bodoče letošnje številke ter delo v prihodnjem poslovnem letu. Njegovo poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto. Ob koncu so se obravnavale še tekoče zadeve in slučajnosti.
Vse delo je potekalo stvarno in v najlepši harmoniji ter so bili ustvarjeni novi pogoji za nadaljnje delo sekcije.
UčitelfsKi pravnik
—§ Odgovor A. B. C.! O sestavi, opremi in kolkovanju prošnje je pojasnjeno točno na str. 107 Roč. kataloga. Za napredovanje je osnova dekret o prejšnji skupini. Prošnji za VIII. skupino se lahko priključi tudi dekret o periodičnem povišku. Po uredbi z dne 1. jan. t. 1. se kolkovina za prošnje in priloge ni zvišala.
Iz seje upravnega in nadzornega
odbora sekcije
2. marca t. 1. se je vršila 2. seja upravnega in nadzornega odbora sekcije, katere so se udeležili člani polnoštevilno. Na seji so se obravnavali obširni predlogi glede organizacije, šole in učiteljskega stanu. Seja je trajala ves dan in so bili na njej sprejeti važni sklepi. V začetku je bil prečitan zapisnik zadnje seje. Vsi sklepi so bili izvršeni in je bil zapisnik soglasno odobren. Sledilo je poročilo predsednika tov. Kumlja. Uvodoma je navedel, da je bila seja tako pozno sklicana samo zaradi tega, ker smo čakali, da bo sklicana seja glavnega odbora JUU in upravnega odbora JUU v Beogradu. Ti seji še nista bili sklicani, z delom pa ne moremo čakati, zato smo se odločili, da skličemo sejo upravnega in nadzornega odbora sekcije. Tov. predsednik je podrobno opisal razmere v naši sekciji od zadnje seje. V svojih izvajanjih je analiziral spor, ki je nastal zaradi objave člankov »Naša delegacija« in »Po skupščini«, in opisal potek zborovanja v Laškem. V zvezi s tem sta upravni in nadzorni odbor sprejela naslednje sklepe:
1.	Popravki v zvezi s člankoma »Naša delegacija« in »Po skupščini« se ne objavijo.
2.	Tudi v bodoče ne bomo objavljali ničesar, kar bi zahtevalo objavo proračuna in njegovo tolmačenje.
3.	Kolikor bi bilo iz naslova članka »Naša delegacija« in v zvezi s člankom »Po skupščini« možno najti neko zvezo in prvi članek tolmačiti tako, da so bila v njem mišljena nekatera društva oziroma delegati, toliko vodstvo izjavlja, da članek ni imel te
namere in s tem dopolnjuje svojo prvotno izjavo v »Učit. tovarišu«.
4. Vsa sreska društva »o imela možnost, da sprejmejo svoje stališče glede objave zgoraj navedenih člankov, zato smatramo zadevo za likvidirano.
Obrazložil je odnos odbornikov Učiteljskega pokreta do vodstva sekcije. Sprejet je bil sklep, da se skliče seja UP, na katero naj pride tov. predsednik, da bo mogoče razpravljati o vseh vprašanjih, ki zahtevajo objasni-tev. Glede predloga za izpremembo šolskega zakona, ki ga je izdelala Kmetijska zbornica, je podal poročilo, da obravnavajo ta predlog sreska društva. Pri sekciji razpravlja o tem šolskoupravni odsek, pomnožen z nekaterimi starejšimi tovariši iz Ljubljane in okolice. Odsek še ni končal z delom. Čim bo končal, bodo prejela sreska društva obvestilo in celoten predlog. Govoril je o izpremembi uradniškega zakona, ki je na vidiku ter dela na tem posebna komisija pri ministrstvu pravde. Po izjavah merodajnih bodo pozvane organizacije, da predložijo svoje zahteve. Doslej takega poziva še nismo prejeli. Vložili smo pravočasno predloge za finančni zakon, če bo ta sploh vseboval amandmane. Nadalje navaja, da je po dobljenih informacijah pričakovati, da bodo odpadli vsi posebni pogoji !za napredovanje ljudskošolskih učiteljev v V. položaj no skupino. Upravni in nadzorni odbor obvesti, da je uvedena proti predsedniku in tajniku sekcije disciplinska preiskava zaradi znane okrožnice glede razmerja JUU do organizacije sreskih šolskih nadzornikov.
Pred likvidacijo prostega spisja
Iz razgovora z Albertom Žerjavom, avtorjem »PRODUKTIVNEGA SPISOVNEGA POUKA«.
Bilo je onega dne, ki se mu pravi »mali pust«, ko smo po pedagoških sejnih žuljih in suši zavili na vrček piva. Tov. Albert je namreč proslavljal srečno zaključitev ženitvene sezone, ko je zopet za leto dni zavaroval svoj samski stan in si podaljšal srečno življenje.
Naš »slavljenec« je bil prav dobre volje. Pri vrčku smo se razgovorih in kakor običajno mešali zopet »pedagoški drobiž, da se nam tu ali tam ne prilepi«. Bila je prava prilika, da od »slavljenca« kaj več zvemo o njegovem novem delu (Produktivni spisovni pouk v sodobni šoli), ki bo izšlo pri SSM kot redna knjiga. Malo smo ga povprašali — takole mimogrede — pa se je kar razgovoril. Tole je nam povedal:
Kaj te je napotilo, da si se lotil spisov-nega pouka?
Vzrokov je več: najprej moje posebno zanimanje za odprta pedagoška in didaktična vprašanja, ki so v zvezi z mojo poklicno stroko, dalje rastoče nezadovoljstvo s tako udomačenim »prostim spisjem« in slednjič lanska obljuba šolski matici, da postavimo vse panoge jezikovnega pouka na nove temelje. Po prvotnem načrtu je mislila izdati založba posebno didaktiko jezikovnega pouka v obliki ene same knjige, pozneje pa smo sklenili, da je bolje obvarovati govorno in pismeno izražanje na vseh stopnjah v dveh priročnikih, da bi laže povedali in s primeri podkrepili vsa vprašanja, ki so se nam nakopičila v praksi in teoriji jezikovnega pouka.
Pa mi imamo že nekaj šolskih jezikovnih priročnikov za učitelja! N. pr. Bezjaka in Lichtenwallnerja.
Res je, a novi časi prinašajo' nove zahteve in potrebe. Bezjakovo ukoslovje jezikovnega pouka je izšlo pred dobrimi 35 leti, Lichtenwallnerjevi zbirki »Prostega spisja« pa pred 30 leti; za tiste čase sta bili odlični knjigi, zlasti Lichtenwallnerjeva, ki je med prvimi podirala »pozicije« stare šole. Moje delo pa je zraslo v drugačnih razmerah in bo skušalo odkriti načela ter pota in sredstva produktivnega pismenega izražanja otrok v ljudskih in nižjih srednjih šolah. Proti pričakovanju se je moj rokopis precej »odebelil« in mi izpraznil črnilnik na mizi.
V zadnjem času opažamo čim dalje močnejši pritisk poklicnih jezikoslovcev na cilje in smeri jezikovnega pouka. Kaj praviš k temu pojavu kot pedagog in šolnik?
Kakor je treba pozdravljati rastoče zanimanje naših jezikoslovcev za duha, smer in sploh za razvoj1 jezika in jezikovnega pouka, vendar se nam dozdeva, da gredo njih zahteve v šolski praksi predaleč. Nisem si morda sam izmislil te trditve! Mnogi bi želeli stlačiti že v malega maturanta vsa poglavja, pravila, izjeme, ki jih ni malo, in vse podrobnosti, ki jih premore naša slovnica, ne glede na duševno zmogljivost 12- do 14letnih otrok, da niti ne omenjam vseh drugih didaktičnih ovir in težav, ki spremljajo šolsko življenje. Normalni jezikovni razvoj teh učencev pa vendar ne raste tako naglo kakor na pr. slov-niška snov od ure do ure v razredu. Zaradi raznovrstnega obilja slovniške snovi in zaradi bolj slovnično logičnega razmotrivanja jezika se pač zanemarjajo ostale panoge jezikovnega pouka, med temi zlasti produktivno govorno in pismeno izražanje šolske mladine. Upam, da ljudska šola ne bo podlegla tem zahtevam!
Prej si omenil, da si nezadovoljen s »prostim spisjem« in da si postavil zahteve o »produktivnem spisju«. Povej še o tem nekaj!
Da, odpor proti prostemu spisju in njegovim enostranim načelom, v tem je težišče moje knjige! Vsako gibanje je nekaj časa dobro in potrebno, dokler se pač ne izmaličijo načela ali ne preidejo v skrajnosti. S podedovanimi načeli je treba previdno in kritično ravnati; treba je stremeti za razvojem načel! Medtem ko staro vezano spisje ni dopuščalo v bistvu nobene miselne in jezikovne ¡svobode, je bilo te pri prostem spisju na mah toliko, celo preveč, da mnogi niso vedeli, kaj z njo početi. Dobro poznaš moje načelo, da vladaj pri pismenem upodabljanju doživljajskih in drugih snovi primerno vezana svoboda, ki je podrejena strukturnim lastnostim posameznih spisovnih vrst in oblik. In te je treba poznati, te je treba obvladati! Naš dosedanji ¡spisovni pouk je v pretežni meri gojil elementarne oblike doživljajskega spisja, zanemarjal pa je razne zložene oblike pismenega upodabljanja in izražanja. Kakor pred leti pri zgodovinskem pouku, tako sem tudi v tej knjigi odkril in mladinoslovno utemeljil razvojne stopnje in oblike za pismeno izražanje otrok od 1. razreda ljudske šole pa do male mature. Mislim, da utegne moja knjiga prispevati ¡svoj delež k likvidaciji znanega »šlagerja«, ki mu pravimo prosto spisje.
Ali so tvoja načela spisovnega pouka že kje v praksi preizkušena?
Vem za ovire jezikovne rasti otrok, vendar si upam trditi, da so uspehi pismenega izražanja po načelih, ki jih razvijam v knjigi, lepši in stvarnejši kakor po vidikih splošne današnje prakse. Svojo knjigo sem izpopolnil s številnimi primeri spisov in sestavkov iz spisovnih tednikov in serije nalog, da bi tako podčrtal praktično stran knjige in da bi ustregel zlasti tistim, ki jim ni do teorije, čeprav ta regulira prakso v šolskem delu, zlasti v kočljivih trenutkih.
Kdaj izidejo knjige in kako je številom naročnikov Slovenske matice?
Naj odgovorim najprej na drugo vprašanje: Naročnikov je od leta do leta manj! Ne bi bil rad v vlogi matičnega blagajnika, ki vodi sezname bolj ali manj zanesljivih članov, menjajočih se od leta do leta, ki dopisuje s poverjeniki v vseh koncih Slovenije, ki beleži zaostanke na naročnini z rdečilom, ki poravnava tekoče tiskarniške račune iz bolj pičlih sredstev založnice in ki dostikrat s težavo določa knjigam naklado, ker pač vselej ne prispejo pravočasno odgovori šolskih ali krajevnih poverjenikov. Vendar so tudi taka po-verjeništva, ki vzorno, odlično funkcionirajo že leta in leta! Težko, da bi letos krili prav vse tiskarniške stroške za tri znanstvene knjige iz plačil naročnikov. Nekatere šole ne naročajo niti obveznih izvodov za svoje knjižnice! Prosim, ne jemlji teh besed za kako priložnostno reklamo, recimo za mojo knjigo! Resnično, tretji tisoč naročnikov bi se menda le spodobil za publikacije ob jubilejni 40 letnici naše matice! Letošnje knjige izidejo za veliko noč, recimo kot — pedagoške pisanke!
Kakšne načrte še imaš?
Veš, zaradi načrtov nisem v skrbeh, kajti želje in misli se neprestano pretakajo iz oblike v obliko. Poleg zgodovine in jezika je še cela vrsta strukturno in obrazovalno različnih predmetov, ki zahtevajo primerne osvetlitve in monografske obdelave. Marsikaj posebnega lahko prinesejo tokovi razgibanega časa, od tega bo zavisno tudi naše pedagoško delo, ki ga lahko podpirajo ali zaduše veliki politični dogodki. Bodimo' optimisti! Halo, gospodična, še eno laško pivo!
»E, ne boš: še eno vprašanje!» se vtakne vmes kolega, ki je doslej potrpežljivo poslušal najino pedagoško filozofiranje. »Kaj pa zakonski stan? Tega obče nimaš v programu?«
»Saj sem že rekel: bodimo optimisti!«
Mile.
Naše šolstvo in prosveta
Iz poročila načelnika prosvetnega oddelka g. dr. Sušnika na zasedanju banskega sveta
(Nadaljevanje)
Stanje šolskih poslopij.
V	banovini je 875 ljudskih šol. Od teh je nastanjenih v zasebnih poslopjih 64 šol, cerkvenih poslopjih 58 šol, poslopjih upravnih občin 85 šol, poslopjih, ki so last države 27 šol, v poslopjih šolskih občin 641 šol.
Vsa ta poslopja imajo skupaj 2991 učilnic, zato odpade na eno učilnico 61 otrok, kar kaže, da se je stanje glede na preteklo dobo od I. novembra 1938 do 31. oktobra 1939, ko je odpadlo na eno učilnico 63 otrok, nekoliko zboljšalo. V primeri z lanskim letom je v naših ljudskih šolah 54 učilnic več.
V	splošnem! krajevni šolski odbori skrbe za šolska poslopja, ki so po večini v dobrem stanju. Tudi mnogi šolski upravitelji zaslužijo v tem oziru vse priznanje: kot varuhi šolske imovine so se izkazali nekateri mlajši šolski upravitelji, ki so v več primerih zanemarjeno šolsko poslopje spravili v zadovoljivo- stanje.
Manj zadovoljivo pa je stanje zasebnih poslopij, ki jih imajo šole v najemu.
Da je naše ljudstvo v splošnem ukaželj-no in pripravljeno tudi na gmotne žrtve, dokazuje to, da v teh težkih časih gradi 18 novih šolskih poslopij in da bodo začeli v rani spomladi graditi nova šolska poslopja še v kakih 10 krajih. To bo višek v dobi po 1. 1918.
Ustanavljanje ljudskih šol.
Ustanovilo se je 5 novih ljudskih šol in sicer:
Na Lokah, okraj Litija, se je iz do tedaj oddeljenih 6 oddelkov ljudske šole v Toplicah pri Zagorju ustanovila samostojna šola s 6 oddelki.
V	Pekrah, okraj Maribor - desni breg, se je tudi iz do tedaj oddeljenih oddelkov ljudske šole v Limbušu ustanovila samostojna ljudska šolia s 5 oddelki,
V	Sušju, okraj Kočevje, ustanovljena ljudska šola z 2 oddelkoma bo začela z delom s šolskim letom 1941/42, ko bo dograjeno novo šolsko poslopje.
V	Dragomlju, okraj Ljubljana-okolica, ustanovljena ljudska šola z 2 oddelkoma bo začela z delom s šolskim letom 1941/42. Do tega časa bo predvidoma dograjeno novo šolsko poslopje.
V	Špeharjih, okraj Črnomelj, ustanovljena ljudska šola z 1 oddelkom bo tudi začela iz istih razlogov z delom šele s šol. letom 1941/42.
Ustanovljeni pa so bili tudi otroški vrtci v Stogovcih, okraj Ljutomer, pa v Livoldu in Kočevski reki, okraj Kočevje. Vsi trije imajo po en oddelek.
(Dalje prihodnjič.)
Vprašanje evidence zamud poletnih oproščencev
(Na članek v »Učit. tov.« št. 26 z dne 6. marca 1941.)
Z odlokom kralj, banske uprave IV. št. 14469/1 z dne 26. julija 1938 je bilo urejeno poslovanje pri izračunanju šolskega obiska in izostankov. Odstotek izostankov se izračuna iz razmerja med številom obveznih obiskov in številom izostankov. Število obveznih obiskov dobimo, ako pomnožimo število šolskih dni v mescu s številom učencev.
Primer: Razred ima 50 učencev, šolskih dni je bilo v februarju 22; obveznih obiskov 50 X 22 = 1100. Vseh izostankov v mescu je bilo 55. Pri 1100 obveznih obiskih znaša 1%: 11 obiskov. Odstotek izostankov v mescu je torej 55 : 11 = 5%, obisk pa 95%'. .
Popolnoma isti postopek velja tudi v primeru evidence zamud poletnih oproščencev. Vsekakor pa se morajo oproščenci držati določenih dni, ne da bi prihajali poljubno v šolo katera koli dva dni v tednu. Tak je tudi smisel normalije V/16, kjer sta kot primerna dneva označena ponedeljek in četrtek ali pa torek in petek. Določeno je tudi, da se ta dva dni obravnava izbrana, najvažnejša učna snov. Zato se učencem ne more dovoliti nobeno menjanje v tem oziru, sicer mora nastati kaos.
Primer za izračunanje odstotka izostankov in obiska bi bil za mesec april naslednji.
Razred ima vseh učencev 50. Od teh ima pravico do olajšav 20 učencev. Oproščenci prihajajo v šolo ob ponedeljkih in četrtkih. V teh dneh bomo vpisali torej v rubriko »VSEH« vse učence, t. j. 50. Ostale štiri dni pa pišemo samo redne učence, t. j. 30, ker le-ti so bili dolžni priti v šolo. Ob koncu mesca ugotovimo: vseh šolskih dni je bilo 20; od teh je bilo ponedeljkov in četrtkov šest, ostalih dni 14. Obveznih obiskov je bilo torej (6 X 50) + (14 X 30) = 720. Nadalje računamo popolnoma tako kakor preje.
Ciril Petrovec:
Prvi slovenski
učiteljski imeniki in koledarji
(Konec)
V	1. 1874 ima pa takoj 1. številka Učit. tovariša med dopisi sledečo notico: Imenik slovenskih šol in učiteljev, ki ga bo društvo na svetlo dalo, je že na 5 polah natisnjen ter se bode precej po natisu pošiljal vsem p. n. gg. udom, ki so plačali letnino za 1. 1873. Prosimo tedaj vse p. n. gg. člane, da bi društvenemu blagajniku g. M. Močniku kmalu poslali letnino. V Lj. konec meseca decembra 1873. Odbor. — Vendar se je pa tisk menda zaradi korektur na Štajerskem zakasnil tako, da v začetku 1874. leta ni mogel iziti.
V	Učit. tovarišu z dne 1. aprila 1874. leta objavlja M. Močnik članek, kjer naznanja, da je imenik gotov in ga bodo dobili udje slov. učit. društva za pirhe. Kdor noče biti ud tega društva, naj imenik vrne. Javlja tudi že prej navedeni vzrok zakasnitve ter se vsem, ki so mu korekture poslali, lepo zahvaljuje in jih obenem prosi, naj si spremembe sproti zapisujejo, da se bo imenik brez posebnih sitnosti popravljal in se popravljen in pomnožen lahko izdal. V 8. številki Učit. tovariša iz leta 1874. je na zadnji strani oglas glede imenika, kjer pove, da/obsega 9 pol v osmerki. Dobiva se knjiga za neude pri g. Mrliču na Starem trgu, hišna št. 33 — mehko vezana za 50 kr, trdo vezana za 56 kr; pod križnim zavitkom pa 4 kr več.
Imenik iz 1. 1874. je imel obliko 8° ter je obsegal 143 strani, torej 26 več kot Praprot-nikov Učit. koledar iz leta 1871. Vseboval je Močnikov predgovor z motom: »Od nekdaj stanuje tu moj rod«, ki je Obsegal 4 strani. Pod A Štajersko je razporejeno sledeče: Šolska uprava in razni zavodi po okrajih — Uči-teljstvo po svojih službenih mestih v posameznih okrajih — Imena v abecednem redu in na koncu kazalo za Štajersko. Nato je pod B isto za Kranjsko, pod C za Koroško, kjer
obdela Celovec — celovško okolico, nato Be-ljaški, Šentmohorski in Velikovški okraj. Vse šole so s slovensko-nemškim učnim jezikom. Pod D je obdelana Goriška, pod E Trst in okolica, pod F Istra in zopet pod F — kar jc napaka, biti bi moral G — pa Ogrsko (Prek-murje). Nato sledi popravek objav na Štajerskem in Kranjskem, na koncu pa Končna beseda.
V lanskem spisu tov. L. P. je torej potreben izpopolnitve zadnji odstavek tega spisa, ki glasi: »Sledil je presledek petih let, ko je izšel 1. 1876. seveda nemški šematizem ljudskih šol in učiteljstva na Kranjskem, ki ga je izdalo nemško učiteljsko društvo in katerega urednik je bil v začetku omenjeni Zima Janez, a na tem že Sima Johann.
Kakor smo videli, za Praprotnikovim Učiteljskim koledarjem iz 1. 1871. ni preteklo pet let do novega učiteljskega imenika, ampak le tri leta. Tudi ga v tem terminu ni izdalo nemško, ampak slovensko učiteljsko društvo; tudi ni bil nemški, ampak slovenski ter ga je uredil in sestavil M. Močnik ne le za Kranjsko, ampak za vse slovenske dežele, založilo pa slov. učit. vdov. društvo. Nemški šematizem, ki ga je uredil Johann Sima za Kranjsko, je izšel dve leti za našim slovenskim iz 1. 1874.
Oba učiteljska imenika iz 1. 1871. in 1874. sta produkt časovnih razmer na Slovenskem. Prvi je izšel, ko se je slovensko učiteljstvo organiziralo na Kranjskem. Drugi pa, ko se je začelo — za Zagrebom, kjer je bil I. ¿bor hrv. učiteljstva iz Hrvatskega, Dalmacije in Slavonije in I. hrv. učit. razstava — na enak način organizirati tudi slov. učit. društvo. Že leta 1872. je bil v Ljubljani prvi splošni zbor slov. učiteljstva, združen s koncertom in razstavo, kjer se je ustanovilo slovensko učiteljsko društvo.
Ob tej priliki naj opozorimo na pomoto, ki se dogaja pri izračunavanju povprečnega letnega šolskega obsika zavoljo tega, ker se vsota mesečnih odstotkov kratko in malo deli z 10. Ta primer bi bil veljaven le tedaj, če bi imeli vsi mesci enako število šolskih dni. Tudi pri izračunanju povprečja za šolo ne smemo vsote odstotkov v vseh oddelkih deliti s številom oddelkov, ker nimajo vsi oddelki enakega števila učencev. Isto velja za izračunanje odstotka izostankov za srez ali banovino. Morda je ravno zaradi tega odstotek za šolski obisk v banovini le 89,3 odstoten, ker se upoštevajo šole z majhnim številom učencev in s slabim obiskom kot enakovredni faktorji z večjimi šolami z velikim številom učencev, a z nizkim številom izostankov.
Ako hočemo dobiti točen odstotek izostankov ali obiska, moramo vedno upoštevati samo razmerje med številom obveznih obiskov in številom izostankov. Za razred bomo torej ob koncu šolskega leta sešteli vse obvezne obiske in vse izostanke po posameznih mescih in iz tega dobili povprečje. Za šolo bomo sešteli vse obvezne obiske in vse izostanke posameznih razredov in iz tega razmerja izračunali odstotek izostankov in obiska za vso šolo. Na isti način bi se moralo izračunavati tudi povprečje za sreze in za banovino.
Potrebno je torej, da razredni učitelj sproti mesečno vpisuje tudi število obveznih obiskov, kar lahko vnese pod mesečno rubriko »Šolski obisk v %«, dokler bi se tiskovine v tem smislu ne preuredile. V polletnih poročilih bi morala vsaka šola poleg svojega % obiska navesti tudi vsoto obveznih obiskov in vsoto izostankov, ker le iz teh činiteljev je mogoče izračunati obisk za sreze in banovino.
f Jožef Žirovnik
Izzveneli so zadnji glasovi žalostinke, s katero se je poslovila od tebe šolska mladina.
Umrl si v Ljubljani, a zadnja pot te je vodila 20. februarja 1941 nazaj pod prelepo vznožje Triglava, kjer si žrtvoval vse svoje sile narodu.
Prevzel si dvorazrednico 2. nov. 1890 v Gorjah, zapustil pa jo kot petrazrednico 16. februarja 1922.
Gorje, poprej tipična kmečka občina, se je v času tvojega delovanja v tem -romantičnem predelu silno dvignilo. Poprej kmetovanje, obrt in vožnja, danes delo v tovarni. Poprej trdo kmečko življenje, danes borba za boljši zaslužek. Lepa kmečka idila se polagoma izgublja-
Vzgajal si v šoli, v drevesnici in med narodom.
Mnogo lepih današnjih sadnih dreves si vzgojil, z njimi vred pa tudi deco — današnje gospodarje. Započeto sadjarsko zanimanje počasi, a stalno raste.
Gasilskemu društvu si pomagal pri ustanovnih težavah in nadaljnjem delovanju.
Med tvojim delovanjem v Gorjah je zasvetila elektrika in je bil napravljen vodovod. Sezidanih je mnogo novih stavb in poraba vode je velika. Pri vsem splošnem gospodarskem dvigu kraja je bilo vidno -tvoje prizade-vanjie, tvoje delo, in danes, ko je uspeh tvo-jeda truda zaznamovan v mnogih pomembnih pridobitvah, se te vsi s hvaležnostjo spominjajo.
Zasluženi pokoj si užival na Bledu, a rad si prihajal v Gorje, med svoje stare znance.
Počivaj v miru!
t Upokojeni tovarišici Gizeli Ekel
Ko se narava prebuja v novo življenje, si omahnila, ljuba tovarišica, v grob. Težka je bila tvoja življenjska pot — saj si bila učiteljica! Vedno tovariška, vsem in povsod v pomoč. Nikdar nisi tožila, a vsi, ki smo te poznali, smo vedeli, da si prestala mnogo gorja in nehvaležnosti na tem svetu. Bila si poosebljena dobrota. Vsem bi rada pomagala, a umrla si tako zapuščena. Vsi, ki smo te spremljali na zadnji poti, smo vedeli, da odhaja od nas človek, ki je imel globoko čuteče in predobro srce.
Svetal spomin tvojemu imenu!
Vabilo
•
na IX. redno letno skupščino Učiteljske samopomoči v Ljubljani, zadruge z o. j., ki bo
v nedeljo, dne 6. aprila 1941, v drž. I. deški ljudski šoli v Celju. Začetek ob 9. uri.
Dnevni red:
1.	Predsednikovo poročilo.
2.	Čitanje revizijskega poročila.
3.	Sklepni račun za leto 1940.
4.	Poročilo nadzornega odbora.
5.	Volitve 2 članov in 1 namestnika v upravni odbor in 1 člana v nadzorni odbor.
6.	Predlogi in pritožbe.
7.	Slučajnosti.
Opomba. Ako bi letna skupščina ob napovedani uri ne bila sklepčna, se bo vršila čez pol ure druga skupščina v zgoraj omenjenemu prostoru in z navedenim dnevnim redom, ki bo sklepala v smislu § 35. pravil brez ozira na število navzočih zadružnikov. — Sklepni račun je članom na vpogled v zadružni pisarni od danes do dneva IX. letne skupščine.
Predsedstvo Učiteljske samopomoči v Ljubljani,
dne 14. marca 1941. Ivan Kocijančič, s. r„	Juraj Režek, s. r.,
predsednik.	podpredsednik.
Samopomoč učit. otrok, z. z o. j. v Ljubljani, vabi na REDNO SKUPŠČINO
ki bo v nedeljo, dne 30. marca 1941. ob pol 9. v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1, soba št. 2, s sledečim dnevnim redom:
1.	Sklepanje o letnem računskem sklepu za leto 1940.
2.	Sklepanje o višini članskega prispevka in zneska za posmrtnine ali odpravnine.
3.	Izvolitev upravnega in nadzornega odbora.
4.	Sklepanje o predlogih in pritožbah zadružnikov.
5.	Slučajnosti.
Če bi skupščina ne bila sklepčna, se vrši čez pol ure druga, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih zadružnikov.
Letni sklepni račun je zadružnikom na vpogled v zadružni pisarni, Frančiškanska ul. 6, od 16. marca do 23. marca 1941.
UPRAVNI ODBOR.
Isz listov
—1 »Beseda o naši prosveti«. Pod tem naslovom je v Domoljubu dne 5. III. daljša razprava, ki pravi med drugim tudi sledeče: Če bi nam bilo mogoče imeti točen vpogled v razna nadzo-rniška noročila in- zahtevane referate, ki prodajajo dolgčas po skladovnikih raznih pisarn, bi našli tam vso mogočo potrebno in nepotrebno navlako, zaman pa bi na splošno iskali tako v poročilih kakor v kvalifikacijskih listinah pohvalno besedo ali priporočilni stavek za odlično nravstveno in versko vzgojo šoloobvezne mladine. In tako se v mnogoterih poročilih mnogokrat prikazujejo brezverni desničarji in skrajni levičarji kot najboljši učitelji in vzor-vzgojitelji. Najbrž je na to mislil tudi prosvetni načelnik dr. Sušnik, ki je v svojem poročilu banovin-skim svetnikom izrecno omenil, da bo tre-ba poslej posebno skrb posvečati vzgoj.ni strani šolskega dela. — Zato bi morala biti naša učiteljišča, če so res naša, že pri izbiri prosilcev za učiteljišče nad vse natančna. Ni najbolj važno, katerega spola je prosilec, še manj, iz katerega stanu iprihaja in s kakšnim uspehom je dovršil srednjo šolo in če mu je Bog dal dar petja in muzike. Važno pa je, da je priglašenec za učiteljsko šolo nravstveno neoporečen, veren in da prihaja iz družine, ki je v vsem svojem dejanju in nehanju dejansko brezkompromisno katoliška ... Načelo ne pozna kompromisa in starše slovenskih katoliških otrok bi načelno smeli poučevati samo učitelji- in učiteljice, ki resnično katoliško čutijo in mislijo. — Učitelje, veri in Cerkvi nasprotnega mišljenja lahko zaposlimo povsod drugod, samo ne pri šolski in izvenšolski vzgoji mladine.
—1 O aprovižaciji je naslov članka v »Trgovskem listu« z dne 3. marca, v katerem zasledimo tudi naslednje: Zlasti razni zadružni funkcionarji so v tem oziru- posebno agilni. Tako skušajo tudi s svojimi strankarsko -političnimi vplivi doseči, da bi preskrbovalni uradi dodelili skoraj vse razpoložljive količine zadrugam, da bi morali celo trgovci kupovati p-ri zadrugah. Predpis, da se morajo
vsem dodeljevati- količine v skladu s količinami, ki so jih dobivali v 1. 1939., za te ljudi sploh ne velja in žal je treba dostaviti, da tudi ne za nekatere preskrbovalne urade, ki bi pa seveda morali ta predpis striktno upoštevati. Znova opozarjamo odgovorne čini-telje, da pazijo na to, da se bo vsa aproviza-cijska akcija pravilno izvajala. To je nujno potrebno, če se hoče, da bo imela uspeh in da ne bo rodila samo slabo kri. Če morajo ljudje že trpeti pomanjkanje, nočejo prenašati še krivic. — Konkretnih pritožb o nerednostih v aprovizacijski akciji je bilo na pristojna mesta ipodanih že zadosti, a vse te pritožbe se obravnavajo z lahkoto, kakor da so čisto postranskega pomena. To pa ni res, ker je uspeh aprovizacijske akcije odvisen od tega. kako se izvaja v podrobnostih, kajti pri vsakem racioniranju odločajo vedno le podrobnosti. Samo takrat, kadar je blaga dovolj, so podrobnosti lahko manj važne, danes pa blaga ni zadosti, ker drugače tudi ne bi imeli kart. Kadar so karte, mora teči vse kakor po vrvici in, če tega nekateri lokalni potentati nočejo uvideti, jih je pač treba spraviti k pameti. To pa je naloga osrednjih aprovizaciijskih ustanov in oblasti.
—1 Šestnajst učiteljev pred sodiščem. V Ma-čvi se je pred časom začela akcija za postavitev Učiteljskega doma. V ta namen jc bil izbran ijpravni odbor iz vrst učiteljstva. Med zbiranjem prispevkov pa so se zgodile velike zlorabe z denarjem. Člani odbora so si na debelo izposojali nabrani denar na brezobrestna posojila. Večji del izposojenega denarja nato sploh niso vrnili, tako da je pri vsej akciji nastala velika škoda. Iz blagajniške knjige so bili izt-rgani kar celi- listi. Ugotovili so, da samo blagajnik dolguje odboru 42.000 din. Oblasti so odredile preiskavo, ki je dovedla do tega, da so postavili 16 učiteljev pred sodišče. (»Slovenec« 8. febr.)
—1 Sto deset let srbske osnovne šole v Trstu. Te dni obhaja stodesetletni jubilej srbska osnovna šola v Trstu. Ta šola še danes deluje tako, kakor je delovala pred 110 leti.
Poskusite I Da lasje lepše padajo in kodri bolj drže uporabljajte i-edno
KAMILLOFLOR * BRUNETAFLOR
Straa 4.
»UČITELJSKI TOVARIŠ«
Štev. 27.
V srbski in hrvatski javnosti so se na viden način spomnili njenega res častitljivega jubileja. (»Slovenec« 8. febr.)
—1 »Življenski stroški so zopet narasli,«
tako posnemamo po »Slovencu« z dne 8. marca pod istim naslovom tudi sledečo statistiko: Gibanje indeksov posameznih skupin je bilo naslednje, če vzamemo za podlago cene avgusta 1939 kot 100:
avg. 1939 jan. 1940 febr. 1941
prehrana obleka in obutev stanovanje
kurjava in razsvetljava skupni indeks
Iz tega pregleda je razvidno, da so življenjski stroški narasli od avgusta 1939 do februarja 1941 za 53,3 %, do konca februarja pa že za 55,8 %. Pri posameznih skupinah vidimo, da so najbolj narasli stroški za obleko in obutev, od avgusta 1939 do februarja 1941 za 86,4 %, nadalje za prehrano za 65,2 % (ti stroški so bili januarja celo nekoliko višji), najmanj pa
100	165,6	165,2
100	175,5	186,4
100	100	100
100	132,9	132,9
100	153,3	155,8
so narasli stroški za kurjavo in razsvetljavo, in sicer za 32,9 %. Izdatki za stanovanje so ostali nespremenjeni.
—1 Naše uradniško vprašanje. »Delo« (Beograd) piše o naraščanju števila državnih uradnikov v Jugoslaviji ter navaja sledeče zanimive primerjave: »Dočim gledamo pri nas na tako težek in škodljiv pojav zelo malomarno in neprestano narašča nezdravo razmerje med onimi, ki so zaposleni v gospodarstvu in med drugimi, ki iso šli v državno službo, so v drugih državah potegnili močno mejo v tem pogledu. Pri nas pride na 10.000 prebivalcev povprečno 199,3 državnih uradnikov (to se -ravi na 50 državljanov 1 državni uradnik), v Nemčiji pa n. pr. le 137,7, v Italiji 156,3. V Avstriji je znašalo to število 106,3, na Madžarskem znaša 89, na Angleškem celo samo 80,5. Nekaj teh podatkov dovolj zgovorno pove, da bi bilo potrebno zamisliti se ob njih in nato skleniti kakršne koli že zaključke«, končuje »Delo«. Tu pa niso všteti še banovinski in občinski uradniki. (»Slovenec« 6. marca.)
Stanovska organizacija JUU
Mladinska matica
—mm Kot smo že poročali, so prinesle zagrebške »Novosti« v svoji 5. letošnji številki daljši razgovor Ruže Lucije Petelinove s Tonetom Seliškarjem. Med tekstom razgovora, ki zavzema celo stran, so priobčene tudi tri ilustracije D. Vidmarja in Alberta Sirka iz »Bratovščine« in »Janka in Metke«. Mesto iz razgovora, ki se tiče mladinskega slovstva, glasi takole:
Petelinova: Nikdar nc bom pozabila, kako si s svojo mladinsko knjigo »Bratovščina sinjega galeba« navdušil moje učence. Knjigo so kar požirali, a pisatelj te knjige se jim je zdel kot božanstvo. Ko sem jim povedala, da živiš v Ljubljani kot navaden človek, s srcem, polnim ljubezni do najbednejših ljudi, so ti poslali navdušena pisma in so nestrpno čakali na odgovor. Ko je prišel tvoj odgovor, je bil v razredu praznik. Seliškar: Lepo je pisati za mladino, najlepše! Prvo literarno nagrado mi je prinesla prav mladinska povest »Rudi«, ki je bila razprodana v nakladi 22.000 izv. v založbi Mladinske matice. Knjiga je izšla že v drugi izdaji. Moja tretja mladinska povest je »Janko in Metka«, povesit dveh sirot, ki' sta se z lastno silo dvignili do pozitivnega življenja ... Zdaj pišem mladinsko povest, ki bo nosila ime »Potepuh« ih bo vesela od začetka do konca. Zasnoval sem tudi že obširen mladinski roman, kjer bom iprikazal vso našo zemljo pa povrh še Sredozemsko morje in Afriko.
—mm Pri literarnem natečaju Mladinske matice so bila nagrajena sledeča dela: »Mali Kitajec Kong« Sonje Severjeve, »Astron« Pranja Čiška in »Jezero med gorami« Mirka Mahniča.
—mm Naše dolžnike smo te dni opozorili s posebnimi dopisi, da poravnajo svoje dolgove za »Naš rod« in knjige. Ponovno prosimo vse, da nam čimprej nakažejo dolžne zneske, da lako uredimo svoje obveznosti; v tiskarni.
—mm O sedmi številki »Našega roda«
piše »Jutro« z dne 5. marca: Najnovejša številka mladinskega mesečnika »Naš rod« je posvečena pesniku in dramatiku Pavlu Goliji, ki se je s svojimi znanimi mladinskimi igrami trajno vpisal v slovensko mladinsko literaturo. Jože Zupančič objavlja razgovor z direktorjem Golijo, ki pripoveduje svoje mladostne spomine na Dolenjsko, dalje o svoji oficirski karieri i o dolgoletnem delovanju v gledališču. Ivan Vavpotič je opremil ta zanimivi članek z risbo. Iz nenatisnjene pravljične igre v stihih »Sneguljčica« je prispeval Pavel Golia značilni odlomek, ki ga je ilustriral Ni-ko Pirnat. Nadaljuje se povest Vladimirja Levstika »Peter in Kostja«, ki utegne biti po svoji mikavni vsebini in spretnem pripovedovanju najboljše, kar nam je v zadnjem času dala slovenska mladinska proza. S pesniškimi prispevki sta zastopana Venceslav Winkler in Cvetko Golar. Kristina Brenkova nadaljuje svojo prozno obdelavo motivov iz slovenske narodne poezije (ilustrira Marija Vogel-nikova). Angela Cerkvenik se oglaša s črtiico »Jagoda«, Josip Ribičič je obdelal narodni motiv »Petelin in lisjak« (z ilustracijami Nika Pirnata). Nadaljuje se Boga Peglja narodna legenda »Tri želje« z ilustracijami M. Preglja. Izmed ostalih prispevkov omenjamo še črtico Pavla Strmška in zanimiv oris življenja v rimski Emoni iz peresa prof. Albina Zalaz-nika.
Osebne zadeve
—i— Premeščeni so bili z ukazom z dne 25. XII. 1940 sledeči učiteljišče): Turk Terezija iz Štalcarjev v Prevorje (Šm.), Tvrdi Maks iz Kranja v Kočevsko reko, Vrhovec Stanko in Valentina iz Loga (Lj. zah.) v Ol-ševek (Kranj), Grašič Franc iz Iške vasi v Črno (Dravograd), Širok Karel iz Črnomlja v Ljubljano, Detoni Terezija iz Begunj v Rob (Kočevje).
—it— Upokojeni so bili z ukazom 3. II. 1941 učitelj i(ce): Kos Leopoldina iz Velikega trnja, Šturm Franja iz Slivnice. Brolih Marija iz D. M. v Polju, Jakše Bibjana z Vranskega, Pelan Hermina iz Ljubljane, Stante Martin iz Celja.
—i Upokojena sta Lampret Fortunat in Okorn Vinko, učitelja pri prosvetnem oddelku kr. banske uprave v Ljubljani.
—i— Premeščeni so bili še učitelji(ice): Serajnik Jožko in Angela iz Dovja v Čren-šovce, Jurca Marija iz Nevelj v Št. Gotard.
—t Vse, kar rabite za katero koli šolo,
dobite po zmernih cenah v Knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani in njenih podružnicah v Celju in Mariboru.
Učiteljski pevski szbor JUU Emil Adamič
—pev. Obvestilo. Prihodnji pevski tečaj se bo vršil 23., 24. in 25. marca t. 1. v prostorih Glasbene Matice v Ljubljani. Začetek tečaja je 23. t. m. ob 10. uri dopoldne. Zaradi predstoječega nastopa je pevski tečaj strogo obvezen za vse pevke in pevce, zato upa odbor, da bo udeležba polnoštevilna. Članstvo naj prinese s seboj notni material, ki ga je vzelo domov za domač študij. Naknadno prijavljenim smo poslali glavni del koncertnega programa, ki ga bomo izvajali na naistopu.
—pev. Prošnja. Na prihodnjem pevskem tečaju bomo razpravljali o organizaciji mladinskih pevskih zborov, ki jih vodiljo člani. Prosimo, da prineso pevovodje mladinskih zborov potrebne podatke o svojih zborih (število pevcev — dečkov, deklic — dosedanje prireditve, arhiv in drugo), kar bodo vnesli v posebne pole, ki se bodo razdeljevale na pevskem tečaju. O vsem ostalem se bomo pogovorili pri pevskih vajah. Odbor.
NABAVLJALNA ZADRUGA DRŽAVNIH USLUŽBENCEV
Ljubljana — Vodnikov trg št. 5 VABILO na
XIX. REDNILETNIOBČNIZBOR,
ki bo v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, Miklošičeva cesta, dne 29. marca 1941 ob 19,30 uri s sledečim dnevnim redom:
1.	Konstituiranje občnega zbora.
2.	Poročilo upravnega odbora.
3.	Poročilo nadzornega odbora.
4.	Razpravljanje in sklepanje:
a)	o odobritvi poročila uprav, odbora,
b)	o odobritvi poročila nadzor, odbora,
c)	o odobritvi sklepnih računov,
d)	o predlogu za razdelitev poslovnega prebitka,
e)	o razrešnici upravnemu in nadzornemu odboru.
5.	Dajanje pooblastila upravnemu odboru in določitev:
a)	najvišjega zneska, do katerega se sme zadruga «kupno zadolžiti,
b)	najvišjega zneska, do katerega se sme posameznim zadružnikom kreditirati.
6.	Predlogi in pritožbe zadružnikov.
7.	Volitev treh članov in treh namestnikov upravnega odbora, enega člana in dveh namestnikov nadzornega odbora.
8.	Raznoterosti. Opomba:
1.	Skupščina sklepa polnoveljavno, kadar je navzoč eden več kot polovica zadružnikov (čl. 51. pravil). Ako na določeni dan in določeno uro ne bi prišlo toliko število zadružnikov, se bo vršil občni zbor pol ure kasneje, to je ob 20. uri, na istem kraju in z istim dnevnim redom in bo sklepal polnoveljavno brez ozira na število navzočih zadružnikov.
2.	Letni račun za leto 1940. je zadružnikom na vpogled v zadružni pisarni med delovnimi urami od 14. marca t. 1. dalje.
3.	Poročili upravnega in nadzornega odbora se bosta prečitali na občnem zboru.
Za up favni odbor:
Žigon Alojzij s. r., t. č. predsednik.
KDO ZAMENJA SVOJE SLUŽBENO MESTO
z mestom v kranjskem srezu blizu železniške proge. Naslov v upravi »Učiteljskega tovariša«.
Vabila
= JUU, SRESKO DRUŠTVO KRANJ.
Napovedana razprava o osnutku novega šol. zakona odpade, ker je tov. Rape Vlado še na bolezenskem dopustu. O tej točki se bo razpravljalo na enem prihodnjih zborovanj. — Odbor.
= JUU, SRESKO DRUŠTVO V LITIJI
bo zborovalo v soboto, 15. t. m., ob 9,45 v Ljubljani v hotelu Metropol. — Opozarjamo na referat sekcijskega predsednika tov. Metoda Kumlja (o našem gmotnem položaju, o pose-tih v Beogradu itd.) in pričakujemo polnošte-vilne udeležbe. Začetek zborovanja takoj po prihodu dopoldanskega vlaka iz Zasavja. — Tov. blagajnik bo pred zborovanjem dajal pojasnila glede zaostankov in bo tudi sprejemal članarino. Vabimo k vstopu še vse neorganizirane.	Odbor.
= JUU, SRESKO DRUŠTVO ZA SREZ ČRNOMELJ-METLIKA bo zborovalo dne 15. marca 1941 po prihodu vlaka v Metliko (začetek zborovanja ob 9. uri 30 minut) s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega odbora in referentov. 2. Razprava o projektu zakona o lj. šolah, ki ga je izdelala Kmetijska zbornica. 3. Predavanje: Tuberkuloza, nar. bolezen, nije posledice in lečenje. Predaval bo zdravnik strokovnjak. 4. Slučajnosti. Ker so točke dnevnega reda zelo važne, zato prosi odbor, da se udeleži tega zborovanja prav vse organizirano učiteljstvo v srezu! Zveze za prihod in odhod so prav dobre. Za dobro in poceni kosilo je preskrbljeno: kosilo z juho, pečenko, praž. krompirjem, solato in kruhom stane samo 14 din. Odbor ponovno prosi, da člani redno plačujejo članarino, da ne bo treba prisilnih izključitev, kot se je to zgodilo 9 članom, ki so bili dani v iztirjanje odvetniku za vsoto 2844 din. Vsi tisti, ki se jih tiče stanarina, napredovanje itd., še prav posebno vabljeni! Za hrano Se javite predsedniku do 14. t. m.! Na veselo svidenje v Metliki 15. marca! — Odbor.
Izročila
+ JUU, SRESKO DRUŠTVO V KOČEVJU je zborovalo dne 8. marca t.»l. v Kočevju. Zborovanje je posetilo 32 članov ali 37,6 % organiziranih.
Tov. predsednik je otvoril zborovanje in naglasi!, da je udeležba slaba zaradi našega slabega gmotnega položaja in tudi zaradi terenskih razmer. Pozdravil je vse navzoče, imenoma šol. nadz. tov. Antona Finka, zastopnika politične oblasti g. Alojzija Peterima, predavatelja g. prof. Brenka ter nove člane tovariše Burdiana, Demšarja, Marijo in Konrada Kotnika in R. Strehovca.
G. prof. Brenk je v svojem referatu prikazal naloge, namen in pomen poklicne svetovalnice. Orisal je potrebo in uspehe te ustanove pri nas, ki dela po načelu: pravi človek na pravo mesto.
Situacijsko poročilo je obsegalo pregled dela naše organizacije od zadnjega zborovanja v oktobru. Med drugim je obsegalo delo JUU na zboljšanju naših prejemkov, predloge organizacije za finančni zakon in projekt o šol. zakonu. Osnoval se je 5članski odbor, ki ima nalogo, proučiti osnutek šol. zakona, ki ga je sestavila Kmetijska zbornica, in na prihodnjem zborovanju poročati o tem.
Sledilo je poročilo o banovinski skupščini, o božičnici odseka učiteljic pri JUU, Lj ubij ana-mesto in o stanovanjskih podatkih učit. kočevskega sreza.
Tov. blagajnik je poročal o stanju blagajne in prosil za točno plačevanje članarine.
Tov. Trata.r je priporočal učiteljstvu delo za zbližanje med slovanskimi narodi.
Sprejet je bil predlog: Sekcijo prosimo, da pri reviziji uradniškega zakona posreduje na merodajnih mestih za pravilno razpodeli-tev učiteljstva, prezrtega pri napredovanjh.
Prihodnje zborovanje bo 5. aprila t. 1. v Ribnici.
Trobiš, preds.	Čok, tajn.
+ JUU, SRESKO DRUŠTVO V DOL. LENDAVI je zborovalo dne 8. febr. 1941 v Dol. Lendavi ob udeležbi 22 članov, kar je ob tako slabi poti čisto lepo število. Vsi člani so zelo živo posegali v debato in so bili sklepi sprejeti soglasno.
Tajnica opraviči izostanek tov. predsednika in podpredsednika. Zaradi naše spremembe datuma ni mogel priti tov. Ledinck, ki pa bo predaval na prihodnjem zborovanju.
Prečitajo se situacijsko poročilo in dopisi. Posebno živahna je bila debata pri vprašanju zvišanja prejemkov. Danes bii se zaradi maksimiranja cen morali ukiniti draginjski razredi. Težje delo v obmejnih krajih bi se moralo nagraditi. Kurivo bi morali dobiti v naturi.
Učiteljstvo se je izreklo, da je pripravljeno doprinesti svoj delež za izboljšanje šolstva v našem srezu, kjer je delo zavoljo narodne manjšine zelo težavno.
Ker je odpadlo predavanje, smo čitali predlog kmetij, zbor. za šolski zakon. Pri nas ga bo preštudiral razširjeni društveni odbor. Naloga vseh pa je, da se za predlog temeljito zainteresiramo in skupno izrečemo kritične pripombe, ker predlog posega v bistvo šolskega učiteljskega življenja.
Ker nismo zadovoljni z vsebino Učit. tovariša, smo izvolili tov. Žvana za tiskovnega referenta. Skušal bo vzbuditi med tov. zanimanje za dopisovanje v U. T. Uredništvo U. T. pa bomo prosili za smcrnice in delovni načrt, t. j. vsaj seznam problemov, ki se mislijo obravnavati v tem šolskem letu. Če list ne more biti naše borbeno glasilo, pa naj zavzame kulturnopedagoško smer. Nikakor nismo zadovoljni s podlistki, ki so brez vsake literar-
ne vsebinske vrednosti. Uredništvo naj jih nadomesti s kulturnimi pregledi ali kritikami pedagoških, mladinskih, v našo stroko spada-jočih del, ki izhajajo pri nas ali drugje.
Pri naših učencih pojema veselje do »Našega roda«, kar je znak, da se je odmaknil od njih. Prejšnji letniki so jim najljubše čtivo. Letos je pretežek. Pisatelji zavzamejo preveč lista. Pravljice iz fevdalnih časov niso primerne, ker oživljajo dobo, ki jo še danes težko občutimo — se moramo proti njej boriti. Ker nam je »Naš rod« pri našem delu v veliko pomoč, bomo prosili uredništvo, da upošteva pripombe.
Tovariši! Pošljite, prosim, tajništvu svoje predloge za izboljšanje našega šolstva. Napišite, do česa vas je privedla praksa — življenje sredi perečih problemov! Čm več bo predlogov, tem lažje bo delo na prihodnjem zborovanju.
Samoizobraževalni krožek! Ker je moral sestanek zadnjič odpasti, bomo prvo knjigo predebatirali prihodnjič. Do drugega zborovanja moramo prečitati vse lanske številke Popotnika s svojimi kritičnimi pripombami. — Vsak naj razmisli še, katere panoge bo moralo zajeti naše samoizobrazbeno delo!
Prihodnje zborovanje bo 8. marca v Dol. Lendavi.
Nekateri tovariši še vedno ne plačujejo! Ali bomo morali res z imeni na dan? Fr. Mlekuž, preds. Berce Milena, tajnica.
Šolski radio
—r Torek, 18. marca 1941, ob 14,15 uri.
Kramljanje z mladino; g. Miroslav Zor.
—r Petek, 21. marca 1941 ob 11. uri. V
marcu na Jadranu in na otočku Silbi; g. Miran Engelman. Razpored: 1. Vožnja s parni-kom od Sušaka do Raba s posebnim ozirom na edinstvene zanimivosti Jadrana. 2. Od Raba do Silbe. 3. Otoček Silba. Pripravite zemljevid Jugoslavije!
—r V kmetijskem radiu bo v nedeljo. 16. marca, ob 17. uri predaval g. Konrad Pečov-nik: Vinarstvo in prehrana prebivalstva.
Novosti na knjižnem trgu
—k Dr. Mavrici j Rus: Prva pomoč pri nezgodah in nenadnih obolenjih. V založbi Učiteljske tiskarne v Ljubljani je izšla tretja izboljšana in pomnožena izdaja te nad vse koristne in potrebne knjige. Knjiga je namenjena laikom, ki pridejo večkrat v položaj, da morajo nuditi prvo pomoč tam, kjer ob nesreči ni takoj pri rokah zdravnika. Knjiga bo dobro služila gospodarju, gospodinji, učitelju, telovadcu, športniku, delavcu, železničarju, gasilcu itd. Knjiga, ki obsega 196 strani, vsebuje nasvete za vse možne nezgode in obolenja, je brez dvoma zelo primerna kot pomožni učbenik tudi v raznih šolah, predvsem v raznih nadaljevalnih šolah in tečajih. Cena 30 din za broširan izvod za tako obsežno in izčrpno delo je primerna in zato knjigo lahko naročijo vsi, ki jim je potrebna. Prav bi bilo, da bi to knjigo imeli v vsaki slovenski hiši.
—k Mira Pucova: Obraz v zrcalu. Roman v petiih delih. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. 400 strani 8o, cena: broš. 115 din, v platno vez. 130 din, v polusnje vez. 142 din. Mlada pisateljica, ki se je takoj v začetku svoje literarne poti s pogumom lotila velikega teksta, opisuje v svojem obsežnem romanu življenjsko dramo lepe meščanske žene Hen-rijete. Skoraj četrt stoletja je zajela pisateljica v tem romanu. Njegov napeti petek ne osvetljuje samo osebnih usod, marveč tudi kos slovenskega socialnega življenja pred svetovno vojno, med vojno in zlasti po vojni. Poleg glavne junakinje Hcnrijete in njenega moža Vitala, poleg Henrijetinih ljubimcev Pavla, dr. Grkoviča in Gorduna\ poleg njene hčere Vite, spoznamo vrsto zanimivih oseb in človeških usod, ki so prikazane prav živo. Roman se dogaja v slovenskem gradu, na Dunaju in v Ljubljani ter slika večidel meščansko okolje. Spisan je prav spretno, dejanje se razvija s mnogimi prepričevalnimi zaplet-Ijaji, značaji so orisani naravno in živo, tako da roman neugnano mika čitatelja in zabava njegovo domišljijo, obenem pa mu odpira značilne poglede v naše družbeno življenje in v človeške duše. Roman, ki je delo nedvomno nadarjene pisateljice, kaže, kam vodita nenasitno hrepenenje po sreči in pohlep po bogastvu. Uvršča se med največje in najznačilnejše literarne stvaritve slovenske žene. Knjigo je okusno opremil slikar Miha Maleš.
—k Mali gospodar. Izšla je 3. številka s sledčo vsebino: Zaobljuba. — Perutninarstvo. sledčo vsebino': Zaobljuba. — Perutninarstvo-Valjenje piščancev. — Odstrnite odvišne peteline. — Mlade goske. - Kuncereja: O strojenju kunčjih kožic. —. Nastil za kunce. —-Pravilnik o polaganju izpitov za matičarje. — Golobarstvo: Smernice v reji golobov. — Koze — ovce prašiči: Koza skoti. — Čebelarstvo: —■ Naš vrt. Naše gospodinje. - ZdTavje in bolezen. — Društven vesti. — Mali gospo-
FR. P. ZAJEC
izprašan optik in urar
LJUBLJANA
sedaj Stritarjeva ulica 6,
pri frančiškanskem mostu Vsakovrstna očala, daljnogledi, barometri, toplomeri, hjgro-metri itd. — Velika izbira ur, zlatnine in «rebrnme.
Ceniki brezplačno.
Kvalitetna optik».