T7 our, m : - - ^NJIŽNICA SEVNICA -kg svobode 10 8290 SEVNICA Skupni podvig Izgradnja HE na spodnji Savi ČASOPIS ZA SIRSO POSAVSKO DEŽELO Številka 126 Leto 5 Cena 240 SIT 17. februar 2005 Ni razvoja brez ustvarjalnosti Sevnica - Tehnološki center Posavje je bil leta 2002 ustanovljen pri Valvasorjevem raziskovalnem centru. Regijska razvojna agencija si je zadala nalogo, da ga spravi v življenje. V sodelovanju z Matejo Jazbec in Majdo Kržan iz agencije je Kamil Krošelj pripravil program takšne organiziranosti centra, da bo lahko sledil viziji. Ta pa je povezovati razvojno raziskovalne institucije in univerze z gospodarstvom ter ustvarjati motivacijsko okolje za razvoj ustvarjalnosti, ki jo večina ljudi nosi v sebi. Podjetja, ki stremijo h razvoju, so bila povabljena, da vstopijo v Tehnološki center Posavja kot soustanovitelji in lani se je center organiziral v neprofitno družbo TECHPO d.o.o.. Predsednik upravnega odbora je Branko Kos iz podjetja Industrijska oprema Brežice (INO); podjetje je znano po svojih inovacijah kot pripomočkih za obdelavo kmetijskih in komunalnih površin, zato je skozi center pristopilo h projektu “Smeri razvoja strojev za drobljenje rastlinskih ostankov”. Sočasno je center zastavil še raziskovalno nalogo za izboljšanje konkurenčnosti v pohištveni industriji z inovativno izrabo odpadnega lesa. Na predstavitvi pomena in vizije delovanja TECHPO je raziskovalec dr. Stanko Blatnik poudaril, da so danes najrazvitejše tiste družbe, ki spodbujajo ustvarjalnost in so zaposleni motivirani, da generirajo ideje. ...na strani 3 “Marxova vizija, da so delavci lastniki proizvajalnih sredstev, se je uresničila v najrazvitejših družbah, kjer so nosilci razvoja ljudje ustvarjalnih poklicev. Njihovo “proizvajalno sredstvo” je namreč lastna glava”, je dr. Stanko Blatnik (na fotografiji) citiral misel ekonomskega raziskovalca Richarda Floride. Še pust ni več, kar je bil nekoč Posavje - Namesto da bi maškare odganjale zimo in mraz, je ta šele v času pusta pošteno pokazala zobe. Kljub vsemu seje veselilo staro in mlado, smeha ni manjkalo, saj so že tradicionalni pustni karnevali v Posavju znova oživili vse aktualne “norosti” lanskega leta. Vse dogodivščine letošnjega Fašjenka so si številni “firb-ci” ogledali. Na zadnji dan, ko je sledil 7. mednarodni karneval pa je bila Dobova premajhna za vse, ki so želeli videti vse udeležence. Proti koncu povorke so prinesli tudi “ubogega, dragega pokojnega Fašjenka”, ki ga je letos čakal povsem drugačen konec. Revež je zgorel na bližnjem travniku, njegov pepel pa je odnesel veter za vse večne čase. li zadnji dve leti delovanja podjetja; direktor se je uredil v hišnem Frizerstvu Barabič, stopil med šivilje z rožami in nato naročil posek parka pred graščino. Prišli so delavci “Groznega gospodarstva” in naredili razgled. V razgaljenem podjetju so potem delavke dobile odpoved, direktor Barabič je nabasal vrečo z denarjem državne pomoči in ob spremljavi pogrebne koračnice so jo mahnili vsak na svojo stran. f ' ' N Naslednja številka bo izšla 3. marca 2005. v.___________________ . ________________________Z - Jutranjka spet odpušča | Radna - Sklep o izglasovani prisilni poravnavi v Jutranjki je po odločbi Višjega sodišča Ljubljana postal s 3. februarjem pravnomočen. Po programu načrtovanega prestrukturiranja bo podjetje pričelo odpuščati. Direktorica Tatjana Baloh pravi, da so presežke načrtovali ob maksimalnem upoštevanju socialnega elementa. 4 Na sklep o decembra izglasovani prisilni poravnavi v Jutranjki se je pritožil eden od delničarjev in Višje sodišče Ljubljana je zaradi pomena odločitve za podjetje zadevo obravnavalo prednostno. Razlogov za razveljavitev sklepa ni našlo. S pravnomočnostjo prisilne poravnave lahko uprava prične izdajati odločbe opredeljenim viškom, ki jih je na doslej potijenem seznamu 38, a to še ni dokončna številka. V tem tednu bo v podpis prejelo odločbe 23 pretežno režijskih delavcev, med njimi pa je tudi nekaj šivilj, Te se z izgubo zaposlitve strinjajo, kar pa seveda ne velja za vse opredeljene viške. Območni odbor Rdečega križa (RK) Sevnica je pred novim letom zaprosil podjetja v občini, naj del načrtovane praznične reprezentance donirajo na njihov račun. Zbrana sredstva bi razdelili odpuščenim iz Jutranjke. Na to pobudo so se odzvali Termoglas, Tanin, Lekarna Sevnica, Plinovod, Gradnje Boštanj, Zavarovalnica Triglav, Občina Sevnica, KS Studenec, Gostilna Janc, notar Alojz Vidic in advokat Franc Pipan. Predsednica občinskega RK Ivica Lindič pravi, da glede na vsoto, s katero razpolagajo in okvirno predvideno dokončno številko presežnih delavcev, posameznik v kuverti ne bo dobil veliko, j Gre bolj za simbolno gesto, s katero želijo ljudem pokazati, da niso prezrti v svoji stiski. Sindikalna zaupnica v podjetju Slavica Mirt je povedala, da v Jutranjki že vrsto let višje izobražen pisarniški kader pri plačah deli usodo šivilj. Med preko 200 zaposlenimi jih je I i samo 40 takšnih, ki ne dobivajo dodatka na minimalno plačo. Razlika med bruto plačo šivilje in kadra z visokošolsko izobrazbo znaša 33 tisočakov. Predlog sindikata je, da bi RK obdaril v enakem znesku vse odpuščene delavce, ne glede s katerega delovnega mesta odhajajo. B.D. Afganistan, dober dan! Brežice/Kabul - V nedeljo je v sklopu mednarodnih sil ISAF 11 a šestmesečno misijo v Afganistan odpotovala 29-članska Posadka Slovenske vojske, med njimi tudi dva dva Brežičana, &ok Vrvega in Toni Baznik. In kaj nam je pred odhodom v ^tervjuju povedal Baznik? ...na strani 7 VIZI A ČILI REŠITEV o Jurman V* a i ce mm iim IS Na sevniškem karnevalu so obdelali najbolj perečo lokalno zadevo - propadanje Jutranjke. “Sceno” so pripravljali več dni. Treba je bilo urediti šivalnico in frizerski salon, postaviti staro upravno stavbo in park. V nekajminutnem skeču so strni- Tudi Kostanjevica je živela s pustovanjem, saj ima tamkajšnja Šelmarija Že zelo dolgo zgodovino. Po napornih dneh je Kurent na pepelnično sredo brez težav “skočil” z mostu v Krko, tako da se obeta dobro leto. Karmen Molan Branka Dernovšek n ...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 AKTUALNO POSAVSKE ftVŠICE Maske so padle Tako in drugače so v brežiški občini dočakali trenutek, ko so se javnosti predstavili županski kandidati. Kar osem jih je in o njih lahko berete na drugih straneh Sava-Glasa. Ugibanj je konec in nikakršnih posebnih presenečenj pravzaprav niso prinesla imena kandidatov, ki želijo vsaj za poldrugo leto zasesti županski stolček. Vsak po svoje so začeli boj za naklonjenost volivcev in večina se je v živo udeležila tudi mednarodnega fašjenkovega karnevala v Dobovi. Sploh je bilo zadnje dni pri nas, v Dobovi, Kostanjevici, Sevnici in drugod v znamenju veselih pustovanj, namesto da bi se kaj posebej spomnili kulturnega praznika. Zato s krsto obšle vse kostanjeviške gostilne in bifeje, tudi lokal Robija Pešiča, novega predsednika prforcenhausa, prav tako pa so se spomnili še Branka Ivetaca iz sosednje pod-boške fare, ki je pustnim veseljakom ponudil najboljši cviček. Še bolj radoživo, in to kar dober teden dni, so veseljačili podaniki dobovskega Fašjen-ka. No, vrhunec je bil sobotni karneval, ki je spet pritegnil množico mask in skupin od blizu in daleč. Tokrat so seveda izstopale brežiške županske volitve, pustne šeme pa so duhovito opozorile tudi na nekatere druge aktualne dogodke; videti je bilo onegavljenje Severine in mejni pretep Janeza Podobnika, ki naj bi, po izzivanju sodeč, takrat zaslužil še več batin. Seveda niso obšli niti Marko Kozina, Zdravko Mastnak in Ivo Kuljaj pa so na pepelnično sredo praznovali v Kostanjevici. V Herakovičevem Kmečkem hramu so se zbrali številni pomembni posavski ljudje in si namesto zrezkov privoščili hrustljave ribe. Po postrvih so segli tudi odlični poznavalci vin Zdravko Mastnak, Ivo Kuljaj in Marko Kozina. Slovitega enologa Mastnaka ni potrebno posebej predstavljati, Kuljaj je cvičkov ambasador, Kozina pa nekdanji komercialni direktor Slovenija vina. Zdaj s svojo firmo Vi-mara skrbi za izvoz slovenskih vin povsod po svetu. Ga bodo, tako kot cvičkarji, znali pritegniti tudi bizeljski vinogradniki in vinarji, ki se, skupaj s sremiškimi, ne morejo dogovoriti o usodi svoje kapljice. Zato pa so cvičkarji v sredo podpisovali še “samoupravni sporazum”, s katerim so nekdanjega župana Vizjaka, “ki zdaj sedi na desnici boga vsemogočnega” ter izrazili upanje, da bo vsaj sedaj, ob Janši, postoril kaj koristnega za brežiško občino. Posavska energetika, malo za šalo, malo zares Sicer pa, tako upajo še na drugih koncih Posavja, naj bi novi gospodarski minister zares pomagal tudi domači pokrajini. Takšno željo je bilo slišati na nedavnem poslovnem razgovoru o gradnji HE na Savi, saj je to menda tudi največja energetska naložba v Evropi! V konferenčni dvorani na gradu, kjer je včasih peklensko mrzlo, drugič spet zmanjka stolov, je minister Podobnik zelo Tako se posti pepelnično omizje. podprli Koordinacijski odbor za prijetnejše preživljanje prostega časa prijateljev. V okviru KOPPPCP bo poslej vsako sredo pri Herakoviču malica za člane, ki jo bo moral enkrat za vse poravnati vsak član. Prav občudovati je mogoče složnost pridelovalcev cvička, ki so ga okušali na pepelnično sredo, medtem ko so se šelmarji pripravljali na pokop Kurenta. Maškare so pohvalil posavsko podjetnost. Niko Galeša, ki kot “grdi raček” nenehno pritiska na državne organe - ti za Posavce pravijo, da so simpatično neugodni - pa je dal priznanje sodelavkam. Kako bo svoje rojake poimenoval Andrej Vizjak - vzel si je tudi čas za zlatoporočenca Bosteleta - zdaj še prvi car slovenske in posavske energetike, ni znano. Je pa znano, da bo njegov strankarski kolega in sevniški rojak Branko Kelemina postal prvak nadzornega sveta sklada za razgradnjo nuklearke, v katerem je zdaj kar 27 milijard SIT denarja. S tem bo poleg Draga Fabijana postal zelo “bogat” posavski človek. Marjan Šunta Bi pa lahko mednje prišteli še nekaj pomembnih mož naše energetike. Denimo Branka Ogorevca, Milana Veneka, Vojka Sotoška, Bogdana Barbiča ali Staneta Rožmana, a je vprašanje, če so vsi pogodu Vizjaku in novi oblasti. Posavje je res elektroenergetski bazen, a se lahko v njem tudi kdo utopi! Še povratek na sejo o gradnji spodnjesavskih elektrarn, saj so na njej sodelovali najpomembnejši posavski možje, le iz Brežic ni bilo med njimi nikogar. Morda zato, ker imajo zdaj resnejše predvolilne opravke, ali pa je gradnja HE Brežice in Mokrice še daleč. Že, že, a bi vseeno bilo prav, če bi vedeli, ali bo elektrarna pod starim mestom pretočna ali pa bo akumulacija za 8 metrov visokim nasipom. Mar ne bo potem za zajezbo smrdljivo gojišče komarjev! Ali pa bo pod Brežicami zaradi tega megla in ne bo možnosti za nove rekreativne površine! Da nas ne bo država spet pretentala, kakor nas je s pobiranjem cestnine na Drnovem. Prebivalci Ivančne Gorice se denimo lahko peljejo brezplačno vse do Brnika, tako kot Ljubljančani okrog svojega mesta! Brežičani pa morajo za vsega nekaj kilometrov avtoceste na Drnovem plačati 240 SIT. Da bi se izognili cestninski postaji, si vedno več šoferjev osebnih vozil in tovornjakov izbira bližnjico skozi Skopice. Tam so zaradi tega seveda zelo “veseli”! Sicer pa, o tem, kako dobro strokovnjaki poznajo naše kraje, priča prometna tabla iz hrvaške smeri, po kateri je do Čateža dlje kot do Brežic ! Novi kadri in druge novosti V Brežicah seje medtem kar udomačil pooblaščenec Rok panski sokandidat Stane Ra-danovič. Kržan je imel tudi tradicionalno srečanje z duhovniki, na katerega je povabil celo škofa Urana in Krambergerja. Pogum ni naključen, saj je Kržan nekoč že predsedoval verski komisiji socialistične zveze (SZDL). Škofa se seveda v torek nista odzvala vabilu, Kržan pa je odšel na ponedeljkovo sejo, na kateri kljub vabilu ni bilo tudi Ivana Molana, na njej pa so za direktorja območne zbornice ponovno izvolili Marjana Sunto. Morda mu bo vendarle uspelo osnovati nekakšno direktorsko koalicijo, da bi združeni vodilni kadri kaj več storili za Posavje. Sicer pa Šunto skupaj z majhno strokovno ekipo čaka veliko dela, posebej še, ker minister Vizjak pripravlja reorganizacijo Čukove zbornice. Morda bo do kakšne reorganizacije prišlo tudi pri Podjetniškem centru Krško, kjer se na odhod pripravlja Marija Krušič, ki bi jo na direktorskem mestu lahko zamenjal “reševalec ^celuloze” in sadjar Franci Češ-novar z Rake, od koder se je že umaknil novinarjem (nenaklonjeni podjetnik Emil Vehovar. Do spremembe je prišlo tudi v vodstvu Planinskega društva Brežice, ki mu od petka predseduje Tone Jesenko. Dobro leto dni pred upokojit- Tone Jesenko vijo in leto pred iztekom mandata predsednika Občinske turistične zveze Brežice je prevzel novo funkcijo. Tudi turistični delavci s Sromelj, kjer so maskirani člani predsedstva nedavno tega razpravljali o resnih stvareh in uspešnem delu, verjamejo, da bo zagnani planinec vztrajno vodil še drugo občinsko organizacijo. Vsaj tako vztrajno, kot znana in priletna sevniška planinka Elka Grilc vztraja na pohodih po poti XIV. divizije, ki se tudi letos ni ustrašila hladnega vremena. Zato pa so tarnali mladi pohodniki, češ, da zaradi a mm ySi n ySI m i —d Tabla pove vse Kržan, ki za večino dobro žu- mraza niso mogli pospraviti panuje, na vse procesije pa ga svojega “premoženja”, z občinskim avtom prevaža žu- Vlado Podgoršek Kdo se znajde na obvoznici? Sevnica - Od začetka letošnjega leta je zaradi gradnje kanalizacije zaprta Drožanjska cesta. Obvoz je urejen po Florjanski ulici ter ob vznožju gradu ali pa preko Griča. Uporabniki se pritožujejo, daje obvoz slabo označen, poleg tega pa prinaša še številne druge nevšečnosti. Zaradi izgradnje tega dela kanalizacije bo Drožanjska cesta kmalu ponovno odprta, toda vedeti je potrebno, da se bo gradnja kanalizacije in ko-lektorjev enkrat nadaljevala in kot napovedujejo, bo takrat cesta kar več mesecev zaprta. Toda že tokratna praksa je pokazala, da lahko obvoz ene ulice povzroči veliko zmedo. Table, ki so opozarjale na obvoz, so postavljene tako, da je vsakdo najprej zapeljal v ulico in se nato vzvratno umikal, nekateri pa so bili prav zaradi nerodno postavljenih tabel prepričani, da gre za polovično zaporo ceste in so peljali naprej ter potem obstali na kupu zemlje. Farmacevtka Breda Drenek Soto-šek, ki ima v Drožanjski ulici svojo lekarno in opravlja dežurno službo, je na občinskem svetu prva opozorila na problem slabega označevanja obvoza. Stranke, ki ne poznajo tega predela Sevnice, so namesto v Drožanjsko ulico zašle celo do Lončarjevega Dola, kar ni prijetno. Še posebej ne, če si bolan in hočeš čimprej priti do zdravil. Obvoz pa prinaša še nekatere druge nevšečnosti. Most pri klavnici, ki je ob tem obvozu močno obremenjen, lahko postane nevaren, svetnik Pavel Zagode pa opozarja na nevarno cesto, ki je iz Drožanjske ulice speljana preko Griča do blokovskega naselja v Sevnici. Cesta ni bila narejena za take obremenitve, kakršnih je deležna danes, zato poka, oporni zidovi se nagibajo, zaradi pretirane obremenitve pokajo vodovodne cevi. Po omenjeni cesti namreč sedaj vozijo vlačilci z drvmi, avtobusi itd. Po mnenju Zagodeta po tej cesti dnevno pelje od 500 do 800 vozil. Zagode je že prej nasprotoval gradnji povezovalne ceste med Drožanjsko in Gričem. Kot pravi, so si cesto na Grič prebivalci tega dela Sevnice sami financirali in poteka izključno po njihovih zemljiščih. Občina pa je s sklepom občinskega sveta dosegla, da: je cesta postala občinska last brez plačila kakršnekoli odškodnine. Takrat je župan Janc pojasnjeval, da so tako zgrajene vse ceste v občini, kajti če bi dobili geometre, opravili izmere ter poplačali zasebnikom odškodnino, bi občina lahko obubožala. Toda občinski svetnik Zagode bo tokrat šel do konca. Za naslednjo sejo občinskega sveta napoveduje vročo točko. Kot pravi, ima že zbrano obsežno dokumentacijo in bo med drugim zahteval preklic sklepa seje občinskega sveta, po katerem je omenjena cesta postala javno dobro. Nada Černič Cvetanovski Brežice ob 190 milijonov? Slovenija, Obrežje - Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je občine, na območju katerih so mejni prehodi, zaprosilo za posredovanje morebitnih občinskih odlokov, s katerimi so uvedle takso ali okoljsko dajatev zaradi onesnaževanja okolja. Kot nam je povedal sekretar na MOP-u Dušan Pichler, bodo na ministrstvu prejete (do ponedeljka so prejeli odgovore desetih občin) odloke preučili in glede na ugotovitve ukrepali v skladu s pooblastili, ki jim jih daje zakon o državni upravi. Uvajanje taks za onesnaževanje okolja na območju mejnih prehodov namreč naj ne bi bilo dopustno. Na Ministrstvu za okolje in prostor so se za poziv občinam odločili potem, ko so prejeli obvestila o več primerih, da so občine s svojimi predpisi uvedle takso za onesnaževanje okolja na območju mejnih prehodov. Aleksander Denžič, direktor Občinske uprave občine Brežice, je povedal, da so lani s takso za tovornjakarje na obeh mejnih prehodih, v Slovenski vasi in na Obrežju, nabrali 190 milijonov SIT, od tega je 120 milijonov občinskega denarja, ki ga porabijo izključno za urejanje in vzdrževanje komunalnih objektov in infrastrukture v občini. Pichler je povedal, da so imele občine v skladu z zakonom o varstvu okolja iz leta 1993, ki je prenehal veljati maja 2004, še možnost, da so same določale takse za onesnaževanje okolja, kadar to zadeva onesnaževanje okolja lokalnega pomena. Vendar to ni bilo natančno definirano, zato se je zadeva različno tolmačila. Maja 2004 pa je bil sprejet predpis, ki je določal, da naj bi občine vse tovrstne nrllnVp uskladile do 31. decembra 2004. In ker tega niso storile« bodo sedaj na ministrstvu preučili te odloke in opozorili občine, kdaj in kako morajo predpise spremeniti. Na podlagi novega zakona o varstvu okolja in podzakonskega predpisa, ki je že v programu dela vlade za letošnje leto, bodo občine sicer še naprej smele predpisovati okoljske dajatve za onesnaževanje okolja, & spodbujajo doseganje ciljeV varstva okolja, vendar v drugačni obliki. Če pa tega po njihovem pozivu ne bodo storile« bo vlada od ustavnega sodišča zahtevala presojo ustavnos i omenjenih odlokov. Ustavno sodišče je v nekate rih primerih že razveljavilo o loke, ki začnejo veljati od dne^ va pravnomočnosti, rn0?I}°]a odprave odlokov pa naj bi m glede na zgodovino teh Pr mero v manjša. Z odpravo namreč morale občine tovo^ njakarjem vrniti pobran den Sicer pa v Evropi tovrstnih ta ne poznajo. AKTUALNO (< lo A 'V' Sl SavaffžrS, TT’2.2005 Tehnološki center Posavja Sevnica - V skladu z usmeritvami Regionalnega razvojnega programa za Posavje, ki daje velik poudarek dejavnikom znanja, je bil lani zasnovan Tehnološki center Posavja TECHPO d.o.o. kot neprofitna gospodarska družba. Pretekli teden je bila na sevniškem gradu predstavitev vizije in organizacije njegovega delovanja. Formalni sedež ima v prostorih Regijske razvojna agencije v Krškem, kije tudi njegova soustanoviteljica, sicer pa ni njegov namen “pisarniško” delovanje z ene lokacije. Regionalna razvojna agencija Posavje je lani razpisala izdelavo načrta organiziranosti in vizije tehnološkega centra. Projekt je bil zaupan Kamilu Krošlju, ki je s svojim Razvojno raziskovalnim zavodom 2010 lastniško vstopil v center kot še nekaj posavskih podjetij. Med njimi so INO Brežice, SOP International Ljubljana, sevniški Les-Kro, za vstop se pripravlja Tanin. Krošelj je Tehnološki center predstavil kot organizacijo, ki bo enakovreden partner in mentor najboljšim gospodarskim družbam v regiji na področju podjetništva, inovativnih projektov, razvoja in trženja novih tehnologij, povezovanja z razvojno raziskovalno sfero doma in v svetu ter na področju razvoja strokovnih kadrov. Tehnološki center mora vzpostaviti in vzdrževati ustvarjalno okolje za kreativno delo in skrbeti za baze znanja, za dosežke naših razvojnih institucij, ki jih regijsko gospodarstvo potrebuje za hitrejši tehnološki in podjetniški razvoj. Dr. Stanko Blatnik, raziskovalec v ameriški Silicijevi dolini, ki bo sodeloval s posavskim centrom, poudarja pomen ustvarjalnosti kot fenomen razvoja, ki pomeni več od samega znanja. Talent, tehnologija in toleranca so trije faktorji, potrebni za gospodarski razvoj regije. Ustvarjalno okolje se meri v številu patentov na tisoč prebivalcev in tukaj Slovenija močno zaostaja. Postavljanje organiziranosti centra s komunikacijsko opremo in izvedbo prvih dveh projektov je znašalo 32 milijonov SIT. Financiranje v prihodnje je mišljeno s pridobivanjem sredstev preko razpisov. Po oceni njegovega pomena in v skladu z možnostmi pa naj bi se v sofinanciranje vključile tudi posavske občine. Kamil Krošelj pravi, da se je doslej 96 odstotkov raziskovalnega denarja porabilo v Ljubljani, z registracijo Razvojno raziskovalne enote znotraj centra pa ima regija sedaj možnost, da starta na ta sredstva. Kot primer vloge tehnološkega centra za izboljšanje konkurenčnosti je sodelovanje z Delovanje Tehnološkega centra Posavje bo razdeljeno med tri enote. Virtualni inkubator deluje na njegovem spletnem portalu (www.techpo.si). Tisti, ki niso povsem prepričani v možnost realizacije svoje poslovne ideje, se lahko za njeno preverjanje v tej prvi fazi obrnejo na različne strokovnjake. Dostop in komuniciranje je individualno in zaupno. Na spletu bo delovala tudi tehnološko svetovalna enota. Pomagala bo pri razvoju in pospeševanju inovacij v podjetjih, pri prenosu tehnologij, vprašanjih standardizacije in kakovosti ter organizirala usposabljanja za ciljne skupine strokovnjakov. Razvojno-razisko-valna enota pa predstavlja most med raziskovalnimi in izobraževalnimi institucijami ter podjetji za razvoj novih tehnologij ter na drugi strani med državo in EU za sofinanciranje projektov. TECHPO ima podpisane pogodbe o sodelovanju z univerzami in raziskovalnimi inštituti doma in v tujini. družbo Les-Kro in Alpex-star. Les -Kro je proizvajalec elementov za pohištveno industrijo. V proizvodnji prihaja do lesnega odpada. Krošelj je k raziskovalnemu projektu s ciljem odkriti, kaj bi se lahko izdelovalo iz tega lesa, povabil oddelek za industrijsko oblikovanje Likovne akademije Ljubljana. Mentorstvo nad projektom je prevzel prof. Saša Maechtig. Njegovi študenti so skozi seminar izdelali predmete po lastnih zamislih. Koščkom lesa so vdahnili uporabno vrednost v izdelkih galanterije. Iz tega spektra je potrebno izbrati tisto, kar se ocenjuje kot širši prodajni artikel z možnostjo serijske izdelave. Pisatelj Carlo Collodi je iz koščka lesa ustvaril Ostržka. Za to je potreboval domišljijo. V podjetništvu je kreativnost šele začetek razvojnega ciklusa do nastanka nove vrednosti. Vse te vmesne korake povezovanja ustreznih institucij od razvoja ideje do testiranja njene opredmetene vrednosti pa naj bi koordiniral tehnološki center. Branka Dernovšek Kje so obtičale zavrnjene vloge za subvencije? Brežice - Na novinarski konferenci v Brežicah so predstavniki območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Brežice predstavili program dela območne enote Brežice, obenem pa komentirali neupravičeno zavrnjene izplačil za ukrepe kmetijske politike v letu 2004. V brežiški območni enoti beležijo 160 zavrnjenih vlog, od tega največ, 80, v brežiški izpostavi, 60 v krški in 20 v sevniški. Kot je pojasnil Viktor Kožar, vodja območne enote KGZS Brežice, gre vzroke za veliko število zavrnjenih vlog v brežiški izpostavi iskati v neenakem pristopu inšpekcijskih služb, pa tudi prekratkih časovnih rokih za pritožbo. Kožarje poudaril, da so kmete ves časopozarjali na obvezno hranjenje mapnih kopij, tako da izključuje napako svetovalcev. Branko Ravnik, vodja sektorja za kmetijsko svetovanje v zbornici, je dodal, da v številko 160 sodijo tudi pritožbe glede nitratne direktive, ki določajo Zadostne skladiščne prostore za hranjenje živilskih gnojil. Na institucijah, sprva Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja, nato pa še Ministrstvu za kmetijstvo so jim zagotovili, da bodo sporno zadevo obravnavah prednostno še januarja, a se to ni zgodilo. Menda zaradi neustrezne aplikacije za obravnavanje pritožb, ker še ni dokončno °blikovan sistem obdavčenja z naslova ukrepov kmetijske polivke. Ravnik je poudaril, da ta izpad sredstev lahko ogrozi obstoj mnogih kmetij, saj je subvencija edini vir, ki pomeni kaj več kot zgolj pokritje materialnih stroškov, ni pa vedel povedati, kdaj bodo pritožbe obravnavane. Opozoril je tudi na nedorečenost nove davčne zakonodaje, ki ne določa natančno ovrednotenja vrednosti kmetije, amortizacije, mehanizacije kot tudi bančnih kreditov in obresti. Na zbornici zatrjujejo, da vrednost katastrskega dohodka ne izkazuje realne slike, znotraj posamezne dejavnosti pa omogoča velike razpone, tudi v razmerju 1:10. V zadnjih desetih letih je dohodek v kmetijstvu, tudi ob upoštevanju subvencij, močno padel, kljub temu pa ga želijo še bolj obdavčiti. Zbrani so se poenotili, da svetovalci opravljajo veliko preveč administrativnega dela in z vedno manjšimi prihodki ne morejo opravljati drugih nalog, predvsem na terenu. Kljub temu pa je Ravnik zadovoljen z delom služb v večini panog, izjema sta le živinoreja in vrtnarstvo. V prihodnje se bodo bolj posvečali tudi pravnemu in socialnemu svetovanju. M. K. ,ar Kožar, Franc Pribožič, predsednik območne enote zborni- R-T-frr Pij"V;h Državljanska odgovornost ob naravnih nesrečah Krško - Občina Krško je javno predstavila načrt zaščite in reševanja v primeru potresa in poplave ter neurja. Avtor Branko Petan iz občinske uprave je na 80 straneh razdelal ukrepe reševanja, smeri umikov in zadolžitve določenih služb ter posameznikov. Bistvena razlika med prenovljenimi in “socialističnimi” načrti reševanja je v pomenu odgovornosti. Včasih je bila ta kolektivna, danes je individualna. Posavje je na potresno ogroženem področju in lahko se zgodi močnejši potres rušilne moči. Toda nuklearka leži na točki, kjer zaradi strukture tal skorajda ni potresne nevarnosti, zagotavlja stroka. Branko Petan Kako bi potekalo reševanje v lokalni skupnosti, prizadeti z naravno nesrečo? Načrt reševanja, izdelan po usmeritvah iz krovnega državnega načrta, stavi na odziv in maksimalno pomoč občanov, ki so v povprečju tehnično dobro opremljeni in imajo visoko zavest. Ocenjuje se, da je ozaveščenost občanov vsak dan večja, težje pa je predvideti družbeno pripravljenost. Postavlja se vprašanje, kako reagirati ob izpadu elektrike, ko sodobni tehnični pripomočki odpovedo. V podjetjih ni več nekdanje obvezne zaloge lo-nat. krampov, torbic prve po- moči, zaščitnih čelad, čeprav so po načrtu ta sama zase nosilec vodenja reševanja. Množično organiziranih sil, kot je bila nekdaj vojska in teritorialna obramba, ni več, zato ne moremo pričakovati takojšnje pomoči “od zunaj”. Prvi dan nesreče pa je za reševanje najusodnejši, ker se le s hitrim odzivom rešujejo življenja. Pomoč, ki kasneje sicer vedno pride na kraj katasrofe, je dobrodošla za preživele, v najbolj kritičnem času pa smo odvisni od lastnih reakcij, soob-čanov in “hišnega” orodja. Odgovorni v občini so zadolženi za učinkovito obveščanje in koordinacijo glede na razdeljenost služb. Regijski center za obveščanje in policija sta ______ namreč državni službi. Regijski poveljnik Civilne zaščite je glavni koordinator in nosilec obveščanja, vendar funkcije ne opravlja poklicno. Morda bi bilo bolje, če bi koordinacijo obveščanja prevzel poklicni poveljnik gasilcev, meni Branko Petan. Enoje namreč odločanje kot upravljanje, drugo pa kot izvajanje. Koordinacija je pomembna kot element vodenja, a ne bi smela biti zaključena, ko so razdeljene naloge. Po Petanovem mnenju je državni načrt premalo razdelan za delovanje na lokalni ravni, kjer načrt reševanja prevzema kolektivno odgovornost samo za reševanje otrok in starejših ljudi. Branka Dernovšek Lahko gledamo pod rjuhe? Afera “Jurij", tako ali drugače ovekovečena v različnih medijih, je sprožila delime o tem, kako daleč smemo mediji posegati v zasebnost javnih oseb, še posebej so seveda na udaru politiki. Razprave o tem, ali imajo pravico do zasebnosti v zadevah, kot so spolnost, družina, zdravje, so precej ostre. Mnenja, ali bi morali biti politiki bolj moralni ali bolj previdni kot ostali, saj nas nenazadnje predstavljajo v globalnem merilu, so precej deljena tudi med Posavci. Janko Hrastovšek, obrtnik iz Brežic: Javne osebnosti so pač na očeh javnosti, zato bi morale še posebej paziti, kako se vedejo v javnosti. Tisto, kar se dogaja za zidovi njihovih hiš, nas seveda ne zanima, če to počenjajo med službenim časom in na naš račun, je pa drugo. Seveda smo tudi ljudje vedno bolj voajerski, namesto rumenega tiska bi morali prebirati Poezije. Bogati si lahko privoščijo razvratno življenje, čeprav je afera tudi nekoliko politično motivirana. Radiča Šoln s Senovega: Vse javne osebnosti in seveda tudi politiki imajo pravico do zasebnosti. Novinarji bi to morali spoštovati. Razpravljanje o intimnem življenju politika ni za v medije. V državi so za javnost pomembne in pereče druge teme, ki bi si zaslužile ustrezno medijsko pozornost, ne pa početje poslanca v njegovem zasebnem življenju. Tone Šeško, upokojenec iz Sevnice: Javne osebnosti so res izpostavljene, a menim, da morajo imeti nekaj zasebnosti. Dogajanje v spalnici je njihova zasebna zadeva, razen če ne gre na škodo nekoga drugega. Sicer pa gre v primeru Juri le za potezo časopisa, da bi se bolje prodajal, pri tem pa nihče ni pomislil na travme, ki jih je članek povzročil. Ob tem ni pod vprašaj postavljeno le politikovo obnašanje, temveč tudi etika novinarja. Marko Mlakar, študent iz Krškega: Menim, da “zadeva Aurelio Juri ni tema za televizijsko omizje. V prostem času lahko poslanec počne, kar gaje volja, če za zadovoljevanje svojih zasebnih potreb ne izkorišča moči svojega položaja in javnega denarja. Zasebnost nekega politika javnosti naj ne bi zanimala in novinarji so šli v tej zgodbi predaleč. Ivana Petan, upokojenka iz Dečnega sela: Žalostno je, da se take zadeve pojavljajo v javnosti. Politiki bi nam morali biti za zgled, na pa da počenjajo take stvari in to še med delovnim časom, saj so voljeni. Za zidovi svoje hiše naj delajo, kar hočejo, motel pa je javen prostor. Saj smo tudi o bolezni Irene Grafenauer ali drugih politikov lahko prebrali marsikaj, pa se ni nihče obregoval ob to. Naloga novi-naijev je, da odkrivajo take stvari. Tretja razvojna os Krško - Upravni odbor Območne Gospodarske zbornice Posavje je sedanjega direktorja Marjana Šunto potrdil še za en štiriletni mandat. Posavska zbornica je ta čas angažirana s projektom “Tretja razvojna os”, ki pomeni boljšo cestno povezavo Koroške z Dolenjsko. Tretja razvojna os predstavlja skupni interes Koroške, Savinjske doline, Dolenjske, Posavja in Zasavja, ker bi nov prometni koridor povezal Avstrijsko Koroško s hrvaško Reko v navezavi z Dalmacijo. Poleg regijskih Razvojnih agencij in političnih predstavnikov projekt podpirata tudi Dežela Koroška ter Županija Primorsko Goranska z Reko in bi izgradnjo manjkajočih cestnih povezav tudi sofinancirali. Projektna skupina, v kateri so predstavniki vseh zainteresiranih regij, prometno ministrstvo, ministrstvo za okolje, za regionalni razvoj in za gospodarstvo, bo pripravila strokovne podlage za državni lo- kacijski načrt. Tretji prometni koridor je okvirno ovrednoten na 1.190 milijonov evrov. Denar naj bi zagotovili iz evropskih skladov, državnega proračuna in tudi od samih izvajalcev. Marjan Šunta meni, da projekt poleg politične podpore nujno potrebuje še pritrjevanje slovenskega gospodarstva. Predstavitev, ki jo je organiziral v Krškem; je bila namenjena izmenjavi stališč o tej viziji med lokalno oblastjo, državnozborskimi poslanci in predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije. Zainteresirane regije ob tretji razvojni osi računajo, da bi se z gradnjo lahko pričelo že leta 2007. B.D. GOSPODARSTVO, KMETIJSTVO zn “HE Boštanj je na kritični poti Sevnica - Minister za okolje in prostor Janez Podobnik s sodelavci seje s predstavniki koncesionarja, Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), in predstavniki Posavja pogovarjal o največjem evropskem hidroenergetskem projektu - o izgradnji hidroelektrarn na spodnji Savi. V letošnjem letu naj bi bila dela na HE Boštanj v glavnem zaključena, saj naj bi se že jeseni začelo polnjenje akumulacijskega jezera. Že v letošnjem letu bo na boštanjski elektrarni začela delati tudi posadka, ki bo v času poskusnega obratovanja številčnejša, kasneje pa jo bodo zmanjšali na minimum, pravi vodja projekta izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi Bogdan Barbič. 15. novembra naj bi začeli s pripravljalnimi, tudi fizičnimi deli na HE Blanca, pred tem pa bo potrebno odkupiti zemljišča; za energetski del bodo morali odkupiti 31 parcel, za celotno ureditev infrastrukture ob HE Blanca pa kar 1200 parcel. Državni lokacijski načrt (DLN) za HE Blanca je trenutno v fazi usklajevanja, marca naj bi ga potrdil občinski svet, aprila ali maja pa vlada. V letošnjem letu naj bi stekla tudi javna razgrnitev DLN za HE Krško, ki bo zelo zahteven projekt, saj se bo elektrarna gradila v dveh gradbenih jamah. Določene aktivnosti potekajo tudi glede HE Brežice; predvsem gre za pripra- vo študij in presoje vplivov na okolje. Aprila prihodnje leto bi morala HE Boštanj začeti obratovati, maja pa bi tako občina dobila prvo koncesnino z naslova tukaj pridobljene električne energije. Čeprav na prvi pogled izgleda vse lepo, pa je direktor projekta Bogdan Barbič na srečanju z okoljskim ministrom javno povedal, da imajo zadnje mesece precejšnje težave, da je terminski plan izgradnje HE Boštanj ogrožen in da je HE Boštanj na kritični poti. Barbič tako ni prepričan, da bo aprila prihodnje leto HE Boštanj tudi v resnici dala prve kilovate električne energije. Tudi direktor Infre Vojko Sotošek, ki je zadolžen za izvedbo infrastrukture, potrjuje, da prihaja do težav zaradi zakomplicirane Drago Fabjan, Vojko Sotošek in Janez Podobnik zakonodaje pri odkupu zemljišč. Infra že ima sklenjeno pogodbo z izvajalcem o nadviša-nju ceste med Boštanjem in Kompoljem, v pripravi je prestavitev ceste Breg - Sevnica vključno z izgradnjo nadvoza. Do konca avgusta, ko naj bi se začelo polnjenje akumulacijskega bazena, morajo postoriti še veliko stvari, med drugim zgraditi vodovod na Orehovem in povezovalni vodovod med Boštanjem in Kompoljem. Ker pa ne morejo pridobiti zemljišč, dela stojijo. Minister Janez Podobnik zagotavlja, daje projekt izgradnje verige HE na spodnji Savi, ki se ne sme končati pri Blanci, prioriteten. Na srečanju v Sevnici je obljubil, da bo na ministrstvu zadolžil osebo, ki bo bdela nad tem projektom in usklajevala delo med koncen-dentom, koncesionarjem in Posavjem. Podobnik je pohvalil vse tri posavske občine, ki v tem projektu dobro sodelujejo, še posebej pa je pohvalil HSE in njenega direktorja Draga Fabjana. Nada Černič Cvetanovski Prva posavska evroinženirja Ljubljana - Slovenski nacionalni komite evropske federacije nacionalnih inženirskih združenj (FEANI) je podelil 31 tehničnim strokovnjakom naziv evroinženirja, ki so ga pridobili v lanskem letu. Naziv po enotnih minimalnih kriterijih podeljuje 27 evropskih držav članic FEANI, imetnikom pa olajša zaposlovanje v Evropi, saj jih po izobrazbi izenačuje z inženirskim kadrom države članice. Naziv evroinženirja so na slovesnosti, ki se je je udeležil tudi minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jure Zupan, prejeli inženirji elektrotehnike, strojništva in gradbeništva. V Sloveniji je tako sedaj 92 evroinženirjev, medtem ko jih je v Evropi skupaj s slovenskimi že čez 28 tisoč. Naziv evro inženirja sta prejela tudi dva Posavca, univerzitetno diplomirana inženirja, ki sta oba zaposlena v krški nuklearki, Marko Pirc iz Brežine je strojni, njegov sokrajan Franc Ska-ler pa elektroinženir. Skaler je povedal, da je pomembno to, da se izobrazba prizna po celi Evropi, čeprav se bo to sčasoma zgodilo kar avtomatsko. Ker je zaposlen v nuklearki, si je pridobil precej dodatne izobrazbe, zato pot do omenjenega naziva ni bila pretirano težka, priložiti je moral le življenjepis s podatki o izkušnjah. Vpis v register pomeni za inženirje, ki želijo opravljati svoj poklic v drugi državi, dokazilo o njihovem znanju Jn usposobljenosti, je še dodal Skaler, delodajalcem pa daje ustrezne informacije o izobrazbi in poklicnih izkušnjah inženirja. Sicer pa se naziv evroinženirja podeljuje posameznim tehničnim strokovnjakom iz 27 evropskih držav članic na osnovi dogovorjenih kriterijev v Evropi, priznanih visokošolskih programov tehničnih fakultet in ustrezne (petletne) prakse. Priznanje diplome je pogoj za sodelovanje med evropskimi inženirji na posameznih tehničnih področjih, hkrati pa evroinženirjem omogoča zaposlovanje v vseh evropskih državah. Postopek za pridobitev naziva traja eno leto, naziv pa lahko strokovnjak uporablja, dokler je vpisan v poseben FEANI register in ne krši kodeksa etike. Podelitve so se poleg ministra udeležili tudi drugi visoki gosti, med drugim predsednika Slovenske inženirske zveze dr. Baldomir Zajc in Inženirske zbornice Slovenije Črtomir Remec. M. K. Terme Čatež izstopile iz tekme za Sunčani Hvar Zagreb - Predstavniki hrvaškega sklada za privatizacijo (HFP) so pred dnevi odprli obvezujoče ponudbe za ustanovitev javno-zasebnega partnerstva v podjetju Sunčani Hvar. Med ponudniki tokrat ni bilo Term Čatež, ki so lani dostavile neobvezujočo ponudbo, s tem pa tudi pokazale interes za partnerstvo v največji hrvaški turistični družbi. Ustrezni obvezujoči ponudbi sta od sedmih podjetij, ki so oddala neobvezujoče ponudbe, dali le dve družbi, in sicer hrvaški investicijski sklad Quaestus in luksemburška investicij sko-razvojna družba ORCO. Razpisna komisija je odprla tudi eno neveljavno ponudbo, ki jo je dalo britansko podjetje Credit Suisse First Boston. STA Bodo vinogradniki še obdelovali vinograde? Sevnica - Rednega občnega zbora društva vinogradnikov Sevnica-Boštanj se je udeležilo kar 138 vinogradnikov. Uvodoma so prisluhnili pevcem z Razborja ter predavatelju Jožetu Maljeviču, kije spregovoril o tleh in gnojenju v vinogradu. Vinogradniki pa so spregovorili tudi o nič kaj rožnati usodi, kijih čaka. Število članov društva vinogradnikov Sevnica-Boštanj, ki povezuje tako pridelovalce cvička kot deželnega rdečega vina, se je od lanskega leta povečalo za 10 odstotkov in šteje 260 članov. Člani društva so tudi v lanskem letu po zaslugi društva pridelali dobro vino. V okviru vinogradniške organizacije namreč potekajo številna predavanja tako o tekočih delih v vinogradu kot o vzgoji in negi vina. Društvo vinogradnikov Sevnica-Boštanj ima tudi vzorno urejeno spletno stran, kjer objavlja koristne informacije za vinogradnike. Kot konodaja zanje neugodna. Pridelava grozdja še naprej ostaja kmetijska dejavnost, medtem ko pridelava vina ne. Matjaž Jakše, predsednik Društva vinogradnikov Studenec in predstavnik dolenjskih vinogradnikov v vseslovenski organizaciji VINIS je opozoril na številne težave, ki v prihodnosti čakajo vinogradnike. Jakše se boji, da nov zakon o dohodnini ne bo pobral več davkov, temveč bo spodbudil sivo ekonomijo. Po njegovem mnenju bodo številni vinogradniki svoje vinograde razknjižili, grozdje pa skrili. Uradno bodo tako pridelali le Vinogradniki so razpravljali o problemih v njihovi panogi. pravi predsednik društva Milan Simončič, spletno stran dnevno obišče 20 vinogradnikov. Vinogradniki redno sodelujejo tudi na ocenjevanjih vin, hodijo na ekskurzije in pohode; lanskoletnega se je udeležilo kar 120 pohodnikov, ki so se podali na Žigrski Vrh, kjer so jih pričakali domačini in jih pogostili. Podobne aktivnosti se bodo odvijale tudi v letošnjem letu. Vinogradniki pa se bojijo, da se bo njihovo število zmanjšalo, saj je nova dohodninska za- 240 I vina, kolikor je dovoljenega za lastno porabo. Jakše je prepričan, da morajo vinogradniki stopiti skupaj, kajti le tako bodo močnejši.V nasprotnem primeru bo armada vinogradnikov izginila. Sevniško-boštanjske vinogradnike je na shodu pozdravil tudi sevniški župan Kristijan Janc, ki je samokritično ocenil, da je sramota za župana vinogradniške občine, da nima ne vinograda ne zidanice. Zato se je lotil obnove stare očetove zidanice, ki je v zaključni fazi. N.Č.C. ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Območna enota Brežice Tečaj za sekače v Sevnici Gozdarji Zavoda za gozdove OE Brežice, krajevna enota Mokronog in krajevna enota Sevnica so ob sodelovanju Društva lastnikov gozdov Mirenske doline organizirali obširnejši tečaj za tehniko dela z motorno žago. Izvedli so ga mentorji in predavatelji Srednje gozdarske in lesarske šole iz Postojne. V času od 31.1. do 4.2. 2005 je v Sevnici potekal prvi - teoretični del tečaja, ki se ga je udeležilo sedem slušateljev, šest iz občine Sevnica in eden iz občine Krško, še trije prijavljeni pa so zaradi bolezni udeležbo v zadnjem trenutku odpovedali. Zavod za gozdove Slovenije že vse od ustanovitve leta 1994 organizira različne oblike izobraževanj (predavanja, tečaji, izdajanje publikacij...) za lastnike gozdov. Tečaji na teme: vzdrževanje motorne žage, varno delo z motorno žago, krojenje lesa, varno delo s traktorjem, nega mladega gozda so redno na programu izobraževanj za lastnike gozdov. Izobraževanj, ki bi bila namenjena tistim, ki delajo v gozdu nekoliko več, ki bi želeli to delo opravljati kot dopolnilno dejavnost na kmetiji ali postati celo samostojni podjetniki, pa do sedaj na našem območju še ni bilo. Da bi se bilo potrebno izobraziti in svojo dejavnost nekako legalizirati, vedo tudi tisti, ki ta dela žal vse prevečkrat opravljajo pod krinko medsosedske pomoči. O smrtnih žrtvah in poškodovanih pri delu v gozdu je bilo v zadnjem času veliko napisanega. Po številu nezgod med zasebnimi lastniki gozdov smo žal v samem evropskem vrhu. Največ nezgod se pripeti pri sečnji drevja, ki je osnovni in eden najpomembnejših ukrepov v gozdu. Tudi zaradi tega smo organizirali nekoliko obširnejši tečaj za tehniko dela z motorno žago. Teoretični del tečaja v obsegu 40 ur se sestoji iz spoznavanja motorne žage in tehnike dela z motorno žago. Predvideno je, da se z omenjenimi vsebinami slušatelji seznanijo v učilnici. Srednja gozdarska in lesarska šola je bila pripravljena tudi za minimalno število slušateljev teoretični del izvesti kar najbližje udeležencem, v Sevnici. Praktično usposabljanje, ki traja najmanj 40 ur, upoštevaje predznanje udeležencev, pa bo izvedeno v tem oz. prihodnjem mesecu v Postojni. Na koncu teoretičnega in praktičnega dela se izvede predpisano preverjanje znanja. Vse bolj očitno postaja, da primerno formalno usposobljenih delavcev za delo v gozdu manjka. Poklic gozdnega delavca sekača, traktorista ali pa delavca gojitelja je bil od nekdaj težak poklic. Delovno mesto ni v ogrevani delavnici ali pisarni, prav tako ni tople malice. Potencial, ki ga nudijo naši gozdovi, pa je velik. Verjetno, deloma tudi zaradi prej omenjenega, žal ostaja premalo izkoriščen. Laično mnenje, da se v slovenskih gozdovih seka preveč, je napačno. Gozdarji ugotavljamo, da bi lahko v gozdovih sekali celo več. Brez usposobljenih in tudi primemo opremljenih gozdnih delavcev pa to ne bo mogoče. Svojo priložnost, kot možnost za delo na tem področju, gotovo vidijo tudi udeleženci tega tečaja. Prepričani smo, da bo dela, upamo pa, da tudi zaslužka, brez katerega ne gre, za vseh sedem, ki so se odločili za opisani tečaj tehnike dela z motorno žago, dovolj. Hkrati vse lastnike gozdov in ostale obveščamo, če so zainteresirani za katero od področij izobraževanja, ki jih organizira ZGS, naj pokličejo revirnega gozdarja oz. se oglasijo na krajevnih enotah ZGS, območna enota Brežice. Danijel Pavlin, univ.dipl.ini.gozd., vodja KE Sevnica Kelemina prvi nadzornik Sklada za razgradnjo Krško - Imenovan je nov devetčlanski nadzorni odbor Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško. Njegov predsednik je postal nekdanji poslanec SDS Branko Kelemina. Pred njim je to funkcijo opravljal nekdanji poslanec LDS Branko Janc-Nov odbor ima mandat pet let. Nadziral naj bi sredstva sklada s sedežem v Krškem, ki deluje deset let in mu mesečno na račun priteka prispevek za razgradnjo od slovenskega dela prodane električne energije iz nuklearke. B.D. Radio Sevnica E radio/brežice / n& »*,7 1» »J.O M"» | ^ ŠOLSTVO, ZDRAVSTVO Cas je za vpis! Slovenija, Posavje - Ob koncu tedna so slovenska univerzitetna in srednješolska mesta preplavili bodoči študenti in dijaki, saj so po šolah potekali informativni dnevi. Obogateni z informacijami imajo bodoči intelektualci do 8. oziroma do 10. marca čas, da se vpišejo v želene programe. Tildi v Posavju je ponudba izobraževanja pestra. Ekonomska in trgovska šola Brežice bo v letošnjem šolskem letu v program trgovec sprejela 52 novincev, v program ekonomski tehnik pa 112. Gimnazija Brežice razpisuje 120 prostih mest za program gimnazija, od tega je 30 vpisnih mest namenjenih izobraževanju v evropskem oddelku. Poleg tega bo v program ekonomske gimnazije vpisala še 60 novincev. Srednja šola Krško ima za novince rezerviranih 26 vpisnih mest v programu elektrikar elektronik, prav toliko v programu elektrikar energetik, kjer izobraževanje traja tri leta. Po 28 novincev lahko sprejmejo v štiriletne programe elektrotehnik elektronik, elektrotehnik energetik in elektrotehnik računalništva. Za obdelovalce kovin, ki jih na našem trgu primanjkuje, so rezervirali 20 vpisnih mest, izobraževanje pa traja dve leti in pol. V model skupnega izvajanja programov v strojništvu, kamor sodijo tako oblikovalci kovin, avtomehaniki, strojni mehaniki, orodjarji, avtokleparji in konstrukcijski mehaniki lahko sprejmejo 52 novincev, izobraževanje pa traja tri leta. Poleg tega Srednja šola Krško v novem šolskem letu lahko vpiše 28 novincev v program strojnega tehnika ter 60 novincev v progam tehniške gimnazije. Srednja šola Sevnica bo v šolskem letu 2005/2006 vpisala 26 novincev v program frizer ter 26 v program mizar, kje gre za triletno izobraževanje, 28 prostih vpisnih mest pa imajo za štiriletni program turističnega tehnika. Dijaški dom Sevnica, ki deluje pod okriljem sevniške srednje šole lahko letos sprejme 34 novincev. Višja strokovna šola Brežice, ki izvaja višješolski študijski program komercialist pa razpisuje v novem šolskem letu 70 vpisnih mest za redni in 70 za izredni študij. Učenci se morajo v prvi letnik srednjega izobraževanja vpisati najkasneje do 10. marca, študenti pa na ustrezno fakulteto do 8. marca. Nada Černič Cvetanovski Novost v izobraževalni ponudbi Posavja je letos Fakulteta za logistiko. V tem študijskem letu bo izvajala redni študij v Celju in v dislocirani enoti v Krškem, če se bo vpisalo najmanj 40 študentov v posameznem kraju. V redni študij lahko Fakulteta za logistiko sicer vključi 100 študentov, v izredni pa 150. Višina prispevka za izredni študij bo določena in objavljena konec avgusta. Brezplačne meritve za zdravo življenje Brežice - Naše telo in z njim naše zdravje sta zaradi vsakodnevnega stresa, nepravilne prehrane in premalo gibanja na veliki preizkušnji. Z zdravim načinom življenja in rednimi preventivnimi merjenji krvnega tlaka, maščob in sladkorja v krvi se lahko izognemo zdravstvenim zapletom oziroma jih pravočasno odkrijemo in kontroliramo že obstoječa obolenja. Mercator bo v sodelovanju z Društvom za zdravje srca in ožilja v četrtek, 17. februarja, med 16. in 20. uro v Mercator Hipermarketu Brežice vsem obiskovalcem omogočil brezplačne meritve krvnega tlaka, holesterola, trigliceridov in krvnega sladkorja. Pri meritvah krvnega tlaka bo z društvom sodelovalo podjetje Paul Hartmann Adriatic d.o.o., evropski proizvajalec medicinskih pripomočkov in opreme, ki bo za ta namen dalo aparat za merjenje krvnega tlaka. rojstva v porodnišnici brežice Hura počitnice! Posavje - Pred posavskimi šolarji in dijaki je teden dni brezskrbnih počitnic, ki se jih zagotovo vsi že iskreno veselijo. Zadnji topli dnevi so sicer stopili sneg (ob zaključku naše redakcije so vremenoslovci sicer napovedovali novega - bog jih usliši), tako si bodo počitnikarji morali poiskati še kakšno drugo vrsto zabave. Za to so poskrbele tudi nekatere posavske ustanove. Zveza prijateljev mladine Krško v času zimskih počitnic za šolarje, predšolske otroke, odrasle, dijake in študente organizira enodnevne smučarske izlete v Cerkno. Tamkajšnje smučišče velja za najsodobnejše v Sloveniji. Izvajalec izletov bo T.A. Karantanija. Cena enodnevnega izleta je za predšolske Otroke (ti morajo biti v spremstvu odrasle osebe) 3.500 SIT, za osnovnošolce 5.200 SIT, za dijake in študente 5.400 SIT in za odrasle 6.300 SIT. Osnovnošolci morajo priložiti podpisano izjavo staršev, da jim dovoljujejo samostojno smuko. Za učence do 10. leta je obvezno doplačilo 800 SIT za vaditelja smučanja in ne smejo pozabiti na čelado. Organizirana bo tudi osnovna in nadaljevalna šola smučanja in deskanja, ki na dan stane 2.500 SIT. Če bo dovolj prijav, bo avtobus vsako jutro odpeljal izpred osnovnih šol Raka, Lesko- vec, Krško, Koprivnica, Senovo in Brestanica, izletniki pa bodo domov prispeli med 19. in 20. uro. V brežiškem mladinskem centru bodo ob tradicionalnih delavnicah organizirali tudi nastop srednješolskih plesnih skupin v torek, 22. februarja, ob 20. uri, v četrtek, 24. februarja pa še literarni večer prav tako ob 20. uri. V sevniški občini (tudi tokrat) med počitnicami ne bo kaj posebej poskrbljeno za mlade nadebudneže. Sevniški šolarji bodo imeli po dolgih letih sicer spet priložnost, da si zimske počitnice popestrijo s skokom v kino. OS Blanca bo za svoje počitnikarje vsak dan med 9. in 12. uro organizirala počitniške igranje, na OS Sevnica pa bodo med 9. in 12. uro potekale športne aktivnosti. Študentski klub Sevnica bo za vse zainteresirane 26. februarja organiziral smučanje na enem smučarskih središč, odhod pa bo ob 6.30 izpred OS Savo Kladnik Sevnica. Na snežne strmine pa se lahko počitnikarji odpravijo tudi pod okriljem Salezijanskega mladinskega centra. Organizirali bodo smučanje na Pohorju in sicer v dveh skupinah; prva skupina bo smučala od 20. do 23. februarja, druga pa od 23. do 26. februarja. Cena smučanja za člane SMC je 7.000 SIT, za nečlane pa 8.000 SIT. Prijave zbirajo do sobote. B.D./M.K./ N.Č.C. V TOM pri ZPMi SKIMAON KUC -VSAK DAH 00 13* DO JO’ Anamarija bo praznovala rojstni dan prav na slovenski kulturni praznik, saj je svoje najbližje, najbolj pa mamico Renato Šegi-na, razveselila prav 8. februarja ob šestih zjutraj. Na Senovem, kjer z Zvonetom pravkar dokončujeta novo hišo, je dojenčka prav nestrpno pričakovala tudi 7-letna Patricija, ki je sestrici izbrala ime. Renata, ki je dopolnila okroglih 30 let, pravi, da je bil to najbrž njen zadnji otrok. Rojstva od 31. 1. do 13. 2. 2005 Deklice so rodile: Mateja Hižek iz Brežice, Tatjana Čerkuč iz Trebč (Bistrica ob Sotli), Anita Valerija Robek iz Bistrice ob Sotli, Anita Starc iz Krškega, Renata Segina s Senovega, Jožica Bračun Bokor iz Brežic, Romana Presker s Trebeža in Vesna Mirt z Dovškega ^ Dečke so rodile: Ksenja Kovačič z Gorice, Barbara Pavlovič Blevanč iz Leskovca pri Krškem, Martina Dimc iz Stranj, Darlen Končina iz Gorenje vasi, Irena Denžič iz Podgorja pri Pišecah, Tatjana Gašperin iz Brežic in Tina Turk iz Krškega. Epidemija prehladnih obolenj Posavje - Iz Bolnišnice Brežice sporočajo, da so zaradi epidemije prehladnih obolenj do preklica prepovedani obiski na otroškem in ginekološko-porodnem oddelku. Razglašena je epidemija respiratornih infektov ali prehladnih obolenj, ki jih povzročajo različni virusi in bakterije, medtem ko virus gripe še ni izoliran. Torej ne govorimo o epidemiji gripe. Zdravstveni domovi v Posavju že tri tedne beležijo občutno povečan obisk bolnikov. V brežiški bolnišnici se je zaradi prehladnih obolenj povečalo število pacientov, ki so bili sprejeti na intemistični in otroški oddelek, je povedala dr. Vanda Kostevc-Zorko, vodja intemističnega oddelka. Ker se prehladna obolenja prenašajo s kihanjem in kašljanjem, se v bolnišnici nadejajo, da bodo svojci pacientov na oddelkih s prepovedanimi obiski to sprejeli z razumevanjem. Otroci, novorojenci in porodnice so še posebej občutljivi, zato je ukrep prepovedi obiskov na teh dveh oddelkih nujen. Zdravstveno osebje se nadeja, da bodo svojci po lastni presoji omejili obiske tudi na internem oddelku. Za oddelek intenzivne terapije pa vedno velja, da brez vnaprejšnjega dogovora z zdravnikom in njegovega soglasja obiskov ni. Respiratorni infekti, ki bolj ogrožajo otroke in starejše, zaenkrat v Posavju ne povzročajo zapletov, čeprav je bolezen spravila v posteljo tudi del zdravstvenega osebja. Direktor krškega zdravstvenega doma dr. Rudolf Ladika pravi, da je med zaposlenimi nezadovoljstvo, ker bo potrebno prekiniti dopuste in nadomeščati bolne kolege. Sevniški zdravstveni kolektiv pa se zaenkrat še uspešno brani infektov. Dr. Zorkova se nadeja, da se bodo pričele razmere kmalu umirjati, saj ima takšen tip obolenj svoj čas trajanja, ki se meri v tednih. Za respiratorne infekte ni stoodstotno dokazanega učinkovitega zdravila, ki bi bil na pozitivni listi zdravil. Na samoplačniškem seznamu pa obstaja eno dokaj učinkovito zdravilo, pove dr. Ladika. Obolelim svetuje, naj pri dvigu telesne temperature na 38 stopinj Celzija ne postanejo panični, ker to ne za otroke ne za srednjo generacijo še ne pomeni ničesar dramatičnega, je pa bolezen potrebno “odležati”. B.D. Mladi proti nivojskem pouku Ljubljana - Če smo enakopravni v državi in Evropi, bodimo enakopravni tudi v šoli, kjer naj se v devetletki ukine nivojski pouk, je eno od sporočil 15. nacionalnega otroškega parlamenta, na katerem je v ponedeljek v veliki parlamentarni dvorani približno 170 osnovnošolcev razpravljalo na temo Mladi in Evropa. Med njimi so bile tudi tri Posavke - Petra Omerzu, ki je zastopala sevniško občino, Katarina Rešek iz OS Jurija Dalmatina in Pišečanka Sabrina Smajilovič. Mladi parlamentarci so debatirali o nekaterih ključnih vprašanjih, s katerimi se soočata slovenska, pa tudi evropska družba. Predvsem o položaju otrok v Evropi, o vprašanjih, povezanih z državljanstvom, demokracijo, pojavi nestrpnosti in diskriminacije, o globalizaciji, revščini, vojni, izobraževanju, pa tudi o ak-tulnem filmu “Srce v breznu”. Sicer pa so mladi parlamentarci, ki si želijo kakovostnega izobraževanja za vse, izpostavili probleme devetletke, poudarili pomen zaščite slovenskega jezika in kulture ter potrebo po njuni večji prepoznavnosti. Predvsem pa so izrazili željo, da sprejeti sklepi ne bi ostali le zapisani na papirju, ampak bi se tudi uresničili. Izpostavili so tudi željo biti aktivni državljani, zato bi po njihovem mnenju tudi nepolnoletni morali soodločati o vprašanjih, ki zadevajo predvsem njihovo prihodnost. STA/M.K. www.voilcswagen.si Slovenski šampion. Golf Champion 1.9 TDI za 3.990.000 SIT. Ob osvojitvi naslova Slovenski avto leta smo za vas pripravili edinstveno ponudbo. Poseben model Golf Champion z dinamičnim dizelskim motorjem 1.9 TDI (66kW/90KM), avtomatsko klimatsko napravo, štirimi vrati, serijsko kovinsko barvo ter električnim pomikom stekel spredaj in zadaj je šampion brez konkurence in modei brez primere. V omejenem številu vam je na voljo v salonih vozil Vblkswagen. Je sploh treba še kaj dodati? Sa* jt fx»9S>*: TJ 1'iOit *«v Sna«!«:«* mtrtm. Golf Champion Radanovič Brežice d.o.o. Tei.: 07/49-92-150 ČemelCva ulica 5. Fax; 07/49-92-172 82SO Brežic IZ LOKALNIH SKUPNOSTI Svečano za praznik Senovo - Senovo si je za svoj krajevni praznik izbralo 9. februar kot spomin na dogajanje v kraju, vezano na legendarno 14. divizijo. V kraj je prišla v noči z 9. na 10. februar leta 1944. S Kozjanskim bataljonom je namreč pripravila načrt za napad na orožniško postajo. Med napadom so uničili rudniško separacijo, strojnico in materialno skladišče. Tistega februarja je odšla s Senovega v partizane tako imenovana avstrijska posadka. Štela je okrog tristo mož. To je bil 5. bataljon Kozjanskega odreda, ki je ustašem preprečil pobeg. Stari Senovčani so na mlajše generacije prenesli spoštljiv spomin v zvezi z usodnimi dogajanji med drugo svetovno vojno, kar se kaže v varovanju spominskih obeležij o 14. diviziji in z obnovljeno partizansko bolniš- Zahteva po brvi med Šmar-čno in Bregom izhaja iz koncesijske pogodbe, ki določa, da mora koncesionar ob gradnji HE na spodnji Savi zagotoviti prehodnost jezovnih zgradb. Utemeljenost brvi na Šmarčni, ki bo široka 2,5 m, lokalna skupnost utemeljuje s tem, da je na tem mestu nekoč vozil brod. Sedaj, ko ga ni, bo brv javna komunikacija, po kateri bodo lahko šolarji in delavci prišli do javnega prevoza na železniško postajo Breg. Brv pa utemeljujejo tudi z vidika turizma, saj bi krožno povezovala sprehajalno-kolesarsko pot ob akumulacijskem jezeru HE Boštanj, prav tako pa bi prav prišla planincem, ki bi želeli na Lisco, Lovrenc, na Razbor, Okroglice in podobno. Vrednost brvi je 135 mili- nico na Bohorju. Tokratni praznik so obeležili s svečano sejo Sveta krajevne skupnosti v dvorani 14. divizije. Predsednik Jože Ribič je spregovoril o realizaciji plana in o načrtih. Imajo še precej nalog s področja infrastrukture. Ljudi v hribovitem svetu namreč povezuje veliko javnih poti, ki bi jih želeli asfaltirati. V sedanjem stanju ob močnih nalivih te ceste postanejo namreč neprevozne, kar se je zgodilo lani poleti. Osrednja skrb pa je namenjena sanaciji posledic jonov SIT, financirala pa naj bi jo HSE in občina, vsak polovico. Občina Sevnica pa je dosegla, da se v financiranje investicije vključi še javno podjetje Infra. Konec lanskega leta je vlada potrdila aneks h koncesijski pogodbi, po katerem je v investicijo z 42 milijoni vključena tudi Infra. Občina Sevnica bi bila tako v investiciji udeležena s 30 milijoni SIT, ki sicer niso predvidena v proračunu za tekoče leto. Poleg finančne obveznosti se občina obvezuje, da bo pridobila vsa potrebna zemljišča za izgradnjo brvi ter sodelovala pri pridobivanju dokumentacije za gradnjo. Ko bo brv zgrajena, bo občina postala njen lastnik, s tem pa bo zadolžena za njeno vzdrževanje. Brv na Šmarčni naj bi bila zgrajena prej, preden se bo rudarjenja, s katero v kraju niso zadovoljni. Državo opozarjajo na nedokončano delo v zvezi z urejanjem obsežne površine nad rudniškimi jaški. Rudnik je nekoč kraj razvijal, saj je bilo leta 1900 na Senovem le tristo duš, v času njegovega razcveta v šestdesetih letih prejšnjega stoletja pa dva tisoč. A že po letu 1970 je postalo očitno, da je eksploatacija premoga zaradi prevelikih stroškov postala neekonomična. Mariborska Metalna je po direktivi postavila svoj obrat na Senovem, ki je sprejel viške rudarjev. Danes kapital išče lokacije po drugačnih zapovedih in izčrpan rudniški kraj za vlagatelje ni atraktiven. Vendar v krajevni skupnosti verjamejo, da se tudi to lahko spremeni, če bodo vsi akterji, zadolženi za razvoj, strnili vrste. B.D. začelo polnjenje akumulacijskega jezera, torej v jeseni. Predsednik odbora za komunalno dejavnost in infrastrukturo Branko Kelemina je predlagal, naj se prouči možnost gradnje takega objekta, ki bi bil prevozen tudi z osebnimi vozili. Župan Janc je pojasnil, da na sestankih na Šmarčni nikoli ni bila izpostavljena taka želja oz. zahteva. Sicer pa tečejo dogovori med občinama Sevnica in Radeče ter Savskimi elektrarnami, ki so lastnik mostu na Vrhovem. Most, ki je bil zgrajen ob gradnji HE Vrhovo namreč že leta propada, sedaj pa naj bi ga uredili tako, da bi bil prevozen tudi za osebni promet. S tem bi delno reševali prometno komunikacijo za okoliške kraje in tudi za Šmarčno. Nada Černič Cvetanovski Lovci drugače organizirani Posavje - Na občnem zboru Zveze lovskih družin Posavja so se uvodoma poglobili v delo minulega leta, v nadalje-vanjupa so ustanovili Območno združenje upravljavcev lovišč. Po novem zakonu o divjadi in lovstvu, ki je začel veljati 20. maja 2004, je nova lovska organizacija Območno združenje upravljavcev lovišč (OZUL), ki jih je v Sloveniji štirinajst. Tako so člani Zveze lovskih družin Posavja opravili konsti-tuitiven zbor upravljavcev lovišč, ki zajema 25 posavskih lovskih družin. Posavski OZUL je v celoti identičen z dosedanjimi mejami Zveze lovskih družin Posavja in bi takoj po ustanovitvi lahko deloval. Vendar pa, kot pravi predsednik Zveze lovskih družin Posavja Anton Podgoršek, OZUL ni pravna oseba in tako ne more biti nosilec pravic, obveznosti in dolžnosti, torej ne more poslovati v pravnem prometu. In kako nastalo situacijo rešiti; po mnenju Podgorška so tudi na Lovski zvezi Slovenije uvideli, da bodo potrebne spremembe. Našli so začasne rešitve, sicer pa bo potrebno najti dokončno rešitev prihodnje organiziranosti še v tem letu. Anton Podgoršek Zakon določa devet članov OZUL-a; tako so bili v izvršilni organ izvoljeni Ivan Šepec, LD Kapele, Franc Butara, LD Cerklje ob Krki, Otto Sevšek, LD Kostanjevica, Martin Kerin, LD Raka, Ivan Kozole, LD Videm ob Savi, Franc Slemen-šek, LD Brestanica, ter Slavko Zakšek, LD Boštanj. Za predsednika so izvolili Aleša Ilca, LD Bizeljsko, podpredsednik pa je postal Jani Krivec, LD Loka pri Zidanem Mostu. K.M. Izgnanci o zakonu Globoko - Člani krajevne organizacije društva izgnancev Globoko-Pišece, zbralo se jih je okrog 120 od skupaj 233 včlanjenih, so se pred nekaj dnevi sestali na rednem letnem zboru. Med drugim so izvolili delovno predsedstvo in obravnavali poročila, glavni del zbora pa so namenili razpravi o izplačilu odškodnine za prisilno delo v Nemčiji. Prvi del obroka je večina upravičencev, teh naj bi bilo v društvu okrog 70, že dobila, sedaj pa pričakujejo še izplačilo preostanka. Predsednica društva izgnancev Slovenije Ivica Žnideršič je spregovorila tudi o zakonu o vojni odškodnini, ki naj bi ga v državnem zboru sprejeli čimprej, saj medresorska komisija dela pospešeno. V društvu upajo, da bo Slovenija ta denar od Nemčije res izteijala, saj bo v nasprotnem primem morala prispevati sredstva iz lastnega proračuna. Do tega denarja bodo upravičeni vsi izgnanci. M.K. Za plodno delovanje v kraju so na osrednji proslavi ob kulturnem prazniku prejeli priznanja KS Senovo Hinko Uršič, Vinko Hostar, Janika Umek, Pavel Hittaler, Metalna Senovo, Mizarstvo Božičnik Ferdinand in Prostovoljno gasilsko društvo Senovo. Za več kot petdesetletno služenje krajanom na verskem in humanitarnem področju pa je duhovnik Janez Nanut prejel listino častnega krajana. Njegova zasluga je izgradnja nove cerkve na Senovem, obvarovanje drugih sakralnih spomenikov in gradnja pokopališča na Dovškem. Njihovih deset let Zdole - Turistično hortikulturno društvo Zdole v letošnjem letu obeležuje 10. obletnico delovanja. V tem času so člani društva in krajani Zdol uresničili številne zastavljene cilje, kraj pa je vse bolj priljubljen tudi za številne obiskovalce. Ob jubileju so se ozrli po opravljenem delu. mi je najodmevnejše Jurje-vanje, ki bo letos potekalo prav na Jurjevo nedeljo 24. aprila, seveda s tradicionalnim cvrtjem jajc. Ob tej večdnevni prireditvi pripravljajo tudi vidovanje v mesecu juniju, organizirajo pohode, mi-klavževanje, pustne povorke, materinski dan, od lanske jeseni tudi gozdarske igre na Perišču v Grabnu. Poleg tovrstnih prireditev skrbijo za čistočo v krajevni skupnosti, saj organizirajo številne čistilne akcije, med večjimi so čiščenja divjih odlagališč, pravi predsednik društva Danijel Novak. V društvu pa imajo še veliko načrtov. Letos želijo organizirati tekmovanje peric na Perišču v Grabnu ter obuditi star kmečki običaj - žetvo, posvečati skrb urejenosti celotnega kraja ter urediti spominski sobi najbolj znanima rojakoma Benu Zupančiču in kuharskem mojstru Ivu Ivačiču. Karmen Molan Na Šmarčni bodo dobili brv Sevnica - Sevniški občinski svetniki so potrdili sporazum o gradnji in financiranju brvi med Šmarčno in Bregom, ki ureja obveznosti med Holdingom Slovenske elektrarne (HSE) in Občino Sevnica. Ta dokument je osnova za izgradnjo brvi, ki časovno že zamuja. Zgrajena mora biti do začetka obratovanja HE Boštanj, najceneje pa bi bilo, če bi bila zgrajena do začetka polnjenja akumulacijskega bazena, to pa je do jeseni. Osnovna naloga društva ob tikulturno društvo v Sloveniji ustanovitvi je bila ohranjati razvili društveni prapor, pode-stare ljudske običaje, urejan- lili pa so tudi zahvale, ki so jih je vasi v krajevni skupnosti in prejeli Andrej Molan, Jože privabiti čim večje število Mlakar, Jože Spiler, Edi Zu-obiskovalcev. Z zastavljenimi pančič in Igor Sokolovič. cilji so uspeli. Ob svečanosti Društvo vsako leto organi-so kot prvo Turistično hor- žira številne prireditve med nji- Podžupcmja Nuša Somrak in Danijel Novak razvijata prapor. Nadomestne volitve za župana občine Brežice Kandidature so vložene Brežice - do 9. februarja - torej do izteka roka za vložitev kandidatur za županske volitve v občini Brežice, ki bodo 6. marca 2005, je predpisane obrazce predalo osem kandidatov: Ivan Molan kot kandidat stranke SDS, Rok Kržan - kandidat stranke DeSUS, Stanko Radanovič - kandidat stranke SNS, Milenka Jesenko, kandidatka ZLSD, Tomislav Jurman, skupni kandidat strank LDS in AS - Aktivne Slovenije, Lado Križman - kot kandidat SLS ter dva samostojna kandidata - Bran-kica Hudina Sladič in Milko Veršec. Občinska volilna komisija je imela rok za pregled in potrditev njihovih kandidatur do 16. februarja. Šele z izdanim sklepom namreč postanejo tudi uradni kandidati. Ker redakcijo časopisa zaključujemo dan prej, podatka o potrditvah kandidatur še nimamo. Danes (četrtek, 17. februar) je žrebanje, ki določa vrstni red imen kandidatov, kakor bodo zapisana v javni oznanitvi in na volilnih lističih. B.D. “Naprej po novi poti” Kandidat SDS Brežice Ivan Molan, ki je občinski svetnik že šest let, je aktiven tudi v raznih društvih, v svetu KS in šolskih svetih, sicer pa prihaja iz Sel pri Dobovi. Zaposlen je v brežiškem Regulatorju, kjer delovnega mesta v primeru izvolitve ne bo zapustil, bo pa občutno več časa posvečal delu na občini. Kot župan namerava vse svoje moči usmeriti v gospodarstvo in izboljšanje infrastrukture, podpiral pa bo vznik turističnih kmetij in pridelavo zdrave hrane. Prizadeval si bo za čim bolj prijazno javno upravo in ustanovitev visoke šole za turizem ter regije Posavje. Meni, da občinski proračun ne bo zadostil potrebam v občini, zato priložnost vidi v razpisih za evropske sklade, pa tudi v aktivni podpori Ministrstva za gospodarstvo in samega predsednika vlade. Volivce bo nagovarjal z geslom “Naprej po novi poti”, za kampanjo pa naj v stranki ne bi porabili več kot 800 tisočakov. Molan, ki ga je za vodnje občine do izvolitve novega župana pooblastil prejšnji župan, je javnost tudi seznanil, da je zaradi sklepov Občinskega sveta Brežice na ljubljanskem sodišču sprožil upravni spor, kot mu je svetovalo ministrstvo, pristojno za lokalno samoupravo in regionalno politiko, vendar odgovora ne pričakuje vsaj še mesec dni. “Imam vizijo - imam cilj - imam rešitev” Na nadomestnih volitvah za župana kandidira tudi Tomislav Jurman, kandidat LDS in AS - Aktivne Slovenije. 43-letni Jurman biva v Selah pri Dobovi, ima dve hčerki, sicer pa že 14 let dela v svojem podjetju Kenex. Po osamosvojitvi je začel med prvimi zasebnimi podjetji v Sloveniji s prodajo kurilnega olja, sodeloval pri raznih projektih OMV in Citroena, v zadnjem času pa se precej posveča tudi podjetniškemu opismenjevanju mladih. Jurman opozarja na potrebo po izdelavi prostorskega reda in plana, ki bo omogočil razvoj poslovnih con v občini. S problematiko komunalnih odpadkov se je po njegovem prepričanju treba soočati načrtno, k procesu pa je potrebno pritegniti tudi občane. Jurman poudarja pomen ekologije, predvsem zaradi turističnih ambicij, v ta namen pa je potrebno oživiti tudi mestno jedro in urediti mirujoči promet. Delovanje občinskega sveta bi želel dvigniti na konstruktivno raven, želel pa bi sodelovati z vsemi političnimi strankami, prav tako tudi z vlado. Njegov slogan na volitvah za župana se glasi “Imam vizijo - imam cilj - imam rešitev”. M.K. Priznanja za najboljše koline Kostanjevica na Krki - Društvo Domače koline iz Kostanjevice na Krki je organiziralo že tradicionalno ocenjevanje dobrot, ki jih ljudje pripravijo ob domačem prazniku - kolinah. Ocenjevalci, ki jih je vodil Franc Škrabec, so poskusili in ocenili 33 vzorcev kranjskih klobas, 38 vzorcev krvavic, 17 vzorcev pečenic in 125 različnih tlačenk. Najbolje so bili ocenjeni izdelki Olge in Stanka Švajger iz Brežic, saj sta dobila zlato odličje za kranjsko klobaso, pečenico in tlačenko, najboljšo krvavico pa je pripravil Mira1) Hodnik iz Leskovca pri Krškem. Sicer so koline lahko poskusil* tudi gostje Kmečkega hrama, sodelujočim in nagrajencem pa s° organizatorji podelili priznanja in plakete. M.V. Miran Hodnik in Stanko Švajger z zlatimi plaketami IZ LOKALNIH SKUPNOSTI Sava Glas, 17.2.2005 intervju Med “križarji” tudi Brežičana Brežice/Kabul - V zimskih nočeh se živo srebro spusti tudi do minus 30 in še nižje, medtem ko podnevi kaže le kakih deset stopinj več, poleti pa tudi do 50 stopinj nad ničlo; Kabul leži kakšnih 2000 m nad morsko gladino, pobočja so gola, življenjska doba ljudi je 30 do 40 let, kopica lačnih otrok, kurijo z iztrebki; glavni panogi ob rokodelstvu in lesarskih spretnostih, po katerih Afganistanci slovijo, sta ovčereja in industrija zemeljskega plina. V zadnjem času (po osvoboditvi) gre predvsem poldrugo-milijonskemu Kabulu precej bolje. Prestolnica je tipično vzhodnjaška, z ozkimi ulicami in visokimi poslopji, kar otežuje delovanje “križarjem”, kot tam pravijo vojakom mednarodnih varnostnih podpornih sil ISAF. V Afganistan, ki torej ni ravno pravljična dežela, sta na šestmesečno misijo kot pripadnika 29-članskega kontingenta slovenske vojske v okviru mednarodnih sil v nedeljo odpotovala tudi dva Brežičana, vojak Rok Vrvega in njegov “šef’, menda zelo priljubljen namestnik poveljnika izvidniške skupine, 32-letni Toni Baznik, kije bil tudi naš sogovornik. Kakšne bodo glavne naloge tokratne misije oz■ konkretno vašega oddelka? Glavne naloge izvidniške skupine bodo izvidovanje, vojaška navzočnost s patruljiranjem v mestu in okolici, ohranjanje miru. Sicer pa sile ISAF v Afganistanu pomagajo prehodnim oblastem pri zagotavljanju varnega okolja v prestolnici, patruljirajo po 16 policijskih območjih, pri tem več kot tretjina obhodov opravijo družno s kabulsko mestno policijo, zagotavljajo pa tudi temeljne življenjske potrebe ter obnavljajo šole in zdravstvene zmogljivosti. To je že tretji slovenski kontingent, najbrž pa vam bodo izkušnje prvih dveh prišle zelo prav? To je še kako res, nekateri so bili na izvidovanju v Kabulu, poveljnik kontingenta Borut Cesar pa se je usposabljal na Norveškem. Med pripravami smo sicer obnovili strokovno znanje osnovnih vojaških veščin, med drugim pa tudi utrdili znanje o taktičnih postopkih, prvi pomoči, zvezah, rokovanju z eksplozivom, spuščanju s helikopterja. Pripravljali smo so se v Sloveniji, zaključna usposabljanja in preverjanja pa so potekala v Cerkljah. Naučili pa smo se tudi nekaj fraz jezika paštu, dobili nekaj praktičnih nasvetov, denimo o ignoriranju žensk ali togem pravilu, da pri pogovoru sogovorniku nikakor ne smeš gledati v oči. O tamkajšnjih navadah nam je nekoliko razširil obzorje tudi novinar Valentin Areh. Kdaj ste se odločili za vojaško suknjo in kako poteka vaš vsakdanjik? Svojo vojaško kariero sem začel pred 12 leti. Med osamosvojitveno vojno sem iz JLA prestopil v TO, potem ko ji je rekel zbogom tudi moj oče Franc, sedaj že upokojen podčastnik slovenske vojske. Po končani srednji šoli sem vstopil v šolo, postal vodnik, po treh letih pa višji vodnik. 8 let sem služboval v Cerkljah, od takrat pa se vsak dan vozim v ljubljansko vojašnico Moste. Sicer pa sem precejšen ljubitelj športa in kot vidite, rad tudi žvečim tobak. V prostem času kolesarim, tečem, se z družino potepam po Gorjancih (ki so kar moja “sveta gora”), poleti pa se potapljam. Rad tudi kuham, obožujem jedi z roštilja, sicer pa berem precej strokovne literature in se ukvarjam z družino. Zaradi adrenalinskih podvigov vas pozna kar širok krog ljudi? Pred nekaj leti sem s prijateljema v štirih dneh prepešačil pot do doline Vrat, nato pa se povzpel na Triglav. In to z 20 kg prtljage. Pri vsej “štoriji” sem si prigaral 13 žuljev po podplatih. Afganistan bo vsekakor moja največja vojaška, obenem pa tudi življenjska izkušnja. Od doma sem bil do sedaj najdlje mesec dni, med “zanimivejšimi” pa je bila nekajdnevna izkušnja pod šotorom pri -35 °C med snežnim viharjem in večmetrskimi zameti. Sicer pa bomo smeli med to misijo, ki je moja prva tovrstna, na tritedenski dopust, na te- Toni Baznik den bomo imeli brezplačen dostop do interneta in 35-minut telefoniranja. Kje boste nastanjeni v deželi 4500 km od doma in menda 600 let za nami? Bivali bomo v kanadskem kampu Julian, ki bo tudi priskrbel večino logistične oskrbe. Slovenski kontingent bo na pot odpotoval z vozili in sredstvi (strelivom, orožjem, klimatskimi napravami, grelniki, šotori) za delovanje izvidniške skupine, obenem pa z rezervnimi deli za vozila, ki sta jih uporabljala prejšnja kontingenta. Slovenska enota se bo od drugih nacionalnih vojska (teh naj bi bilo kar 36) razlikovala tudi po barvi uniform, ki bodo svetlejše barve s puščavskim vzorcem. Nekateri vojaki so si pustili brade, jaz bom to storil, ko in če bo nujno. Pomembneje je to, da se lahko v vsakem trenutku zanesemo eden na drugega. Mojca Kosem Planinci z novim vodstvom Začrtali delo Brežice - Planinsko društvo Brežice s svojimi 400 člani ostaja aktivno in dobro organizirano društvo, ki ima od zadnjega občnega zbora tudi novo vodstvo. Marijo Veble, ki je po 23-letnem predsedovanju najzaslužnejša za uspešno delo brežiških Planincev in so jo zato imenovali za častno predsednico, je hasledil Tone Jesenko. Kot so zapisali v obrazložitvi za priznanje, je Vebleto-va med drugim odločilno pričevala k odpiranju planinskih Poti in ureditvi zavetišča na Mirniku, k vsakoletnim martinovanjem in izhajanju društvenega glasila ter skrbela za delo 2 mladimi. Za svoje delo je si-£er že prejela tudi najvišje ob-cmsko odličje in mnoga planinska priznanja. Iz poročil Posameznih skupin ter prispevkov v letos še posebej bogatih Planinskih utrinkih” je mogoče povzeti, da je brežiško Planinsko društvo tudi v prešlem letu pripravilo in iz-edlo celo vrsto izletov in po-°dov ter organiziralo več pla-,'nskih taborov. Redno so skr->en Za podmladek in za izobra-nvanje ter vzdrževanje svojih p|aninskih poti. Podobne aktivnosti so si za-,avili tudi za letošnje leto. Vse 0 srede decembra, ko bo spet j nčni pohod na Cimik, načrtuje mnogo izletov od nižjih ■B^^^ovIgjJ^gsgri^Skupne Marija Veble izlete bodo imeli upokojenci, šolske skupine in delavci upravne enote. Predvidevajo izvedbo planinskih taborov, planinsko šolo in druge izobraževalne oblike, ducatu vodnikov pa naj bi se pridružil še kdo. Z delom bodo nadaljevali marka-cisti, društvo pa bo poskrbelo tudi za udeležbo na planinskih prireditvah ter pripravo prija-teljskih druženj. V.P. ____ Brežice - Člani upravnega odbora in komisij Društva invalidov občine Brežice so se sestali na razširjeni seji, na kateri so podali vsa poročila ter sprejeli smernice za delo v tekočem letu. Ozrli so se v preteklo leto, ko so bili precej aktivni tudi med poletnimi meseci. Junija so organizirali srečanje svojih članov, septembra so se v Termah Čatež srečali težji in težki invalidi, oktobra so organizirali tekmovanje v pikadu, dejavne pa so bile tudi šahovska in strelska ekipa ter ribiči. V društvu opažajo, da se jim vsako leto priključuje vse več članov, s trenutno 1200 člani so največje društvo invalidov v občini. Ob koncu leta so se večkrat sestali, obdarovali najstarejše člane, nekaj najtežjih invalidov pa so poslali na zdravljenje v toplice. Organizirali so tudi delavnice za invalide na čakanju. 11. junija bodo obeležili 30-letnico delovanja društva, na katero bodo, kot je povedala predsednica društva Marjanca Ogorevc, povabili tudi predstavnike Društva invalidov Slovenije, zaslužnim bodo podelili priznanja, priredili pa bodo tudi tekmovanje v ribolovu. Sicer pa bodo še naprej skrbeli za svoje člane; trikrat na teden jim je na voljo masaža v Gubčevi ulici, enkrat na teden tudi telovadba, zaradi prostorske stiske pa v društvu načrtujejo tudi povečanje klubskih prostorov. M.K. Breda Drenek Sotošek "Sevnica potrebuje kulturni prostor za več dejavnosti!” Kdo je Breda Drenek Sotošek, ki sicer ne slika in ne piše pesmi, a je v njej in ob njej vzcvetelo vse, kar je kultura? Od poigravanja čopičev po platnih, preko plesa igel in šivank z nitkami, spogledovanja in prepletanja besed z besedami, skladanja not v zvočno harmonijo. To in še večje v sozvočju z družino udejanjila v sevniški Lekos Galeriji Ana. Na njeno pobudo je bilo v Sevnici ustanovljeno Društvo Trg, ki deluje na področju kulture, turizma in zgodovine ter ohranitve starega jedra Sevnice. Oče Joško Drenek in mami Anica sta v edinki Bredi 18. oktobra 1947 dobila nepresah-ljiv izvir marljivosti in idej, ki jima je shodil v skromni sobici na Glavnem trgu 27 v Sevnici. In na tem mestu je ustvarila Galerijo Ana ter Papirnico in knjigarno Metka. Sicer pa Breda pove: “Ročnih spretnosti, lepega vedenja, recitacij in petja so me učili prijazni vzgojitelji sevniškega vrtca. Kot vzorna učenka sem končala osnovno šolo, želja po učenju me je nato vsak dan vodila na Kajuhovo gimnazijo v Celje, kjer sem veliko prevajala iz ruskega jezika, predvsem skoraj vsa Jesen-jinova dela ter sodelovala na gimnazij adah z recitali in prevodi. V Ljubljani sem diplomirala na Fakulteti za farmacijo in sem se kljub ponudbi za mlado raziskovalko v tovarni zdravil Krka, vrnila v rojstni kraj, kjer sem opravila pripravništvo. Sledila je redna zaposlitev, od 1973 do 1994 pa tudi mesto direktorice Lekarne Sevnica. Poleg tega sem poučevala kemijo na Srednji tekstilni šoli v Sevnici ter bila napovedovalka na Radiu Sevnica.” Ko je leta 1994 nov zakon v novi državi omogočil zasebno lekarništvo, seje odločila za pot zasebništva. Vrata doma, pod- jetja Lekos in Lekarne pod Sv. .Rokom na Drožanjski cesti so vselej odprta vsem ljudem dobre volje. Medtem sta jo želja po znanju in nemimi duh vodila dalje: ”Poleg zaposlitve in družine sem končala šolo kozmetičarke, opravila specializacijo iz farmacevtske informatike, magistrirala iz ekonomskih ved, ljubiteljsko pa pridobila še znanja šolanega vinskega svetovalca in svetovalca za hrano in pijačo.” Prvotnega načrta, da bi “trško” hišico prodali, jim ni uspelo uresničiti. “Zato smo se odločili, da se bomo ukvaijali z umetnostjo. Da bomo dali ljudem prostor, kjer bodo lahko pokazali, kaj imajo in kaj znajo, predvsem tisti, ki niso znani in ne glede na to, kaj delajo. Predstavljamo take, ki prvič razstavljajo, in tako odkrivamo mlade talente. Seveda pa smo veseli tudi že uveljavljenih ustvaijalcev, ki se želijo predstaviti v tako malem kraju, željnim kulture. Vse prireditve pripravljamo samostojno, naše delo je poplačano s pohvalami. Imeli smo že več kot 30 likovnih razstav, literarnih večerov, peko kruha in vse je bilo čudovito sprejeto,” z navdušenje pove Drenek Sotoškova. Uspehov ne pripisuje le sebi: ”Smo družina enega duha, vsi smo kreatoiji - otroci Lucija in Nataša (študentki farmacije), Tomaž (študent živilske tehnologije), mož Franci, s katerim se spodbujava in ujemava.” V svojem poklicu raziskuje in odkriva, tudi v kulturi pitja in prehranjevanja. Pri Drenek Sotoškovih je doma kultura od - do: ‘Tudi naš simbol je poseben - z dvema kroglama, čašo in kačo. Kar predstavlja notranje in zunanje zadovoljstvo, ker le tako lahko kljubuješ in ustvarjalno deluješ. Za vse to poskrbimo v hiši - zdravila, kozmetični salon, vinska apoteka, galerija, knjigama, kar je povezano tudi v imenu - LE(kama) KO(zmetika) S(otošek). Celotna firma Lekos je za dobro počutje!” Tako naravnani sodelujejo s šolami na temo zdravilnih rastlin, Drenek Sotoškova predava in je avtorica edine in prve slovenske izdaje vodnika “Posamezne zdravilne oblike zdravila”. Njena želja: “Ko bom šla v pokoj, bom pisala uporabne priročnike za ljudi, ki jih imam rada...” Galerija Ana je torej “.. .cimet v skodelici prebujenja, na poti iz pepela tega kremirane-ga sveta, kjer hodimo...”, kot je v “Ogledalo 2004” zapisala Bredina duša. N at ja Jenko Sunčič RECEPT ZA VSAK DAM Zeljna juha Sestavine: 1 1 vode od kislega zelja 200 g kislega zelja 1 klobasa ali 200 g prekajenega mesa 100 g čebule rdeča paprika 10 g moke 20 g masti ali olja zeljnice Priprava: Kislo zelje drobno narežemo in ga kuhamo v zeljnici skupaj s klobaso oziroma mesom. Če je zelje prekislo, ga pred kuhanjem speremo, zelj-nico pa razredčimo z vodo po lastnem okusu. Na maščobi svetlo zarumenimo moko, dodamo zelo drobno sesekljano čebulo in pražimo, da tudi čebula svetlo zarumeni. Nato dodamo rdečo papriko in vse skupaj stresemo v kuhano zelje, juha pa naj vre vsaj še deset minut. Meso oziroma klobaso narežemo na majhne koščke, jih stresemo v gotovo juho in vse skupaj postrežemo z zdrobovimi žličniki ali kruhovimi cmočki. Polnozrnati žganci Sestavine: ‘A kg krompirja 250 g polno zrnate moke 1 žlička soli 1 žlička surovega masla Priprava: Opran in narezan krompir kuhamo v 3A litra vode. Ko je kuhan, stresemo naj moko in pokrito naj počasi vre 20 minut. Nato z obrnjeno kuhalnico predremo moko in kuhamo še 10 minut, nato moko obrnemo. Nekaj vode odlijemo v lonček, s kuhalnico pa dobro premešamo krompir z moko. Če je potrebno, zalijemo z žgančevko. V ponev s segretim maslom z vilicami drobimo žgance in jih nekoliko popečemo. Po želji jih lahko zabelimo. K žgancem ponudimo jedi iz stročnic ali pa mleko. Na enak način lahko pripravimo tudi žgance iz ajdove moke. Čokoladni mousse Sestavine: 300 g jedilne čokolade 2 jajci 3 žlice ruma 1/5 1 sladke smetane Postopek: Jedilno čokolado grobo narežemo in .jo stresemo v majhno posodo. To postavimo v večji lonec s toplo vodo. Vse skupaj postavimo na toplo grelno ploščo in počasi razpustimo čokolado. Tudi jajca in rum mešamo v vodni kopeli, da penasto naraste, nato pa v to maso počasi prelijemo stopljeno čokolado. Vse skupaj dobro premešamo, da dobimo gladko kremo. Čvrsto stepemo smetano in vanjo vlijemo dobljeno čokoladno kremo. Končan čokoladni mousse nalijemo v ohlajene desertne kozarce in okrasimo. KULTURA ctTRoaN /4 vtc/tns fffi&Ac PRIHRANKI V FEBRUARJU: - pri C2 do 300.000 SIT - pri C3 do 417.773 SIT -pri PICASSU do 700.000SIT - pri XSARI do 801.000 SIT - pri C 5 1 - neverjetni prihranek 1.500.000 SIT Sava Glas, 17.2.2005 Darilo Alenke Gerlovič Brežice - V galeriji Posavskega muzeja so odprli umetnostno razstavo 27 del, ki jih je Brežicam, kjer je preživela mladostna leta, podarila akademska slikarka, publicistka, svetovna popotnica in svetovljanka Alenka Gerlovič. Velike akrilne slike so izbrana dela iz avtoričinega bogatega ustvarjalnega opusa, nastala med leti 1969 - 1990, vsebinsko pa so vezane na krajino. Umetnica je v zahvalnem nagovoru dejala, da izroča slike, “svoje otroke”, domačemu mestu, o katerem sanja in v katerem je začela risati, ter v strokovno varstvo brežiški kulturni ustanovi. Muzeju je pripravljena zapustiti še kaj, je dodala. Alenka Gerlovič Ob donaciji in odprtju razstave del Alenke Gerlovič, na ogled bodo do 10. aprila, so v Posavskem muzeju Brežice izdali tudi katalog s fotografijami vseh slik. Po besedah Tomaža Teropšiča, direktorja muzeja, bodo omenjena dela dobila svoje mesto v stalni zbirki posavskih likovnih ustvarjalcev. Tam se bodo z leti pridružila stvaritvam priznanih umetnikov - Jožeta Ciuhe, Zorana Didka, Vasilije Jordana, Janeza Zorka in drugih. Zaokrožena donacija je po besedah Oži Lorber, višje kustosinje v Posavskem muzeju Brežice, zato izjemen prispevek za ustanovo ter Brežice, obenem pa prav tako za slovenski umetnostni fond. Njegov del je tudi umetnostna dediščina Posavja in njenih likovnih ustvarjalcev. Večer pred kulturnim praznikom sta z izjemnim nastopom obogatila sopranistka Mihaela Komočar in pianist Attila Mesarič. Vlado Podgoršek Praznik slovenske (posavske) kulture Posavje - 8. februar, slovenski kulturni praznik, je letos sovpadal s čisto drugačnim praznikom veseljaštva - s pustom. Kljub vsemu so vse tri posavske občine pripravile osrednje občinske proslave, na katerih ponekod nagradijo najbolj prizadevne delavce na področju kulture, zvrstila pa seje še vrsta drugih proslav in kulturnih prireditev tudi po krajevnih skupnostih in šolah. “Kulturna društva imajo posebno mesto” Kot vsako leto so v Brežicah tudi tokrat podelili priznanja in odličja Zveze kulturnih društev Brežice, ki so jih izbrali na osnovi predlogov društev in krajevnih skupnosti po občini. Zlato odličje sta prejela Ivan Fuks (tamburaška in druge sekcije KUD Oton Župančič, Artiče) in Mešani pevski zbor KUD Brežice z vodjema Elizabeto in Dragutinom Križaničevima, srebrno pa Vinko Haler (tamburaš pri artiškem društvu) in Ivan Bostele (aktiven pri srom-ljanskih pevcih). Bronasto odličje so dobile Milena Gramc (deluje v brežiškem društvu likovnikov), Irena Hribar (predsednica Vive, poje tudi pri Solzicah) in Meta Grahek Kinčič. Priznanj pa so se veselili Alojz okolju, kažejo, da jim štejejo stvari duha. Ravno zato jih rad obišče pisatelj Tone Partljič. Tokrat se je proslave udeležil kot slavnostni govornik. Spre- Franc Margon govoril je o Prešernu kot odlično izobraženem velikem intelektualcu, sotvorcu nosilne poezije v obdobju evropske romantike ob Byronu, Puškimi, vetrju, ki ne prinaša novih idej. Že vrsto let je v občini Krško kulturni praznik priložnost, da nagradijo tiste, ki najbolj predano služijo kulturi. Letošnji dobitniki bronaste Prešernove plakete so Anica Pirc, Dragica Kolan, Radiča Šoln, Zvonimir Baškovč in Anton Žarn. Srebrno Prešernovo plaketo so dobili Jože Habinc, Žarko Medvešek, Lucija Kuntarič, Tatjana Uduč, Janez Planinc, Kulturni večer je popestril še dramski igralec Zvone Hribar. To pa ni bila edina prireditev v počastitev kulturnega praznika. OŠ Blanca in Glasbena šola Sevnica sta pripravili prireditev z naslovom “Kultura nas združuje”, OŠ Boštanj je v sodelovanju s KS in Oktetom Jurij Dalmatin pripravila slovesnost v domu Partizan. Na Razborju so si obiskovalci lahko spet ogledali komedijo To- Pesem slikarij slikarskega poeta Sevnica - Slikarska razstava Jožeta Svetine iz Zavodenj pri Šoštanju seje v galeriji Ana zgodila na hitro, saj je avtor vskočU namesto nekega drugega slikarja, poleg tega pa je imel ves čas v mislih, da bo odprtje razstave kasneje. Toda naglica, v kateri je razstava nastala, se na postavitvi ni poznala. Slikar samouk, ki so ga ka Kompre, Svetina upodab-zaznamovali slikar Ravnik iz lja tudi kmetije, cerkve, kapeli-Kranja, kipar Ivan Napotnik iz ce, cestna križišča in prenekate-Velenja in Karel Dobida, je na re stare hiše in kašče ter druge ogled postavil del svojega opu- dele ljudske arhitekture, ki so sa. Pomemben cikel njegovih se ohranili le v obliki Svetino- Jože Svetina z gostiteljema del nosi naslov “Otroci”, sestavljajo pa ga oljne poslikave lesa in stekla. Kot je v monografiji, ki je izšla ob slikarjevi okrogli obletnici, zapisal avtor Drago Medved, je Jože Svetina v sedemdesetih letih razvil poseben motiv šolarč-kov, ki s pretežkimi torbami hodijo po robu resničnega in onega sveta, ki je onkraj rdeče obarvane zarje. Svetina pa je vedno ostal zvest slikanju narave. Njegova dela z motivi narave lahko razdelimo na pokrajine, drevesa in življenje živali, ki jih spoznava in srečuje tudi kot lovec. Kot je na odprtju razstave dejala Milo.j- ve risbe ali akvarela. Motivi s° v mnogih primerih tudi drag0' cen dokument krajev okoli velenjskega rudnika, kjer se je okolje spreminjalo zaradi p°' greznjenih hiš ali celih vasr Svetina pa je tudi eden redki*1 slikarjev, je dejal njegov prl' jatelj Rudi Stopar, ki ni lZ Sevnice, a je naslikal vrsto sh s sevniškimi motivi, vključi10 s sevniškim gradom. Čeprav se je Jože Svetina začetku spogledoval z nai nim slikarstvom, je z leti doZHa državljanoma BiH, ki sta januarja poskušala na enak način Ptiti v Slovenijo, a so ju pri Skopicah izsledili in vrnili na^ Hrvaško, pdobno usodo je doživela četrerica državljanov Srbije in Čme gore, ^ Je mejo prestopila izunaj naselja Slovenska vas ter se nato napotila Pr°ti Mokricam, kjer so jih skupaj s hrvaškim vodnikom izsledili Jžolicjsti in jih vrnili na Hrvaško. __________________ a Ki je mej m. pfoti Mc Gasilci opozarjajo na dimniške požare Slovenija - Požari v dimniku so v teh mrzlih dneh zelo pogosti in zaradi njih večkrat nastajajo stropni in krovni požari z uničujočimi posledicami. Povsod po Sloveniji so poročali o dimniških požarih, ki pa na srečo niso terjali žrtev, so pa povzročili kar precej materialen škode. Zaradi “preobremenjenega” dimnika je tako prejšnji ponedeljek zagorelo v stanovanjski hiši v Krški vasi. Gasilci tamkajšnjega Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) so požar pogasili ter ostali na požarni straži, dimnikar pa je opravil pregled dimnika. Istega dne zvečer je gorelo še v dimniku večstanovanjske hiše na Senovem, ki so ga pogasili krški gasilci. Dimnikar pa je naknadno ugotovil, da je dimnik neočiščen. Že konec januarja je na Gradnikovi ulici v Brežicah zagorel dimnik stanovanjske hiše, ki so ga člani PGD Brežice - mesto pogasili, dimnik pa ustrezno očistili. Isti dan so se vžgale saje v dimniku stanovanjskega bloka na Senovem na Trgu rudarjev. Januarja je zagorelo tudi v hiši na Rožnem, ki pa so ga še pred prihodom gasilcev “obvladali” domači. Gasilci svetujejo, da v primeru požara občani pokličejo regijski center za obveščanje na telefonsko številko 112, odstranijo vse gorljive predmete iz bližine dimnika, pregledajo vse prostore, skozi katere poteka dimnik, saj morda kje uhaja strupen plin in dim. O požaru je potrebno obvestiti vse stanovalce ter omogočiti gasilski enoti dostop do vseh prostorov, da bodo lahko nadzirali požar do konca izgorevanja saj. V dimnik ni priporočljivo vlivati vode, prav tako ne odpirati dimniških vratič. Po požaru naj dimnikar pregleda dimnik. Sicer pa je po zakonu dimnik potrebno skupaj z ostalimi dimovodnimi napravami redno čistiti. Pri kurjenju na trdna in tekoča goriva je potrebno dimnik čistiti enkrat mesečno, pri plinastih gorivih pa vsaj dvakrat v ogrevalni sezoni. STA/M.K. Šoferji še naprej aktivni Brežice - Člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Brežice so se zbrali na letnem občnem zboru, na katerem so obravnavali poročila o delu v minulem letu, se dogovorili o letošnjih akcijah, med drugim pa tudi podelili stažne značke in izvolili delegata za skupščino zveze šoferjev in avtomehanikov Slovenije. V združenju so ponosni na lani opravljeno delo, spomnili so se na vrsto prireditev v ob- čini, na katerih so urejali prometni režim, sami pa so organizirali tri akcije. Spomladi so za otroke pripravili “Učno uro v prometu”, na začetku septembra so poskrbeli za varno pot otrok v šolo, v zadnjih mesecih leta pa so sodelovali v posavski akciji “varno vozilo”. Predsednik brežiškega združenja Igor Ilovar napoveduje podobne akcije tudi letos, dodaja pa, da se bo z novim zakonom o varnosti v cestnem prometu končno uredil tudi njihov status, tako da bodo lažje prišli do kakšnih sredstev. M. K. Igor Ilovar kompas po pravnih labirintih Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin Škoda in odškodninska obveznost Odškodninska obveznost nastane zaradi dejanja, s katerim ena oseba povzroči škodo drugi ali na njenem premoženju; tedaj govorimo o subjektivni odgovornosti. So pa tudi primeri, ko škoda nastane brez ravnanja odgovorne osebe, marveč zaradi dejanja drugih dejavnikov, ali zaradi naključja, tedaj pa govorimo o objektivni odgovornosti. Značaj odškodninske obveznosti je predvsem civilnopraven, ker njen namen ni kaznovanje storilca, marveč vspostavitev tistega stanja (ravnotežja), kot je bilo pred nastankom škode. Ne glede na to pa se večkrat pri odmeri odškodnine upoštevajo določeni elementi, ki so značilni za kazensko pravo. Odgovornost za škodo najbolj pogosto temelji na storilčevi krivdi. V večini primerov se v našem civilnem pravu odmerja odškodnina odvisno od stopnje krivde. Dejanje, iz katerega nastane škoda, je dostikrat obenem tudi kaznivo dejanje. Tako se zgodi, da isto dejanje presojata civilni in kazenski sodnik. Civilni sodnik je glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca vezan na pravnomočno sodbo kazenskega sodišča, s katero je bil obtoženec spoznan za krivega. S tem pa še ni rečeno, da je civilni sodnik s tem vezan na civilno odgovornost storilca. O vprašanjih tovrstne odgovornosti odloča civilni sodnik pri odmeri odškodnine samostojno in ni vezan na odločitev kazenskega sodišča. V zvezi z odgovornostjo je pomemben še predpogoj te odgovornosti, to je sposobnost za odgovornost. Kriterij za to odgovornost je predvsem sposobnost za razsojanje in se ugotavlja v vsakem konkretnem primeru posebej. Pogoj za določitev odškodnine je poleg odgovornosti tudi nedopustnost ravnanja. Potrebno je ugotoviti, kaj se šteje kot nedopustno ravnanje; ali samo nezakonito ravnanje, ali tudi kršitev načel poštenja oziroma kršitev načel profesonalnega delovanja in podobnih pravil. Glede škode pa je potrebno najti odgovor na vprašanje, ali se daje odškodnina (premoženjsko povračilo) samo za premoženjsko ali tudi za nepremoženjsko škodo. V prvem odstavku 179. člena Obligacijskega zakona je zakonodajalec določil le to, da mora tisti, ki določa pravično denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo, upoštevati okoliščine primera, zlasti stopnjo bolečin in strahu ter njihovo trajanje (zaradi skaženosti, izgube svojca, žalosti, ranjenega ponosa itd.) Seveda pa odškodnina za nepremoženjsko škodo ne sme podpirati teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. Nadalje moramo vedeti, po kateri vrednosti naj se odškodnina odmerja. Razvrstitev poškodb v posamezne skupine (lahki, srednje hudi in zelo hudi primeri) opravi sodišče, pri čemer pomagajo zlasti izvedenci s svojimi izvedenskimi mnenji Ker se vrednost denarja spreminja, se primeri iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS spremljajo tako, da se prisojene odškodnine preračunavajo na število povprečnih plač v Republiki Sloveniji, ki jih objavlja Statistični urad Republike Slovenije. Po objavljenih podatkih so povprečne plače za zaposleno osebo v Republiki Sloveniji v letu 2003 znašale: - januar - februar - marec - april -maj -junij -julij - avgust - september - oktober 155.938 153.521 153.627 154.810 156.251 156.098 157.665 157.856 159.456 161.240 SIT (Ur. list RS št 29/03) SIT (Ur. list. RS št. 29/03) SIT (Ur. list RS št. 48/03 SIT (Ur. list RS št.59/03) SIT (Ur.list št.RS 71/03) SIT (Ur.list.št.RS 83/03) SIT (Ur. list.RS št.91/03) SIT (Ur.list RS št. 103/03) SIT (Ur.list.RS št. 117/03) SIT (Ur.list.RS št. 129/03. V zadnjih dveh mesecih preteklega leta pa so znašale: - november - december 168.980 SIT (Uradni list RS 6/2004) 173.166 SIT (Uradni list RS 17/2004) Katero merilo za ugotovitev škode je najbolj pravilno? Na to lahko odgovorimo, če preučimo, zakaj se odškodnina odmerja. Zato, da storilec to občuti kot neko neprijetnost, ali zato, da oškodovanec dobi povračilo. Pravo varuje oškodovančeve interese, tako da bi oškodovanec moral dobiti povrnjeno vso škodo, ki jo je utrpel. To načelo je lažje uresničljivo, kadar gre za odškodnino, ki izvira iz poškodovane stvari, medtem ko je pri odškodninah zaradi posega v človeško telo in življenje stvar težja. Pri tem zlasti pride do izraza odmera pravične denarne odškodnine, ki jo pravo obravnava kot pravni standard za podobne primere, prosti preudarek sodišča in seveda aktivnost obrambe prizadetih strank med sodnim postopkom. KANAL 2000 RAZVEDRILO Sava Glas, 17.2.2005 HOROSKOP OVE/N Umirite se in pred novim znancem nikar ne kažite svoje nenaklonjenosti. Prvi vtisi so včasih lahko varljivi, vi pa potrebujete podporo, saj bi si kaj hitro lahko zapravili priložnost za dobro poslovno sodelovanje v prihodnje. Kaj pa če bo prijetno? BIK Skrajni čas bo, da se vzamete v roke, saj vas v teh dneh čaka zelo veliko obveznosti, ki jih boste morali dobro reševati. Za osebne probleme ne boste imeli časa, pa tudi za vas bo bolje, da o njih ne razmišljate in jih trenutno ne rešujete, ker ne bo učinka. DVO JCKft Spet boste zelo samosvoji in na ljudi okrog sebe se ne boste ozirali. S tem boste nekatere prizadeli, toda oni bodo ravnali enako. Le pazite, da sami ne boste potem igrali pretirane užaljenosti. Bi se lahko poboljšali? Gotovo bi vam bilo prijetnejše. RAK Nekoliko počasni ste. Podvizajte se in zavihajte rokave. Se posebno pomembno je, da nujne stvari postorite čimprej, saj vas bo nepričakovan zaplet prisilil, da se mu povsem posvetite. Odnosi s partnerjem že tako niso posebno blesteči, zdaj pa še to. LEV Finančno boste uspešni. Poslovno prav tako. Tudi v odnosu s partnerjem bi lahko bili, a kaj ko sami sebi in svojemu partnerju povzročate nepotrebne duševne muke. Raje glejte na življenje iz svetlejše plati. Takrat bo sonce sijalo tudi po tej plati. DEVICA Prijetno boste presenečeni, ko vas bo partner povabil nekam, kjer že dolgo niste bili. Skupaj bosta izkoristila vse lepe trenutke, saj ne veste, kdaj se bo spet ponudila takšna priložnost. Spremembe, ki jih boste opazili, vam bodo dale novo idejo. TEHTNICA Trdo ste delali in bili vztrajni in v teh dneh bo vaše delo poplačano. Plačilo bo sicer drugačno od pričakovanega. Kljub temu da ne bo finančne koristi, bo za vaše počutje zelo spodbudno. Ne zgodi se vsak dan, da vas pomembni ljudje opazijo. ŠKORPIJON Uskladite posel in družabne odnose. To vsekakor ne sodi skupaj. Sicer pa res ni prav, da razmišljate le o lastni koristi in ste zato pripravljeni prekiniti vezi z dosedanjimi znanci. Vedno jih potrebujemo, tudi družina je tista, kjer vedno najdemo zavetje. STRELEC Sami po sebi ste takšni, da je v vašem življenju vse en sam zaplet. Tudi tokrat ste se potrudili, da ste zadevo, ki ne teče tako kot želite, še bolj zapletli. Od svojih zahtev vsaj tokrat odstopite. Dajte prednost tudi drugim, včasih so pač lahko boljši od vas. KOZOROG Kje pa je vaš optimizem? Pri sklepanju poslov vam v večji meri res ne bi škodil. Res je, da morate biti previdni, toda popolnoma brez tveganja tudi uspeha ne bo. Vsak začetek je težak, a ko posel enkrat zacveti, bo pesem povsem drugačna. Le pogum. VODflAR Vaši sodelavci se močno zanašajo na vaše znanje in sposobnosti. Vi pa kot da se tega ne zavedate dovolj. Lahko bi se zgodilo, da bo prepozno, da se izkažete. In po toči zvoniti je prepozno. Raje pokažite kaj znate in sodelujte s kolektivom. RIBI Ste človek z veliko energije in pozitivnimi mislimi. Vedno vam uspe uresničiti zastavljene cilje in četudi včasih niste najbolj uspešni, ste srečni in veseli. Tako svetel pogled na življenje pa vam prinašajo tudi dobri odnosi s partneijem in okolico. TV Novo mesto, d.o.o. kova 1 2 s Trdinovega vrha J* m | nakanalu^Tšj ""m 07/39 30 860 07/39 30 872 faks: 07/39 30 870 e-pošta: uredniki@tv-nm.si splet: www.tv-nm.si W ikm .... c' ... na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju '<-r \ nagradna križanka Nagrade Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo: 1. nagrada -knjižna nagrada Blaž Resnik, Kidričeva 13, 8270 Krško 2. nagrada -zgoščenka Nika Stopinšek, NHM 19, 8290 Sevnica 3. nagrada -kaseta Marija Serne, Sej miška 13, 8273 Leskovec pri Krškem Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: ILIJA, RAKAR, ASANA, DARIK, KANO, UTOPIJA, SED, VANADINIT, DU, EPIKA, IRIDIJ, RE, ANATOLE, TSINAN, KAN, UTRINEK, NANA, REM, AKONITIN, ARA, AS, SCILA. Geslo: SLOVO OD MLADOSTI Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 25.2.2005, na naslov: Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”. Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla! Fotokopij ne upoštevamo! AVTOR BOJAN M UTR DVOGRBA ŽIVAL ODKLON OD SPLOŠNEGA PRAVILA NEUMNEŽ FIGURA PRI ČETVORKI REKA V SUDANU ,r\i "SžLOar Nar* ! DEBELA ŽIČNA VRV 4 . NAJVIŠfJI VRH PIRINEJEV ^jj0P KALUP, MAKETA 2 PEVKA PRODNIK PRIMOŽ RAMOVŠ KORALNI GREBENI MESTO NA MADŽARSKEM SAVAGLAS RAZPA- DANJE CELIC ZAGO- VORNIK IDEJE SPALNA BOLEZEN IGRALKA GARDNER ZAUPANJI REKLAMNI LETAK EVGEN CAR RT NA FLORIDI CAPE... 5 TORINO KRČEVINA SLOV. DRUŽINA SKLADA- TELJEV 6 AMER. PEVKA PIA KRAJ POD FRUŠKOG KRISTAL V URINU 7 NAŠ( DENAR RADO- VEDNEŽ TITAN 1 PESNIK HANSS0N AI.EKSAN DRIJSKI NADŠKOF 9 ZASTONJ BREZ PLAČILA IGRALKA DAG0VER MEDNA- RODNI JEZIK OT1L1JA IGRALKA RINA GLAVNO MESTO ITALIJE NEMŠKA PESNICA SEIDEL PRITOK VISLE LETOVIŠČE V ČRNI GORI ECIPČ. BOG SONCA 3 ZEMELJ. NADCLA- VIŠČE 8 DEBELEJŠI KONEC HLODA CHATEAU- BRIANDOV ROMAN HETMAN KOZAKOV V C 1 2 3 4 5 6 7 8 6 knjižnica brežice “Strune, milo se glasite, milo pesmico žaluj; srca bolečine skrite trdnosrčni oznanjuj ...” ■ (Strunam, F. Prešeren) Slovenski prostor vsako leto februatja obeleži kulturni praznik v čast največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Mesto, ki ga zavzema pesnik France Prešeren v slovenski književnosti, je literarni kritik Josip Stritar leta 1866 označil tako: “Kar je Angležem Shakespeare, Francozom Racine, Italijanom Dante, Nemcem Goethe, Rusom Puškin, Poljakom Mickiewicz, to je Slovencem Prešeren. ” Pesnik je po merilih razvitih evropskih literatur obveljal in še danes velja za vodilnega klasika slovenske poezije. Zaradi veličine svojega dela si zagotovo zasluži, da se v tem času odvijajo proslave, recitali, koncerti. V Knjižnici Brežice se praznovanju kulturnega praznika pridružujemo s kulturno prireditvijo, v kateri bomo združili glasbo in pogovor o njej, saj imamo v našem mestu ambasadorja stare glasbe - Festival Brežice, katerega koncerti zaznamujejo poletni utrip mesta. Vsako leto znova s skrbno izbranim programom festival prikazuje barvitost glasbenih stilov različnih evropskih dežel skozi stoletja. V takšnem duhu bo' tudi izzvenela stara glasba v izvedbi učencev Glasbene šole Brežice. Z željo približati Festival Brežice domačemu okolju smo na klepet povabili direktorja in umetniškega vodjo festivala Klemna Ramovša. V pogovoru z njim boste obiskovalci izvedeli, zakaj oživljanje stare glasbe in zakaj izbira našega mesta kot gostitelja te prestižne prireditve. Vabljeni v Knjižnico Brežice v četrtek, 17. februarja ob 18. uri! kino Kino servis Brežice Četrtek, 17.2., ob 18. in 20. uri Alfie, komedija; petek, 18.2., ob 20. uri Alfie; sobota, 19.2., in nedelja, 20.2., ob 18. uri Ljubezen in vse ostalo, komedija, in ob 20. uri Alfie; četrtek, 24.2., in petek, 25.2., ob 18. uri Njegovi tastari, komedija, in ob 20. uri Brigada 49, akcijska drama; sobota, 26.2., in nedelja, 27.2., ob 18. uri Brigada 49 in ob 20. uri Njegovi tastari. Kulturni dom Krško Sobota, 19.2., ob 18. uri Taksi, akcijska komedija, in ob 20. uri Super veliki jaz, dokumentarec; nedelja, 20.2., ob 18. uri Taksi; četrtek, 24.2., ob 19. uri Elvis je odšel, črna komedija; petek, 25.2., ob 18. uri Tu pa tam, slovenska čma komedija, in ob 20. uri Zaplešiva, romantična komedija; sobota, 26.2., ob 18. uri Elvis je odšel in ob 20. uri Zaplešiva; nedelja, 27.2., ob 18. uri Tli pa tam. Kino Sevnica Petek, 18.2., ob 19. uri Slaba vzgoja, drama; sobota, 19.2., ob 19. uri Izganjalec hudiča, nadnaravni, triler; ponedeljek, 21.2., ob 19. uri Harry Potter in jetnik iz Azkabarja, akcija; sreda, 23.2., ob 16. uri Medvedja brata, animirani, in ob 19. uri Večno sonce brezmadežnega, znanstvenofantastični ljubezenski film, petek, 25.2., ob 19. uri Po sončnem zahodu, akcijska komedija, sobota, 26.2., on 19. uri Zaklad pozabljenih. ftMEKDOTE Tako pametni, pa tako... Kralj Jurij V. je bil v mladih letih mornar na križarki. Višji Častnik mu je ukazal, naj izračuna položaj ladje. Ko je princ nalogo izvršil, je častnik odkrito vzkliknil: "Odkrijte se visokost! Če smem verjeti računom vaše visokosti, plovemo ta trenutek naravnost v vvestminstersko katedralo...” --- — 9 m --- Ko Abraham Lincoln, šestnajsti predsednik ZDA, še pomislil ni na predsedniško mesto, ga je v advokatski pisarni obiskal sosed John in mu rekel: "Abraham, lahko bi mi naredil uslugo; potrebujem poroka za menico. Bodi prijazen in mi jo podpiši." Lincoln je soseda poznal kot nezanesljivega človeka in seje izgovarjal na tisoče načinov. Sosed pa ni in ni odnehal, zato je bodoči predsednik izgubil potrpljenje: "Poglej, John, in razumi tole; če napišem svoje ime na ta papir in če ga ne boš plačal, pojde najino prijateljstvo rakom žvižgat. Če ti je torej všeč, se lahko spreva takoj in ostane meni vsaj denar v žepu.” "m 9 — --- Poročnik pruske vojske, ki je bil zaradi dolgov prisiljen zapustiti službo in domovino, je odpotoval v Ameriko in prosil za sprejem pri predsedniku Lincolnu. Ta mu je ponudil mesto konjeniškega poročnika v republikanski vojski. Prus je bil tega zelo vesel; da pa bi napravil na državnika še večji vtis in si s tem povečal možnosti hitrega napredovanja, je pripomnil: "Spoštovani predsednik,jaz pripadam najstarejši nemški plemiški rodbini.” Lincoln mu je mirno odvrnil: "Nikar ne skrbite, to vas ne bo oviralo pri vašem napredovanju.” Sokratovemu učencu in poznejšemu učitelju filozofije And-stenu iz Aten je med pogovorom o vojni nekdo dejal: “Vojna bo reveže povsem uničila.” “Kje neki!" je pripomnil Antisten, "rodila bo še mnogo novih-' OBČINA BREŽICE OBČINA Brežice Ob ustaljenih točkah dnevnega reda bodo še naslednje točke: - ugotovitvena sklepa o prenehanju mandata svetnikoma g. Mokroviču in g. Petanu; - potrditev mandata novima svetnikoma g. Jurmanu in Za danes, 17. 2. 2005, ob 15.30 je sklicana 15. seja Občinskega sveta Brežice g. Kocjanu; - predlog sklepa o spremembi sklepa o začasnem financiranju javne porabe v občini Brežice za leto 2005 (do 30. junija); - vodenje občine v prehodnem obdobju; sklepi občinskega sveta z dne 24. 1. 2005; sklep statutarno - pravne komisije z dne 27. 1.2005; tožba tožeče stranke Ivana Molana in sklep statutarno - pravne komisije po omenjeni pritožbi; odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe ter odgovor na tožbo; člani občinskega sveta bodo prisluhnili predsednici statutarno - pravne komisije ga. Nataši Starki; - poredlog sklepa o izdaji soglasja k aneksu št. 1 k Medobčinski pogodbi o izgradnji in obratovanju Regijskega centra za ravnanje z odpadki Dolenjske (CeROD); - poročilo o rezultatu referenduma v KS Bizeljsko, sprejetje sklepa; - predlog sklepa o potrditvi variantne rešitve prostorske problematike za OS Brežice; - predlog sklepa o stroških za izvedbo nadomestnih volitev župana občine Brežice, - imenovanje članov Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Brežice. Kot pooblaščenec Občinskega sveta Brežice bom podal ustno informacijo o opravljenih nalogah v času od 24. januarja 2005 do dneva seje. Vodje oddelkov in direktor občinske uprave bodo odgovarjali na zastavljena vprašanja svetnikov. Na voljo bodo tudi poročila odborov, ki so zasedali za obravnavo točk tokratne seje. Ocenjujem, da je kljub pustnemu razpoloženju v prejšnjem tednu delo potekalo po dogovorjenem programu na kolegiju. Na večino vabil sem se odzval ali pa določil ustrezno zamenjavo. Občina je bila zastopana; le na dve povabili smo se pisno opravičili. V torek, 15. februarja, smo pripravili srečanje s katoliškimi duhovniki naše občine. Pova- bili smo tudi upokojena duhovnika ter župnika iz Bistrice ob Sotli in Podsrede. Mariborski škof dr. Kramberger ter ljubljanski nadškof msgr. Uran sta se ljubeznivo opravičila in sicer prvi zaradi bivanja na Madžarskem, g. Uran pa zaradi drugih obveznosti. Po sprejemu v brežiškem gradu so si ogledali likovno razstavo v Posavskem muzeju. Ob skupnem kosilu so duhovniki še imeli pogovore z vabljenimi gosti in vodji svetniških skupin občinskega sveta. Istega dne popoldne ob 16. uri smo se na brežiškem pokopališču poslovili od spoštovanega dipl. inž. Franca Filip- čiča, žalno sejo smo imeli v ponedeljek. Občina je izgubila oktobrskega nagrajenca, predvsem pa priljubljeno osebnost in strokovnjaka, ki je v arhitekturi zapustil bogato dediščino. Pooblaščenec Občinskega sveta Brežice Rok Kržan občinski svet brežice Spoštovane občanke in občani Pred nami so nadomestne Volitve in stranka SDS Brežice me je predlagala za kandidata Za župana občine Brežice, zato mi dovolite, da se vam na kratko predstavim. nom prijazno občinskoupravo, za poenostavitev in pospešitev pridobivanj dovoljenj, soglasij in ostalih, občanom potrebnih dokumentov. Prihajam iz gospodarstva, kjer soustvarjam že polnih 20 let, zato mi verjemite, da še kako dobro vem, katero pot moramo ubrati, kajti nič se ne zgodi kar samo od sebe. Danes sem se vam predvsem želel predstaviti, v naslednji številki pa vam bom podrobneje predstavil še svoj program dela. Kandidat stranke SDS za župana občine Brežice Ivan Molan tej stranki so ocenili, da Tomo zasluži široko podporo v bitki za župana. Oboji se sicer zavedamo, da nihče, ki bo izvoljen za novega župana, nima velikih možnosti, da v tem kratkem času stori za občino “kaj zares velikega". Lahko pa uredi razmere, pripravi načrte in spodbudi med nami zaupanje v prihodnost. To je Tomo Jurman sposoben in pripravljen narediti. Je pravi župan za prihodnost. Sam pravi: “Imam VIZIJO, imam CILJ, imam REŠITEV! Za svetniško skupino LDS J.Avšič han Molan Rodil sem se 5.7.1963 v ^režicah kot drugi otrok delavsko kmečke družine iz Sel pri Pobovi, kjer še danes živim z ^eno Stanko, hčerko Simono in sinom Sašom. Po poklicu sem dipl. organizator, zaposlen v Podjetju Regulator2000 d.o.o. kot vodja proizvodnje. V prosim času delujem v organih ob-rinskega sveta, vaške skupno-krajevne skupnosti, OŠ bobova, gasilskih in športnih °rganizacij. Predstavil pa bi vam rad tudi P°ja osnovna stališča za vode-Pje občine Brežice v prihodnosti. v. Kot kandidat za župana ob-Pne Brežice želim v naslednjih Veh letih nadaljevati in nad-.pditi delo mag. Andreja Viz-pka ter ustvariti pogoje za izvedbo načrtov za naslednja 'ri ]eta. Če bom izvoljen, bom pod-j ral posameznike, ki živijo od žitnega dela in dobrega gos-n0d;»rjenja, podjetnike in obrt-"te. ki ustvarjajo nova delov-‘a 'Oesta. prizadeval si bom za dvig 0,vjJenjškega standarda vseh lit Pailov 'n občank, za pomoč ^dcirt, ki so pomoči potrebni, pQ Enakomeren razvoj mesta in Zavzemal se bom za učin- LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE SLS. Slovenska ljudska stranka www.sls.si TOMO JURMAN za župana občine Brežice Svetniška skupina LDS bo doživela še eno spremembo, saj bo zaradi odstopa svetnika Bojana Petana, ki se je v zadnjem obdobju zaradi službenih obveznosti le redko udeleževal sej občinskega sveta, postal novi občinski svetnik Stane Kocijan, podjetnik iz Brežic. V svetniški skupini LDS pričakujemo, da bosta oba nova svetnika, tako Tomo Jurman kot Stane Kocijan, aktivno pripomogla k še boljšemu delovanju svetniške skupine LDS in samega občinskega sveta. SLS - za zmernost in napredek Občinski odbor SLS je na svojem občnem zboru sprejel sklep, da na letošnjih volitvah za župana nastopa s svojim kandidatom, ki vam ga želimo predstaviti. To je g. Lado Križman, ki že tretji mandat Tomo Jurman Sicer pa smo v LDS v Brežicah izredno zadovoljni, da je Tomo (Tomislav) Jurman pristal na kandidaturo za župana občine. Njegovo kandidaturo smo vložili skupaj z Lado Križman opravlja funkcijo občinskega svetnika, člana odbora za družbene dejavnosti, predsednika sveta OŠ Brežice, svojo aktivnost pa prenaša tudi na delovanje v Krajevni skupnosti in Turističnem društvu Čatež ob Savi. Menimo, da zelo dobro pozna problematiko delovanja v občinskih službah, zato naša odločitev pri izbiri ni bila težavna. Je kandidat, s katerim pričakujemo dober volilni rezultat, saj le tako lahko premaknemo “voz z mrtve točke”, na kateri se trenutno nahajamo. Program, ki ga zastopamo, se jjgg^g^jiajiasledni^^ljučne^ točke: ureditev prostorskih planov, pomoč gospodarstvu, pospešeno vlaganje v razvoj turizma, pomoč mladim pri njihovem delovanju, reševanje romske problematike v naši občini, skrb za starejše občane, več avtonomije krajevnim skupnostim, pomoč kmetijstvu in kakovost storitev v javnih zavodih (osnovne šole, vrtci...) Podrobnosti vam bomo predstavili v materialih, ki vam jih bomo posredovali po pošti. Zahvaljujemo se vam za vašo podporo! OO SLS Brežice Stanko Radanovič -kandidat SNS za župana občine Brežice Stanko Radanovič se je rodil 7.4.1955 v Ljubljani. Izhaja iz delavsko-kmečke družine. Po poklicu je gradbenik, sedaj zaposlen v Občinski upravi občine Brežice. V osamosvojitveni vojni za samostojno Slovenijo je bil aktiven borec. Po osamosvojitvi Slovenije se je aktivno vključil v politično življenje občine Brežice in tudi širše. Za občinskega svetnika je bil izvoljen leta 1998. Kot svetnik in predsednik OO SNS Brežice je spoznal vsa politična dogajanja v občini, pa tudi način dela prejšnjih županov. Po značaju je odločna osebnost, odličen poznavalec občinske problematike in bi bil v dani situaciji sposoben kot župan voditi občino. Kot občinskega svetnika pa ga odlikuje predvsem boj za malega človeka, zavzema se, da se vsem občanom zagotovijo človeku primerni življenjski pogoji. V SNS pričakujemo, da boste občanke in občani na volitvah podprli našega in vašega kandidata za župana. ________ OO SNS Brežice Q vse genet®^ Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) bo 20. maja izvedla kongres, na katerem želi poudariti učinkovitejše delovanje stranke. Prišlo bo tudi do kadrovskih in organizacijskih sprememb. Občinski odbor stranke se bo potrudil prispevati svoj delež pri odločanju in sprejemanju predlogov. Prepričani smo, da bo stranka z nekoliko popravki uspešnejša. Člani stranke morajo imeti zaupanje v vodstvo in jasno sliko usmeritve ter pomena strankinega obstoja. Ce tega ne bo, stranka ne bo dosegla vidnejšega napredka. Poslanci DeSUS (4) v Državnem zboru so pomemben dejavnik. Njihovo delo lahko veliko prispeva k zaupanju članstva. Upoštevati morajo statutarna pravila stranke, pa tudi sklepe sveta stranke. V občinskem svetu sta svetnika prav tako odgovorna in dolžna spoštovati strankine odločitve. Zgled poslancev in svetnikov lahko poveča ugled stranke in tako vpliva na sprejem novih članov. Občinska svetnika Janko Žalac in Rok Kržan ŠjSZLSD Stranka za prihodnost Milena Jesenko Na nadomestnih županskih volitvah je naša kandidatka Milena Jesenko. Zna poslušati in slišati ljudi, upoštevati strokovnjake in praktike ter pokazati učinkovito pot do cilja. Izkušnje pri vodenju velikega delovnega kolektiva, tretji mandat svetnice ter dobro poznavanje razmer v občini so porok, da bi delo županje v primeru izvolitve uspešno opravljala. To je že dokazala tudi kot podžupanja v prejšnjem mandatu. Njen program temelji na sprotnem, hitrem in strokovno utemeljenem ravnanju vseh, ki dobivajo za svoje delo denar iz javnih sredstev. Predsedstvo OO ZLSD 12. februarja je Nova Slovenija (N.Si) organizirala mednarodni seminar na temo “Nove oblike socialnega dialoga v Evropi - primerjava med Slovenijo in Italijo”. Predavatelji iz Italije so predstavili svoje bogate izkušnje. Pomembnosti in odgovornosti v zvezi z novo obliko socialnega dialoga so podprli tudi evroposlanka Ljudmila Novak, poslanec Anton Kokalj, pa tudi strokovni vladni predstavniki. Tega dne je bil tudi ustanovni kongres združenja delavcev pri Novi Sloveniji - krščansko ljudski stranki. N Si Nova Slovenija Krščanska l/udska stranka POSAVSKA UNIJA MLADIH WWW.UNIJAMLADIH.COM OBČINA SEVNICA Novice občine Sevnica Občinski svet Občine Sevnica je 31. 1. 2005 sprejel Pravilnik o merilih in pogojih za odločanje o podaljšanem obratovalnem času gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost na območju občine Sevnica. V letu 1999 je bil na državni ravni sprejet Pravilnik o merilih za določitev obrato- valnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost. V pravilniku so jasno določeni kriteriji, ki opredeljujejo redni obratovalni čas za vse vrste gostinskih obratov. Če gostinski obrat oziroma kmetija opravlja gostinsko dejavnost zunaj časa, ki je določen v pravilniku, se šteje, da obratuje v podaljšanem obratovalnem času. Če se gostinski obrat oziroma kmetija nahaja v stanovanjskem objektu oziroma v stanovanjskem naselju, je obratovalni čas omejen le do 22. ure. Prav tako se obratovanje zunaj tega časa šteje za podaljšani obratovalni čas. Skladno s 4. členom pravilnika lahko gostinec oziroma kmet obratuje v podaljšanem obratovalnem času, če za to pridobi soglasje za gostinstvo pristojni organ lokalne skupnosti, ki o tem odloča na podlagi sprejetih meril. Do letošnjega leta je pristojni občinski organ potrjeval odločbe na podlagi obstoječega državnega pravilnika, vendar pa je bilo potrebno zaradi različnih potreb gostov v gostinskih obratih in značilnosti določenih območij, pripraviti enotna merila in pogoje za vse gostinske obrate in kmetije na območju občine Sevnica. V pravilniku, ki ga je sprejela občina Sevnica je za vsako vrsto gostinskega obrata opredeljeno ali se nahaja v naselju ali zunaj njega. Naselje sestavlja skupina najmanj desetih stanovanjskih stavb v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list, št. 76/04). Glede na vrsto gostinskega obrata bo potrebno na osnovi prostorskih aktov za vsak gostinski obrat pregledati, ali se nahaja v na- selju ali zunaj njega. Podaljšani obratovalni čas je opredeljen na podlagi do sedaj prijavljenih podaljšanih obratovalnih časov za posamezne vrste gostinskih obratov in sicer: 1. Restavracijam, gostilnam, kavarnam in izletniškim kmetijam se odobri podaljšani obratovalni čas: -zunaj naselja najdlje do 1. ure naslednjega dne, ob petkih in sobotah pa do 2. ure naslednjega dne; - v naselju najdlje do 24. ure, ob petkih in sobotah do 1. ure naslednjega dne. 2. Slaščičarnam, okrepčevalnicam, dnevnim barom, vinotočem in osmicam se odobri podaljšani obratovalni čas: - zunaj naselja do 24. ure, ob petkih in sobotah pa do 1. ure; - v naselju do 23. ure, ob petkih in sobotah do 1. ure. 3. Nočnim barom in disko- tekam se odobri podaljšani obratovalni čas: - zunaj naselja do 5. ure naslednjega dne, - v naselju do 4. ure naslednjega dne. Vsem gostinskim obratom se lahko v poletnih mesecih (junij, julij in avgust) na podlagi vloge podaljša obratovalni čas še za eno uro. Nadzor nad izvajanjem tega pravilnika izvajajo Policijska postaja Sevnica in inšpekcijske službe. V primeru večkratne kršitve javnega reda in miru se izdano soglasje o podaljšanem obratovalnem času za določen čas prekliče z izdajo nove odločbe pristojnega organa lokalne skupnosti. Prav tako se prekliče tudi soglasje za določene dnevne priložnosti oziroma se jih za določen čas ne izdaja. Gostinec oziroma kmet lahko ponovno zaprosi za podaljšani obratovalni čas, če v roku treh mesecev, ko je obratoval v rednem obratovalnem času, ni prišlo do prijav kršitev s strani nadzora. Gostinec mora uskladiti obratovalni čas gostinskega obrata, ki v času uveljavitve tega pravilnika obratuje v daljšem podaljšanem obratovalnem času, v šestih mesecih od njegove uveljavitve. Pripravila: Mojca Sešlar občinski svet sevnica SLS. Slovenska ljudska stranka www.sls.si Odnos do podeželja Podeželje je prostor, v katerem najde Slovenija večino svoje identitete in kmetijstvo je v podeželskem proštom zelo pomembna gospodarska dejavnost Vendar je, žal, odnos do podeželja in kmetijstva v slovenski družbi precej negativen, ki se kaže tudi skozi nedomišljenost ukrepov v kmetijstvu, ki niso neposredni ukrepi kmetijske politike. Z reformo dohodninske zakonodaje je vključeno v dohodninsko osnovo tudi večji del subvencij, ki so po teoriji namenjene izpadu dohodka na kmetiji zaradi nizkih cen kmetijskih proizvodov. Te subvencije so dohodek kmetije in ne plača kmeta. Vendar pa se po trenutni zakonodaji obravnavajo kot plača kmeta. V tem primem gre za očiten interes države, da ukrepa drugače kot je praksa v evropski uniji in da sredstva evropske unije na prefinjen način prelije iz evropskega proračuna preko kmeta nazaj v državni proračun. S takim ravnanjem bodo zelo prizadete kmetije z zelo težkimi obdelovalnimi pogoji, ki prejemajo subvencije za izravnavo stroškov, kijih imajo s kmetovanjem. Zaradi tega se bo pospešil trend opuščanja kmetovanja na področju z omejenimi naravnimi dejavniki in bo uničen smisel skupne kmetijske politike, ki želi doseči, da bi se kmetovanje ohranilo tudi v področjih, kjer so pogoji za to slabši in ekonomska učinkovitost manjša. Za sanacijo tega problema posamezna občina, katere kmetje bodo zelo prizadeti, nima možnosti velikega vpliva. Vendar želimo poudariti, da kmetije v občini Sevnica, ki so vse znotraj območja z omejenimi naravnimi dejavniki, bodo zelo prizadete. Posledično pa bo zaradi tega prizadeta vsa družba. Zato želimo uveljaviti zahtevo, da se obdavčitev kmetij obravnava celostno in ne na razdrobljen način, vsaka oblika davka posebej (DDV, dohodnina, katasterski dohodek). Pri takem načinu obdavčitve pridemo v situacijo, ko je kmet obdavčen kot končni potrošnik, ne pa kot proizvajalec. Z zahtevami globalne družbe po nizkih cenah hrane kmetijskih proizvodov in nesistematičnimi obdavčitvami, ki presežejo znos- no mejo, država postavlja kmetijstvo in podeželje v neugoden finančni položaj, ki ga nato rešuje s subvencijami. In tako naprej zavija spiralo nezadovoljstva, tako kmetov, ki dobijo občutek državnih podpirancev, kot ostalih davkoplačevalcev, ki dobijo občutek, da plačujejo nekaj česar ne potrebujejo. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Le čevlje sodi naj kopitar - zgodovino zgodovinarjem V zadnjih dneh, ko se v javnosti veliko govori o odnosih med Italijo in Slovenijo, v Mladi liberalni demokraciji resnično obžalujemo, da so ponovno v ospredju teme, ki so stare 60, 70 in več let. Mladi smo prepričani, da bi državi morali pustiti pisanje zgodovine zgodovinarjem, politika pa se naj raje namesto s prirejanjem zgodovine ukvarja z zagotavljanjem gospodarskega sodelovanja, izmenjavo znanj, povezovanjem in ne razdruževanjem, pomirjanjem in ne zaostrovanjem. V našem imenu lahko rečemo, da nam je žal za povojne dogodke, saj verjamemo v vladavino prava in nedolžnost posameznika, dokler mu ni dokazana krivda na pravičnem sojenju. A vendar enako velja za obe strani. Pravimo, da nam je žal za vse, kar se je zgodilo po vojni, hkrati pa resnično upamo, da je žal tudi našim sosedom za vse tisto, kar se je dogajalo v času oblasti fašizma pred in med drugo svetovno vojno. Zgodovinska resnica je lahko le ena. Dejstvo je, da je bilo slovensko ozemlje v drugi svetovni vojni napadeno in okupirano. Okupatorji so brez pravičnega sojenja in obsodb streljali talce, pošiljali ljudi v taborišča, jih mučili itd. Razlika med dejanji ene in druge strani je jasna. Eden izmed okupatorjev slovenskega ozemlja je bila tudi Italija. Zgodovinsko dejstvo, ki ga ni moč popačiti, je tudi, da so bili slovenski partizani v drugi 2. vojni na strani zaveznikov in da je bil NOB boj proti okupatorju in boj za svobodo. Dvomiti v NOB, pomeni dvomiti v boj proti fašizmu, v boj proti nacizmu, v zaveznike in v mir, na osnovi katerega je nas- tala Evropska unija. Upamo, da bosta italijanski in slovenski narod stopila preko tega, kar je bilo v preteklosti ter gledala v prihodnost in se ne bosta pustila zavajati različnim skrajno desničarskim politikam in njihovi agitaciji. Namesto poskusov ponovnega pisanja zgodovine, se raje kaj naučimo iz nje. Ravno čustva sovraštva, zatiranja in nerazumevanja so pisala zgodovino 20. stoletja Svetuje človeštvo jasno pokazalo, kam lahko vodi politika izključevanja in sovražnosti. Sola nas je vse drago stala in večino veliko naučila Ne smemo se pustiti zavajati ljudem, ki ne morejo premagati preteklosti. Čas je, da začnemo graditi na skupni prihodnosti in spoštovanju vseh manjšin. Mladi nočemo živeti v preteklosti, vendar mora njena slika ostati jasna in nepopačena Živeti hočemo v mirni prihodnosti terv prijateljskih odnosih s sosednjimi narodi in prav zato pozivamo Vlado Republike Italije in Republike Slovenije, naj delujeta v duhu Evropske ustave, ki že v preambuli navaja, da gre v Evropski uniji za ponovno združenje Evrope po bridkih izkušnjah. Gre za napredovanje po poti civilizacije, napredka in blaginje v dobro vseh evropskih prebivalcev, tudi najšibkejših in najbolj prikrajšanih. Gre za željo, da Evropa ostane celina, odprta za kulturo, znanje in družbeni napredek, želi poglobiti demokratičnost in preglednost njenega javnega življenja ter si prizadevati za mir, pravico in solidnost v svetu. Čeprav so narodi Evrope ponosni na svojo nacionalno identiteto in zgodovino, pa so odločeni preseči starodavne delitve in v vedno tesnejši povezanosti oblikovati skupno usodo. S tem odprtim pismom želimo spodbuditi obe državi k dialogu, ki bo gradil na boljši prihodnosti ter sodelovanju, saj je ravno to za nas mlade ključnega pomena. Dejan Kmetič, predsednik MLD Sevnica SDS Izredni dogodki na nivojskih cestno železniških prehodih Na območju občine Sevnica je 12 železniških prehodov, ki so varovani z avtomatsko napravo in pol zapornicami, ter nekaj tako imenovanih poljskih prehodov, ki so zavarovani z Andrejevim križem. Nivojska križanja ceste in železnice so z vidika varnosti najbolj nevarna mesta v prometu, ki zahtevajo velik davek. Ob nesrečah so povzročene velike materialne škode na vozilih in opremi. Bilo je že nekaj smrtnih žrtev na prehodih, velikokrat pa nastanejo trajne poškodbe oziroma invalidnost ponesrečencev. Posledično temu pa tudi velike socialne težave in problemi v družinah ponesrečenih. Poleg naštetega se ob takih dogodkih povzroča velika gospodarska škoda zaradi zastojev vlakov. Iz uradnih podatkov o izrednih dogodkih na cestno-železniških prehodih na območju občine Sevnica za obdobje 1991-2004 je razvidno naslednje; zgodilo se je 64 zlomov zapornic, bilo je 12 naletov vlaka na cestno vozilo, 33-krat je cestno vozilo obstalo na tirih, ostalih kritičnih dogodkov pa je bilo 10. Sem spadajo dogodki, ko so se cestna vozila zaletela v naprave ob cestnih prehodih. Zaradi različnih tehničnih napak na železniških napravah bi tako imenovanih motenj in izrednih dogodkov bilo še bistveno več, a jih na srečo zaposleni pravočasno uspešno odpravijo. Večina izrednih dogodkov - nesreč se je zgodilo na dveh cestnih prehodih. To sta CPR-14 in CPR-15 na relaciji Sevnica - Lončarjev Dol (Go-bovce). V sklopu gradnje HE Blanca se predvidevajo posegi na področje prometne infrastrukture. Govori se o gradnji mostu preko reke Save na območju Loga. V tem primem bo ta odsek ceste še bolj obremenjen, zato v nobenem primem ne smemo pristati na nivojsko križanje ceste in železnice na Go-bovcah. Davek, (tudi z življenji) je na teh dveh prehodih bil previsok. Za primerjavo: že sanacija osnovnega dogodka - zloma pol-zapomice stane več kot 50 tisoč SIT. Iz neuradnih informacij smo seznanjeni, da pripravljavci DLN (državnega lokacijskega načrta) ohranjajo staro traso ceste na Go-bovcah, torej obe nivojski križanji ceste z železnico. Vemo, da so finančna sredstva za državno in lokalno infrastrukturo z naslova HE Blanca omejena. Vseh zamujenih projektov in priložnosti z naslova HE Boštanj ne bo mogoče pridobiti na račun HE Blanca. Občinski svet seje zaradi različnih lobistov in ozkih interesov Dosa- meznikov že pri izgradnji HE Boštanj odpovedal obvoznici v Boštanju in pristal na nivojsko križanje glavne ceste in železnice, kar je v nasprotju z obstoječimi predpisi in v nasprotju z javnim interesom. Da drugih zamujenih priložnostih iz HE Boštanj ne omenjamo. Niti enega samega projekta in objekta v občini nimamo odprtega, kamor bi lahko “skipa-li” kamion gramoza ah kubik betona. S takšnimi in podobnimi nepremišljenimi dejanji in rešitvami se Sevnici povzroča velika gospodarska in družbena škoda. Občinski svetnik Alojz Mrgole ČSZLSD Stranka za prihodnost Člani ZLSD ugotavljamo, da je Lizbona še daleč. Slovenija zaostaja za cilji lizbonske strategije na področju Zaposlovanja in le težko bo nadoknadila zamujeno. Analiza opozarja na visoko brezposelnost mladih (15,9 odstotka), narašča delež tistih, ki imajo visoko izobrazbo in ne najdejo zaposlitve. V naši stranki se zavedamo, da rešitev ne bo prišla sama od sebe. RES PA JE, DA BODO MLADI POČASI ENOSTAVNO NEHALI BITI MLADI. Težko razumemo, da je najpomembnejše, ko iščeš zaposlitev, če so tvoji v pravi stranki, če imaš ti ali starši pomembne zveze... Kaže, da se to ne “popravlja”, temveč se “pričakuje”, da bi postalo to sprejemljivo. Prepričani smo, da bodo delavke in delavci spoznali, da smo tisti, ki nam v resnici ni vseeno, ka- ko živijo, kako ravnajo z njimi delodajalci, da morajo biti zakoni za vse pravični, da mora biti pravica za vse enaka, daje vsak vreden spoštovanja... Če narediš prometni prekršek, mora biti enako kaznovan, “navaden” državljan ali poslanec, župan... Saj bo delavec veliko težje plačal od svoje plače nemogoče visoke kazni kot pa s svojimi plačami poslanci, župani, direktorji... Ze tako ne bo pravica za vse enaka. Delavke, delavci, upokojenke, upokojenci, dekleta, fantje... skupaj ustvarjajmo PRIHODNOST ZA VSE! Predsednica ZLSD Sevnica Berta Logar N Si Nova Slovenija Kritans.ua ljudska stranka Občinski odbor Nove Slovenije (N.Si) od projektne skupine za uskladitev infrastrukturnih ureditev pri HE Blanca pričakuje, da se bo kot prioritetno postavila zahtevo po prestavitvi regionalne ceste Sevnica -Blanca na severno stran železniške proge. To bi odpravilo kar tri zelo nevarna prečkanja železniške proge, kjer seje zgodilo že veliko prometnih nesreč, tudi s smrtnim izidom. Prav tako pa bi prestavitev ceste sprostila in omogočila normalen promet na omenjeni regionalni cesti. Za OO N.Si Sevnica Matjaž Traven POSAVSKA UNIJA MLADIH WWW.UNIJAML.ADIH.COM Poslušalka Marija nejevoljna sprašuje, kdaj bo Telekom uredil stanje na cesti skozi Brežino, ki je po polaganju kablov katastrofalno. Boris Ziherl, zadolžen za stike z javnostjo na Telekomu, je povedal, da v Brežini gradijo novo telekomunikacijsko omrežje, s katerim bodo prebivalcem kraja zagotovili kakovostno omrežje in storitve. Hkrati bodo tako lahko tudi odstranili obstoječi telekomunikacijski kabel, ki poteka skozi celotno naselje in kvari videz kraja. Gradbena dela so v glavnem zaključili že novembra oziroma decembra lani, čaka pa jih še dokončna ureditev in asfaltiranje cestišča, česar pa trenutne vremenske razmere ne omogočajo. Na Telekomu bodo, tako obljubljajo, izkoristili že prve toplejše dni, da bodo cestišče uredili. Ena od poslušalk je svoje ogorčenje na “Torkove bodice” naslovila pisno, želela pa bi vedeti, kaj se dogaja v krški enoti zavoda za zdravstveno varstvo (ZZZS). Dr. Peter Zorčič naj bi namreč bolnikom storil že prenekatero krivico, ko jim ne podaljša bolniškega staleža (čeprav so nekateri v bolnišnici). Specialisti naj bi izdajali izvid nesposobnosti za opravljanje dela in tako predlagali nadaljevanje bolniškega staleža, a omenjeni zdravnik teh izvidov sploh ne prebere, saj menda ni postavljen za to delo. Poslušalka zahteva ukrepanje. nadaljnih ukrepov pošljejo osebni zdravniki, lahko pa tudi na osnovi ugotovitev ob osebni predstavitvi in pregledu zavarovane osebe. Nekatere odločitve, zlasti glede dela zmožnosti, so lahko tudi drugačne od priporočil specialistov. V vsakem primem pa velja, da je odločanje bolj kakovostno, če je tudi medicinska dokumentacija dobro pripravljena in diagnoza utemeljena z ustreznimi izvidi. Zakon nalaga pravico in dolžnost oceniti začasno dela nezmožnost osebnemu zdravniku za stalež 30 dni in imenovanemu zdravniku za stalež 30 dni, ne pa specialistu. Hkrati pa ima zavarovana oseba zagotovljeno tudi pravno varstvo; torej če se ta ne strinja z odločitvijo oz. meni, da je imenovani zdravnik storil napako ali kako drugače kratil njene pravice, se lahko pritoži na drugostopenjski organ -zdravstveno komisijo, ki preveri pravilnost odločitve imenovanega zdravnika.” Izvedeti smo še uspeli, da je po zdravstvenih domovih ta tema precej delikatna, se je pa mogoče pritožiti in nihče ne trdi, da takih stvari ni. V Sloveniji ti mehanizmi niso najbolj razviti, je pa problem osebnih zdravnikov, ki nimajo toliko moči kot pooblaščeni in za katerimi ne stoji sistem. Pritožiti pa se seveda ni mogoče anonimno, poslušalka bi se lahko pritožila tudi varuhinji bolnikovih pravic, čeprav so njena pooblastila omejena, lahko pa bi oškodovanci (če jih je več) nastopih skupaj. podrobneje pisali tudi v SavaGla-su, št. 124.) Eno od poslušalk zelo moti odnos zdravnikov v Zdravstvenem domu Brežice do težje bolnih pacientov, ki jim zdravniki kar rečejo, “da bo treba umret”. Direktorica brežiškega zdravstvenega doma Marjetka Blaže-vič pravi, da se zdravnica, na katero naj bi bila bodica usmeijena, na podlagi posredovanih podatkov omenjenega primera ne spominja, zato prizadeto občanko vljudno vabi, dajo pokliče, lahko tudi anonimno, ah se oglasi, da se bodo o zadevi pogovorih. Blaževičeva domneva, da je bila informacija napačno sprejeta, saj zdravniki včasih kaj rečejo v srdi ah v drugačnem kontekstu. ka za gospodarsko infrastrukturo na krški občini, je povedal, da jim ta jarek povzroča težave zato, ker nima ustreznega odtoka. To so ugotovili še ne dolgo tega, zadevo pa bodo uredili čimprej, a ne pred pomladjo. Anica z Bizeljskega zopet sprašuje, kdaj bo dokončana cestna razsvetljava v njihovem kraju. Anica iz Bukoška sprašuje, kdo pregleduje ginekološke brise v brežiških ambulantah? Stanislav Čuber, direktor območne enote ZZZS Krško, odgovarja: “Zdravniki zavoda (v enoti jih je pet) obravnavajo vse predloge osebnih zdravnikov, ki se nanašajo na pravice zavarovanih oseb. Odločitve zavodovih zdravnikov temeljijo na presoji izvidov, ki jim jih s predlogom Direktorica brežiškega zdravstvenega doma dr. Marjetka Bla-ževič odgovarja, da ima brežiški zdravstveni dom sklenjeno pogodbo z laboratorijem v Novem mestu, ki ima ustrezno hcenco, ki mu jo je podelilo Ministrstva za zdravje. (Pripis uredništva: o tem smo Milan Marussig iz* podjetja DDC Svetovanje Inženiring, ki nam je že pred meseci obljubljal, da bo razsvetljava končana do konca lanskega leta, je povedal, da tehničnega pregleda na regio-nalki še ni bilo, saj je potrebno še precej postoriti. Sedaj pa jim težave dela še inšpektor, s katerim so se dogovorih za sestanek, da pa stanje ni alarmantno. Poklicali pa smo tudi Milka Veršca, ki naj bi se sestal z inšpektorji in izvajalcem razsvetljave, podjetjem CGP iz Novega mesta. Poudaril je, da seje večkrat neuspešno obrnil na krajevno skupnost in občino, ki nista naredili v tem času ničesar. Veršec še pravi, da so bila tudi sicer dela opravljena precej nestrokovno, da pa izvajalcev ne bo tožil, čeprav bi jih to lahko precej stalo. Poslušalka iz Spodnjega Starega Grada sprašuje, zakaj v novem podhodu pri Čulku ni prijemal, saj je hoja zaradi ledu po strmi poti precej nevarna. Rafael Jurečič, vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo na krški občini, odgovarja, da bodo zadevo prevetih med tehničnim pregledom objekta, da pa bo po dokončanju del za varnost Veliko bolj poskrbljeno. Jurečič dvomi, da bodo postavili prijemala, saj v oboku to ne bi imelo najlepšega estetskega videza, pa še nadkritja na obeh straneh bodo poskrbela za čim manjše vplive meteornih voda. Klančina na vhodu v podhod se Jurečiču ne zdi pretirano strma, sicer pa je objekt še v gradnji in je hoja po njem izključno na lastno odgovornost. Marjano iz Leskovca zanima, kdaj bo osvetljeno križišče pri Belem bregu. Rafael Jurečič, vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo na krški občini, je povedal, daje v občini trenutno v delu študija prometnih tokov, v roke naj bi jo dobil še ta mesec. Problem je velik, saj se na tem križišču sekata državna in občinska cesta, rešitev pa je smotrno iskati dolgoročno. Dejstvo je, da te postavke v štiriletnem planu ni, so si pa vsi menda prizadevali in si bodo še naprej, da bi se zadeva z obvoznico končno razrešila. A dok- Mileno iz Krškega zanima, kdaj bodo uredili jašek v starem delu Krškega nasproti ZZZS. Rafael Jurečič, vodja oddel- ler ideja oz. študija ne bo dokončana, občina tokrat ni čakala na odziv države, se o tem ne bo niti govorilo, čeprav bo za dokončno izvedbo potrebno počakati kar precej let. S' \ NAROČILNICA SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SANAGLAS Ime in priimek ___________________ Podjetje(naziv in naslov)_ Davčna številka podjetja_ Zavezanec za DDV_________ Kraj_____________________ Ulica Datum Poštna št. Telefon Podpis Število izvodov Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT na izvod. Naročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic ^naročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem. y mali oglasi Ugodno prodamo psičke, mešance med kraškim in nemškim ovčarjem, stare 10 tednov. Pokličite 07/49-67-129. Kupim enodružinsko hišo z nekaj zemlje. Pokličite 031-782-422. Prodam seno in otavo v kockah, kupim pa sadilec krompirja. Pokličite 07/49-59-794 ali 031-558-356. Potrebujete kvalitetno glasbo za poroko ali obletnico? Pokličite 041-745-404. mnenja, odgovori, popravki Sporočilo bralcem! Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni. Sodnica porotnica SavaGlas, št. 125, str. 14 Žal mi je, če je g. Branko Kelemina, nekdanji poslanec, “dojel ” moje pisanje “pomiljujoče Sploh se nimam za ubogo, nebogljeno in prezrto bitje in vsak, kdor me pozna, ve, da vsak posel, ki ga opravljam, delam z veseljem, odgovorno, delo sodnice porotnice pa tudi častno. Ogromno dela sem opravila in ga še opravljam brezplačno. Najdete me v DPM, v društvu Sožitje, na delovnih akcijah... Svetuje mi, naj rešim RK Slovenije. V starih socialističnih časih smo vedno pometli najprej pred domačim pragom. Vendar vedno z argumenti. Tako sem se na občinskih sejah lotila sevniškega RK. Kajti tudi tam se je delalo po domače. Pomoči potrebni so v letih 2000, 2001, 2002, 2003 dobivali drobtinice, predsednica in sekretarka pa sta lepo služili. O RK Sevnica sem razpravljala 22.10.2002, 26.2.2003, 26.3.2003, 26.4.2004, 26.5.2004 in 19.7.2004. 19.7.2004 smo svetniki dobili obširen tekstualni del - 30 strani. Oddelek za družbene dejavnosti napiše, da niso priložili vsega gradiva - STATUT OZRK Sevnica in zakona RK Slovenije. Nikogar ni motilo, da ni bilo pri vsem tem gradivu finančnega poročila za leto 2003, niti finančnega plana za leto 2004. Iz finančnega poročila bi lahko razbrali, da je RK Sevnica v letu 2003 razpolagal z 10.630.818,85 SIT. Za njihovo delo in stroške je bilo porabljeno 8.488.776,09 SIT. Za dejavnost je bilo porabljeno 2.132.042,76 SIT (delo z mladimi, zdravstveno-vzgojna dejavnost, krvodajalstvo in socialna dejavnost). G. poslanec Kelemina se ob mojem izvajanju (tudi on je občinski svetnik) teh številk ni pridružil mojemu razmišljanju in odločno zahteval racionalnejšo porabo proračunskih sredstev. 19.8.2004 smo se na mojo pobudo sestali pri županu in sklenili, da se dobimo na RK Sevnica. Želeli smo, da bi nekdanja predsednica odstopila iz glavnega odbora RK Slovenije, kjer zastopa Posavje. Gospa do danes ni odstopila, ker je prepričana, daje vseskozi delala pošteno. Njena snaha, ki je delala kot sekretarka, pa je odšla z RK Sevnica. Pričakovala bi, da bi g. poslanec deloval na državni ravni, za katero je bil izvoljen. Berta Logar, občinska svetnica Sevnica g % m (J e- M 5C O TOM pri ZPM5 ZAHVALA Molče s solzami se borimo, od žalosti boli nas srce in duša. Ob boleči izgubi našega dragega moža, očija, dedija, brata, svaka, strica, tasta in bratranca VLADA NOVAKA iz Pleterij pri Zdolah se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, še posebej pa dobrim sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje, za svete maše, sveče in našega dragega Vlada v tako velikem številu pospremili k njegovemu večnemu počitku. Hvala g. župniku iz Podsrede za opravljen cerkveni obred, govorniku g. Jamšku za govor ob odprtem grobu, pevcem iz Koprivnice za zapete žalostinke, g. Staniču za zaigrano Tišino, praporščakom ter g. Žičkarju za opravljene pogrebne storitve in aranžirano cvetje. Še enkrat vsem najlepša hvala. Žalujoča: žena Sonja in sin Dejan Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice hL Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev. Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Šestnajsta špranje in okenca posavcev Mojca Zlobko Vajgl: "Zlobki razumemo glasbo kot neko posebno galaksijo...” ”Oba starša, Niko in Marica Zlobko, rojena Živič, sta doma iz teh krajev; materina družina je živela na Zdolah, očetova na Čatežu. Otroški spomini so vezani na obiske babic. Vznemirljiva je bila vožnja z vlakom iz Ljubljane in pričakovanje snidenja z babicama. Ob velikih praznikih se je zbrala zelo številna družina in priredili smo si slavje, kakršnih danes ni več. Vznemirjenje so nam pričarali babičini pirhi, pecivo, velike potice, kruh, šunke. Vse to je babica v Brežicah pripravljala sama. Otroci smo radi zahajali v brežiški grad, ki me je posebej privlačil, saj je moja mati nekaj časa v njem tudi stanovala. Obnovljen grad, kakršen je danes, bi verjetno ustrezal mojim predstavam iz tistega časa o tem, kako seje na gradu nekoč živelo,” prične svojo pripoved simpatična sogovornica. Pri šestih letih jo je oče poskušal navdušiti za blokflavto, ki jo je igrala dve leti. Nadaljevala je s klavirjem in na njem diplomirala na srednji glasbeni šoli v Ljubljani. “Profesorica klavirja, pokojna Silva Hrašovec, me je usmerila v igranje harfe. Bila mi je posebej naklonjena in prepričana, da bom prav s harfo našla pot do koncertnih odrov in kariere. Danes vem, da sem se odločila za težko in strmo pot, posejano z nepričakovanimi izzivi, s težavami, kakršnih večina glasbenikov na “običajnih” instrumentih ne srečujejo. Šolanje je bilo polno ovinkov, po katerih sem iskala poti do tistega umetniškega izraza in znanja, ki bi mi omogočila, da v glasbi iz- povem to, kar sem. Diplomirala sem iz harfe in klavirja, odšla na ljubljansko glasbeno akademijo in se v celoti posvetila harfi.” Po diplomi je bila dve leti zaposlena kot solo harfistka v orkest- ru opere SNG Ljubljana, njeno umetniško pot pa je najbolj zaznamovala odločitev: ”Odšla sem na podiplomski študij v Graz, nato pa v Hamburg k znani solistki Mariji Graf, ki meje očarala s svojim načinom igranja in sva v tesnih stikih še danes.” S hamburško zgodbo napornega dela in tudi lepih spominov si je pridobila naziv “akademska glasbenica harfistka specialistka”. “Mi, Zlobki, smo v resnici glasbena družina, z mamo vred. Vsi smo pravzaprav zelo univerzalni, imamo v svojih žilah nekaj “muzikantarskega”. Glasbo razumemo kot neko posebno galaksijo ali dar, v katerem je prostora za različne navdihe in iskanja. Obstaja dobra in manj dobra glasba in glasbeniki, toda v vsa- kem žanru so eni in drugi. Naključje ah pa tudi ne, je hotelo, da tudi moj mož Ivo izhaja iz kroga podobnih ljudi. V svoji “skrivnostni” karieri je igral rog, oboo, klarinet in saksofon, poleg tega pa je še kot otrok pel v operi. Najin sinko Jan razbija po ducatu instrumentov po vsej hiši in rad prepeva pesmice, ki jih prinaša iz vrtca.” Po odločitvi, da orkester zapusti in da na svojem instrumentu doseže čimveč, da nastopa samostojno, ali z umetniki, ki si jih izbira, je začrtala svojo pot. “Danes vem, da mi je to uspelo. Za seboj imam desetine koncertov z različnimi orkestri, v različnih državah, mnogo komornih koncertov v različnih kombinacijah, s klaviijem, flavto, violino, violo, rogom, klarinetom, glasom, z godalnim kvartetom, pihalnim kvintetom in podobno. Mejniki zame so bili solistični koncerti s Slovensko filharmonijo, s simfoniki RTV Slovenija, z Beograjsko filharmonijo, Stockholmskim komornim orkestrom, s komornim orkestrom dunajskih simfonikov “Wiener Concert Vereinom”, z zagrebškim komornim orkestrom, z orkestrom Ars Amata Zuerich in z Berlinskimi simfoniki. Nastopila sem na nekaterih pomembnih glasbenih festivalih, ki nudijo priložnost vrhunskim umetnikom, od Dunaja, do Rige, Schleswig Holl-steina, Dubrovnika, Splita, Lis-bone, Bergna, Muenchna... Vsak nastop zahteva veliko priprav in koncentracije, garaškega dela. Ob zadnjem božiču sem resnično uživala, ko sem igrala za otroke v vrtcu v Dragomeiju, ki ga obiskuje Jan. Naštudirala sem program klasične, resne glasbe in pesmic, ki so jih prepevali z menoj. Bilo je lepo doživeti, da lahko s svojo glasbo dosežem tudi najmanjše in zelo kritične poslušalce.” Jan in mož sta njen najlepši del sveta. Z možem neskončno uživata, ko se Jan razvija, ko izkazuje svojo kompleksno in občutljivo osebnost. “Iz Berlina, kjer smo živeli dve leti, smo se domov vrnili “na vrat na nos”. Berlina se rada spominjam. Tam se mi je ponudila tudi priložnost, da sem ob moji nekdanji prof. Mariji Graf lahko delala s študentkami in tako dobila dragocene pedagoške izkušnje na znameniti berlinski visoki šoli za glasbo Hans Eisler. Te izkušnje mi bodo prišle prav ob načrtih, da se kmalu tudi v Sloveniji posvetim pedagoškemu delu.” Glede na to, da ima svoj čas načrtovan vsaj za nekaj iriesecev ali kako leto vnaprej, pomeni, da je harfa bistveni del njenega vsakdanjika. “Rada grem na Šmarno Goro, kadar le morem. Sicer pa konjičkov in razvad nimam, čeprav si včasih želim, da bi bilo drugače. Kot vsi ljudje, si delam velike in razburljive načrte za počitnice, ki se ponavadi razpršijo - kak lep dan pa se uresniči. Takrat so blizu palme, borovci, moije in sonce.V kuhinji ne briljiram, kljub temu pa rada kaj pripravim zase in družino.” Ob mesecu kulture razmišlja: "Najbrž bi bil svet lepši, če bi bil povsod in vsak mesec - mesec kulture. Ker temu ni tako, je mogoče dobro, da se vsaj o enem mesecu dogovorimo in ga posvetimo tej lepi “postranski “ dejavnosti”. Natja Jenko Sunčič Slike in kovinske skulpture Cerklje ob Krki - V Galeriji Slovenske vojske so postavili razstavo slik Emila in Mita Škrbca iz Trbovelj ter kovinskih skulptur umetnostnega varilca Ljubomira Melanška iz Šoštanja. Odprtje razstave so spremljale melodije artiških fantov in zvena citer, na katere sta brenkali prav tako Artičanki Mateja Hu-sič in Alenka Iljaz, Vida Kunčič pa je prireditvi vtisnila poseben pečat z recitiranjem izbranih pesmi. Razstavo so avtorji posvetili Francetu Prešernu in veliko manj znanemu Pohorcu Juriju Vodovniku, ki je bil prigodni pesnik in skladatelj ter borec za pravice siromakov. Razstava bo na ogled do 28. februaija. M.K. H Spfj Poslovno in ■ L ■ : : ' ■ .. ' ' projektno svetovanje Tel : 07 499 06 80 e-mail: rcbrezice@siol.net EKSPONATI SEDEŽNIH GARNITUR S POPUSTOM DO 40% I PISALNE MIZE ŽE OD 7.990 SIT i; MLADINSKE SOBE ŽE OD 36.990 SIT l SPALNICE ŽE OD 69.990 SIT \ KAVČI ŽE OD 29.990 SIT I V REGALI ŽE OD 29.990 SIT I OMARE 3D ŽE OD 24.990 SIT I STOLI ŽE OD 2.990 SIT = Mostec 6, Dobova, tel.: +386 (0)7 49 92 400 Krško, tel.: + 386 (0)748 80 390 Krški svetnik Peter Žigante je izrazil bojazen, da bodo imele Brežice ob regionalizaciji prednostno pozicijo pri pridobivanju ustanov regionalnega značaja, ker imajo svojega človeka na ministrskem položaju. Bojazen je odveč; če bo lokalna politika še naprej tako sprta, jim bo za kakšne resnejše projekte zmanjkalo energije. V Brežicah se prepirajo, kdo naj bo župan oziroma njegov pooblaščenec. In ker pregovor “Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima ”, vedno velja, je zavihala rokave Fašjenkova “mati Županja ” in zasedla županski prestol. Očitno se je tako z lahkoto ne bodo znebili, saj je dama odločna: "Da ne bo več “špetirov”, jaz ostajam. Do konca! Ko bo izvoljen pravi novi župan, bom pa odšla v miru počivat. ” Borutu Mokroviču je sledil še Bojan Petan, oba sta namreč zaradi preobremenjenosti odstopila z mesta občinskih svetnikov. Morda se nista hotela zameriti novemu ministru Vizjaku, ki bi prek paradržavnih skladov kaj lahko vplival na poslovanje Term Čatež. Sicer pa se v teh dneh odstopi kar vrstijo, Mokrovičev sin Aleksander denimo ni več direktor podjetja Elan Bikes, Petan pa že od decembra ni več glavni nadzornik Vzajemne. Je vzrok za to Janševa vlada ali strah pred nadzorm njihovih poslov? Zlata poroka Sevnica - Milan in Mila Zeks, kot ponavadi kličejo Ljudmilo, rojeno Moro, sta se spoznala v Milinem domačem kraju Račiči, kjer sta si po poroki 15. januarja leta’1955 tudi zgradila topel dom. Kmalu sta se veselila naraščaja, saj se je istega leta rodila Ida, pet in pol let kasneje pa še Marjana. Mila je nato gospodarila na kmetiji, Milan pa je bil precej let vratar v sevniški Kopitarni. Sedaj imata Zeksova štiri vnukinje in dveletnega pravnuka Jakoba, sta pa še precej čila, tako da še skrbita za kravi in prašiče na domači kmetiji. Milan se še kdaj popelje z avtomobilom, čeprav je 12. januarja že dopolnil 75 let, medtem ko je Mila dve leti mlajša. Spomini jima večkrat zaidejo v čase vojne, med katero je Mila izgubila brata pri Okroglicah, pa tudi dveh starejših sester ni več med živimi. Milan ima še sestro v Metkovičih in dva mlajša brata. Zlato poroko sta praznovala v krogu sorodnikov in prijateljev na Okroglicah, slavljenca sta si tudi izmenjala prstana, za dobro voljo pa so poskrbeli še muzikanti. Tudi daril je bilo veliko. SIMPLY CLEVER @ + ©V (||) + O*= ŠkodaFabia Clever+ ieod 20.540 SIT* Avtotine Krško, Bohoričeva 10, tel.: 07 490 21 20 Ut*«®*mr*}». Sati® fctfcfikoSi od navedenih itomrso*. po Ctračuna