vati mora, da je pravo devistvo po prirodnem in božjem zakonu višje in popolnejše kakor zakonska zveza, torej tudi popolnejše kakor „lju-bezen" sama. V mislih imamo ono devistvo, ki se odreče nagonu ljubezni le zato, da služi višjim namenom, duševnim smotrom: časti božji, blaginji bližnikovi, vzorni vedi in umetnosti. Erotično slovstvot torej ne sme podirati tega, kar je Bog sam ustanovil in posvetil.
Pamet jednako zahteva, da se zakon in ljubezen ne zaničujeta iz tega razloga, ker je devistvo popolnejše. Ne, prav narobe. Oni, ki res
Kako si tolmači preprosto ljudstvo postanek imen: Kolovrat, Križate, Peče, Drtija, Moravče in Vače.
V ozki dolini, ki se razprostira na vshod od obČeznane božjepotne cerkve sv. Valentina na Limbarski gori, stoji še sedaj ne posebno velik grad, imenom Kolovrat.
Tu je v prastarih Časih gospodaril grozovit grajščak, ki je imel pri sebi razbojniško druhal, obstoječo iz malih plemiČev, menda klati-vitezov, da je ž njo udaril plenit sedaj na to, sedaj na drugo stran svojega razvpitega gnezda.
Kadar jih je vodil na rop, rekal je:
„Pojdimo jo okolu obrat", in ker je to vedno in vedno ponavljal, nadelo je ljudstvo ime: „Ko-lobrat" ali „ Kolovrat" ne-le samo njegovemu gradu, temveč tudi vasi, ki se je pozneje ondi sezidala.
Navadno je vodil omenjeni grozovitež svoje pajdaše na rop ob Savi, tje do vasi Vače. Ker so bili okolu tega sela, kakor so še tudi dandanašnji, premnogi in hudi klanci, vpil je svojim pomagačem kolovraški trinog, vračajoč se s plenom domov: „Vlači, vlači". Odtod tudi ime: „Vače".
Ker okoličani niso imeli nikdar miru pred tem divjakom, združili so se med sabo, kakor pravi nadalje pripovedka, in ga napadli v njegovem gradu.
Posrečilo se jim je, da so ga dobili v pest z vsemi sodrugi. Uklenili so jih in gnali najbrže h kakemu mogočnemu plemenitniku, da bi jih ta kaznoval.
Ljudstvo je bilo tako razburjeno nad njimi, da je vpilo, pripeljavši jih v sedanjo peško okolico: „Križajte jih, križajte!" Zato se imenuje ta grad in vas, ki se nahajata tu: ,, Križate". Nekoliko naprej od todi so pa rekli: „Pecite jih".  Od tod ime vasi, ki stoji ondi:   „Peče'\
Ko so prišli ž njimi v moravško dolino, dejali so : „Derite jih". Vsled tega se nazivlje selo, katero je tu postavljeno:   „Drtija".
ceni in ljubi po božji volji to krepost, on ceni in spoštuje tudi zakon, priznava mu čast, ka-koršne mu ne priznavajo morda niti zakonski sami. Zato se ni bati, da bi hoteli pisatelji te vrste poniževati in grditi zakonsko ljubezen, in če jo vendar, kažejo, da ne umevajo, kaj je Človek, kako častitljiv, vzvišen in vzoren je njegov poklic bodisi v tem, bodisi v onem stanu. Zakonska ljubezen in krščansko devistvo si v življenju in v krščanski družbi ne nasprotujeta, ampak si v najlepši jedinosti roke podajata — Bogu v slavo, v prid, razvoj, rast in čast človeštvu.
Ne daleč proč od tega kraja na ravnem pa se je culo iz ust ljudstva: „Morite jih!" na kar so jih res pobili. Od tod sicer na nekako čuden način naslov vasi, ki je nastala tu: „MoravČe" ; po knjigah pa se uči o tem poslednjem imenu seveda drugače.
Koliko resnice je v tej pripovedki, naj sodi vsakdo sam.
(V moravški  dolini  zapisal:  M. P.)
Nekoliko praznih ver z dolenjskih krajev,
Redke zvezde pomenijo lepo vreme.
Stična,   Višnja gora.
Kamor se vržejo lupine blagoslovljenih velikonočnih jajec,  tje ne zahajajo  kače.
Št.  Vid pri Stični,  Stična,   Višnja gora.
Človek, kateri je stopil v gozdu na posebno korenino, ne more priti iz tistega gozda.
Stična. Kjer  krt  rije   pod  streho,  tam   je  gotovo mrhC-                       Krka,  Stična,   Višnja gora.
Kadar je mnogo bolh, tedaj je mnogo ajde.
Stična.
V lužo vržene kosti, katere so se skuhale v žolči, zabranjujejo kvakanje žab.
Višnja gora,  Št.  Vid pri Stični, Stična, Krka.
Kadar se v Kraj'ni jasni — Vleči kulo pod jasli.  (O slabem vremenu.)                    Stična.
Kadar močerad navzdol leze, tedaj je Še dolgo lepe vreme.    št. Vid pri Stični,  Krka.
Ako ima gosenica (gabida) veliko rmenih pik po životu, takrat je dosti prosa; ako ima pa več črnih, tedaj je obilo ajde.
Stična, Krka. (Priobčil Fr. P.)
Narodno blago.