45Jezikoslovni zapiski 22  2016  2
0
Mladen Uhlik
nekateRe značilnOsti izRažanja nujnOsti  
Oz. ObveznOsti v slOvenščini in Ruščini
Cobiss: 1.01
Prispevek obravnava nekatere značilnosti izražanja naklonskosti v slovenskem in ruskem 
jeziku. V prvem delu analiziramo osnovna leksikalna sredstva, s katerimi se v slovenščini 
in ruščini izražata dva naklonska pomena − nujnost in (z)možnost. Drugi del posvečamo 
opisu skladenjskih in pomenskih lastnosti slovenske povedkovne zgradbe treba je, ki med 
slovenskimi sredstvi, ki izražajo nujnost, zavzemа posebno mesto. Značilnosti omenjene 
zgradbe primerjamo z lastnostmi ustreznih zgradb v ruskem jeziku.
Ključne besede: naklonskost, izražanje nujnosti, brezosebne zgradbe, naklonski glagoli, 
slovenščina, ruščina
Some Aspects of Expressing Necessity or Obligation in Slovenian 
and Russian
This article addresses some aspects of modality in Slovenian and Russian. The first part 
analyses the basic lexical means through which Slovenian and Russian express two modal 
meanings: necessity and possibility (or ability). The second part describes the syntac-
tic and semantic characteristics of the Slovenian predicative construction treba je, which 
stands out among other Slovenian means of expressing necessity. Its features are com-
pared to those of the corresponding Russian construction.
Keywords: modality, necessity, impersonal constructions, modal verbs, Slovenian, Rus-
sian
Pričujoči prispevek obravnava nekatere značilnosti naklonskega izražanja nuj-
nosti, obveznosti v slovenščini in ruščini.1 V prvem delu poskušamo umestiti izra-
žanje pomena ‘nujnost’ v širšo mrežo naklonskih pomenov, ob tem pa se opiramo 
na nekatere interpretacije naklonskosti v sodobnem ruskem jezikoslovju (Plungjan 
2016; Padučeva 2016). V osrednjem delu se osredotočamo na analizo naklonske 
brezosebne zgradbe treba je. Obenem primerjamo njene skladenjske in pomenske 
lastnosti z ustreznimi zgradbami v ruskem jeziku.
Pri analizi izpostavljamo dve vprašanji, ki kažeta na posebnosti zgradbe treba 
je: pozorni smo na izražanje smiselnega osebka v trdilnih, nikalnih in pogojnih 
povedih ter opozarjamo na odnos, ki ga brezosebna zgradba treba je vzpostavlja z 
naklonskim glagolom morati.
1 Posebej bi se rad zahvalil P. Weissu, A. Cimmerlingu, J. Konicki, J. Orešniku, V. Plungjanu, 
P. Stankovski, M. Vaniču in A. Žele za dragocene nasvete in podporo pri nastajanju članka. Vsa 
odgovornost za morebitne napake pri analizi in interpretaciji je moja.
46 Mladen Uhlik  Nekatere zNačilNosti izražaNja NujNosti oz. obvezNosti ...
opRedelitev naklonskosti in Razlikovanje 
naklonskih pomenov
Najprej si bomo ogledali, kako nekateri sodobni ruski jezikoslovci (Plungjan 2016; 
Padučeva 2016) opredeljujejo naklonskost, saj bodo njihova stališča uporabna pri 
opredelitvi nujnosti kot enega izmed osnovnih tipov naklonskih pomenov.
Naklonskost (rus. »модальность«) je pomensko-pragmatična jezikovna ka-
tegorija, zlasti kategorija glagola,2 izraža pa se tudi z drugimi jezikovnimi sredstvi 
(na klonskim besediščem, intonacijo, besednim redom idr.). Naklon (rus. »накло-
нение«) je po mnenju ruskih jezikoslovcev razumljen ožje kot obvezna glagolska 
slovnična kategorija, ki izraža naklonskost (Plungjan 2016: 309).
Čeprav je naklonskost zelo široko področje, ruski jezikoslovci pogosto iz-
postavljajo dve stalnici oz. po Plungjanu »dve središči«:3
(a) govorčev odnos do izražene vsebine ali »vrednotenje« (»оценка«);4
(b) opredelitev izražene vsebine glede na zunajjezikovno resničnost, pri čemer se 
različni tipi naklonskosti najpogosteje povezujejo z »neresničnim« (»ирре-
аль ность«).5
Izražanje nujnosti se po Plungjanovem mnenju povezuje z nečim »neresnič-
nim«, zato si pobliže oglejmo, kako Plungjan opisuje to področje. Tako imeno-
vana neresnična naklonskost se nanaša na situcije, ki se v zunajjezikovni pred-
metnosti še niso zgodile ali se sploh ne bodo. Govorec torej z različnimi jezi-
kovnimi sredstvi opisuje neresnični svet, ki obstaja v njegovi zavesti. Plungjan 
opozarja na dva osnovna naklonska pomena, ki izhajata iz irealne situacije. To 
sta ‘nujnost, obveznost’, ki ju ponazarja izrek »X mora narediti P«, in ‘(z)mož-
nost’, ki jo lahko predstavimo z izrekom »X lahko naredi P«. Pri obeh izrekih je 
2 V. Plungjan jo izpostavlja kot »pomensko področje glagolskih pomenov« (семантическая зона 
глагольных значений) (Plungjan 2016: 291).
3 E. V. Padučeva dodaja še tretjo stalnico: govorčev sporočanjski cilj ali »ilokucijsko moč«, ki se 
nanaša na pomene, ki se kažejo v trdilnih, nikalnih in vprašalnih stavkih (Padučeva 2016).
4 Ruska akademska slovnica pri tem tipu govori o »subjektivni modalnosti«, ki se lahko izraža z 
različnimi jezikovnimi sredstvi: intonacijo, posebnimi skladenjskimi zgradbami, besednim re-
dom, združevanjem polnopomenskih besed s členki, z medmeti in različnimi naklonskimi be-
sednimi zvezami ter možnimi kombinacijami vseh omenjenih sredstev (Švedova idr. 1980: 215).
5 V ruski akademski slovnici je ta tip naklonskosti opredeljen kot »objektivna modalnost«, 
pri čemer se ločuje med pomeni stvarnosti / realnosti, izraženimi s povednim naklonom 
(изъявительное наклонение), in pomeni nestvarnosti / irealnosti, izraženimi z veznim naklo-
nom (сослогательнoe наклонение), pogojnim naklonom (условное наклонение), želelnim 
naklonom (желательное наклонение) in debitivom (долженствовательное наклонение). To-
vrstna opredelitev priča o tem, da akademska slovnica omejuje izražanje »objektivne naklonsko-
sti« s kategorijo naklona, kar se kaže tudi v stališču, da je »objektivno naklonski pomen oz. 
odnos med tistim, kar se sporoča, in dejanskostjo, navzoč v vsakem stavku« (Švedova idr. 1980: 
215). V zvezi s tem opozorimo, da ruska akademska slovnica v nasprotju s Plungjanovo teorijo 
rabe leksikalnih naklonskih sredstev (naklonskih glagolov, kratkih pridevnikov in predikativnih 
prislovov) ne uvršča v subjektivno ali objektivno naklonskost, temveč jih obravnava ločeno.
1
47Jezikoslovni zapiski 22  2016  2
tisto, kar je označeno s P, zgolj potencialno ali obvezujoče in v trenutku govora ne 
obstaja (Plungjan 2016: 312).6
Središčna naklonska pomena ‘nujnost’ in ‘(z)možnost’ je po Plungjanovem 
mnenju najlažje opisati, če vsak pomen razdelimo na notranji in zunanji del. Po-
mena ‘notranje zmožnosti’ in ‘notranje nujnosti’ se nanašata na izražanje notranjih 
lastnosti osebka,7 medtem ko sta ‘zunanja možnost’ in ‘zunanja nujnost’ vezani 
na zunanje okoliščine, ki niso odvisne od samega osebka. Na Plungjanovo delitev 
naklonskih pomenov se bomo naslonili pri kratkem opisu osrednjih leksikalnih 
sredstev, s katerimi se v slovenščini in ruščini izražajo omenjeni pomeni.
‘Notranja (z)možnost’ se nanaša na opisovanje sposobnosti, spretnosti, fizičnih 
in psihičnih zmožnosti, ki opredeljujejo osebkove lastnosti. V slovenščini se ta 
pomen izraža predvsem z naklonsko nepregibno besedo lahko ter z glagoli moči8 / 
zmoči in znati. Omenjeni glagoli se uporabljajo ob nedoločniškem dopolnilu, med-
tem ko se lahko rabi z osebnimi glagolskimi oblikami.9 Ruska pomenska ustrezni-
ca sln. lahko je naklonski glagol мочь / смочь, znati pa najpogosteje prevajamo z 
glagolom уметь. Ruski naklonski glagoli se uporabljajo ob nedoločniku.
(1) sln. Andrej zna igrati saksofon in lahko z eno roko dvigne petdeset kilogramov.10
 rus. Андрей умеет играть на саксофоне и одной рукой может поднять пятьдесят 
килограммов.
Pomen ‘notranje nujnosti’ označuje tisto, kar osebek potrebuje, in se v slovenščini 
najpogosteje izraža z naklonskim glagolom morati in z glagoloma potrebovati, 
(pog.) rabiti, ki se uporabljata ob samostalniškem dopolnilu. Kot bo pokazano, se 
isti pomen lahko izraža s pomočjo povedkovne zgradbe treba je s predmetom v 
rodilniku in osebkom v dajalniku, vendar je ta raba nekoliko zastarela.
Ruski ustreznici slovenskih glagolov morati in potrebovati sta v tem kon-
tekstu naklonska povedkovnika11 нужно in необходимо, ob katerih se lahko 
6 Na tem mestu Plungjan opozarja na razliko med logiko in naravnim jezikom: pri logiki je tisto, 
kar je nujno, že obstoječe, kar pa ne velja v naravnem jeziku. Če rečemo: »Ti moraš narediti X«, 
X v trenutku govorjenja še ne obstaja.
7 Osebek se nanaša tako na govoreči osebek (govorca) kot na upovedeni osebek (osebek v besedilu).
8 V pomenu ‘notranje zmožnosti’ se lahko in moči uporabljata komplementarno: v trdilnih stav-
kih naklonska nepregibna beseda lahko, v nikalnih pa zanikane oblike glagola moči (ne morem). 
O zgodovini odnosa med lahko in moči in sedanji rabi gl. Lenček 1968; Marušič – Žaucer 2016.
9 J. Toporišič v Novi slovenski skladnji opredeljuje lahko kot »naklonski povedkovnik« (Topori-
šič 1982: 117). To stališče se nam ne zdi ustrezno, saj naklonska beseda lahko dopolnjuje oseb-
ne oblike polnopomenskih glagolov (lahko berem, lahko spim) in se ne uporablja povedkovno 
(ob glagolu biti).
10 Navedeni zgledi so zgolj ilustrativne narave, izbrani so za jasno ponazoritev razlik med dvema 
jezikoma. V primeru, da so prevzeti iz korpusa, bo to jasno nakazano.
11 Ruska akademska slovnica opredeljuje lekseme должно, можно, надо, нельзя, нужно kot 
povedkovnike / predikative oz. besede z naklonskim pomenom dolžnosti, nujnosti in možnosti, 
ki se uporabljajo izključno ob izraženem ali neizraženem glagolu быть (prim. Švedova idr. 
1980: 705; Cimmerling 2016).
1.1
1.2
48 Mladen Uhlik  Nekatere zNačilNosti izražaNja NujNosti oz. obvezNosti ...
uporablja pomenski osebek v dajalniku, in pridevniška oblika должен, −жнa, 
−жнo, -жны in нужен, -жна, -жно, -жны v povedkovni rabi.12 Za oba jezika 
je značilna raba omenjenih jezikovnih sredstev z dopolnilom.
(2) sln. Moram vzeti zdravila.
 rus. Мне нужно принять лекарствa.
(3) sln. Potrebujem/Rabim vašo pomoč.
 rus. Мне нужна ваша помощь.13
Pomen ‘zunanje (z)možnosti’ se po Plungjanu nanaša na izpostavljanje odsotnosti 
kakršnih koli ovir pri uresničenju nekega dejanja. Poseben podtip tega pomena je 
situacija, pri kateri govorec dovoljuje upovedenemu osebku, da opravi dejanje. V 
tem primeru se v slovenščini uporablja naklonska beseda lahko (ob osebnih gla-
golskih oblikah) ali glagol smeti.14
V ruščini se pri tem pomenu uporabljata naklonski glagol мочь in naklonski 
povedkovnik можно, oba z nedoločnikom.
(4)  sln. Lahko sedete.
 rus. Вы можете сесть.
(5)  sln. Аli se lahko usedem?
 rus. Можно сесть?
Pri zanikanju naklonske besede lahko in glagola smeti se za oba uporablja iz-
ključno nikalna oblika glagola smeti (beseda lahko, tako kot pri izražanju ‘notranje 
zmožnosti’, ne pozna nikalne rabe). V ruščini pa prihaja do zamenjave leksema in 
se namesto *неможно ali *не можете uporablja povedkovniк нельзя, samostojno 
ali z osebkom v dajalniku.
(6)  sln. Ali lahko izstopim? − Ne smete.
 rus. Можно выйти? − Нельзя.
Plungjan opisuje pomen ‘zunanje nujnosti’ kot tip naklonskega pomena, ki za-
jema vedenjske vzorce, norme, pravila, ki se jih osebek (govorec ali upovedeni 
osebek) mora držati. V slovenščini se ta tip najpogosteje izraža z naklonskim 
glagolom morati, ki je, kot bo pokazano, v posebnem odnosu z zgradbo treba je. 
Poleg tega se ta naklonski pomen izraža tudi s povedkovno rabljenimi prislovi 
nujno, obvezno, potrebno.14a
Pomen ‘zunanje nujnosti’ se v ruščini izraža s pridevnikoma должен, 
-жнa, -жнo, -жны in обязан, -a, -o, -ы, ki se uporabljata v povedkovni rabi, ali 
z naklonskim povedkovnikom надо.
12 Kratka pridevniška oblika должен se uporablja ob pomožniku быть, ki se v nezaznamovani 
rabi v sedanjiku opušča.
13 Tudi v slovenščini je naklonska raba pridevnika »potreben« potencialno možna, a redkejša kot 
v ruščini: prim. sln. Potrebna mi je vaša pomoč. / Potrebujem vašo pomoč.
14 Glagol smeti se najpogosteje uporablja v nikalnih oblikah. V trdilnih in vprašalnih stavkih ga 
v nezaznamovani rabi zamenjuje naklonska beseda lahko: Ali lahko sedem? (bolj knjižno in 
zaznamovano Ali smem sesti?) – Lahko. – Ne smeš.
1.3
1.4
49Jezikoslovni zapiski 22  2016  2
(7)  sln. Moram iti ob 8. uri, da bi ujel vlak.
 rus. Я должен выйти в восемь часов, чтобы успеть на поезд.
(8) sln. Morate se zglasiti na sodišču.
 rus. Вы обязаны явиться в суд.
Оsnovnа leksikalnа sredstvа, ki izražajo nujnost in (z)možnost v ruščini in 
slovenščini, so predstavljena v preglednici 1.
Preglednica 1
notranja zunanja
(z)možnost sln. lahko / moči
(lahko / ne morem)
znati
rus. мочь;
уметь
sln. lahko; smeti
(lahko / ne smem)
rus. мочь; можно (Pred)
(можно(Pred) / нельзя(Pred))
nujnost sln. morati; potrebovati, rabiti
(morati / ni komu treba)
rus. нужен (povedkovna raba)
нужно (Pred) / необходимо (Pred14b)
sln. morati;
treba je (Pred)
Nujno / Potrebno je (povedkovna raba)
(morati / ni komu treba)
rus. надо (Pred)
должен / обязан (povedkovna raba)
нужно (Pred)
необходимо (Pred)
Sopostavitev leksikalnih sredstev kaže na naslednje posebnosti: v ruščini se 
pri izražanju tako ‘notranje’ kot ‘zunanje (z)možnosti’ uporablja naklonski glagol 
мочь. V slovenščini pa prihaja do komplementarne rabe nepregibne naklonske 
besede lahko in naklonskih glagolov – moči (‘notranja (z)možnost’) in smeti (‘zu-
nanja (z)možnost’). Zanikanje stavkov povzroča leksemsko zamenjavo (lahko / ne 
moči, lahko / ne smeti) in spremembo skladenjske strukture (MODlahko + Vfin → 
Vmod + Vinf).
Sopostavitev izražanja pomena ‘nujnost’ v obeh jezikih kaže, da v ruščini pre-
vladuje raba povedkovnih zgradb, sestavljenih iz pridevnikov (нужен, должен, 
обязан) ali naklonskih povedkovnikov (нужно, надо, необходимо) ob pomož-
niku быть. Naklonski povedkovniki se uporabljajo v brezosebnih zgradbah, s 
smiselnim osebkom v dajalniku ali samostojno.
V slovenščini se ‘notranja’ in ‘zunanja nujnost’ izražata z glagolom morati, 
ki se, kakor bo pokazano v nadaljevanju, uporablja komplementarno z zgradbo 
14a V nasprotju z ruskimi naklonskimi povedkovniki (надо, нужно, можно) se slovenska leksema 
obvezno in nujno lahko uporabljata ob določenih glagolskih oblikah oz. ne samo v povedkovni 
rabi: ob velelniku Nujno / obvezno mi napiši ali ob naklonskih glagolih Nujno moram domov. 
Zato v primerih, kot je »nujno je«, govorimo o naklonskih prislovih v povedkovni rabi, in ne o 
naklonskih povedkovnikih.
14b Krajšava Pred označuje, da se leksem uporablja izključno v povedkovni rabi.
50 Mladen Uhlik  Nekatere zNačilNosti izražaNja NujNosti oz. obvezNosti ...
komu ni treba. ‘Notranja nujnost’ se izraža tudi s glagoloma potrebovati in rabiti 
s samostalniškim dopolnilom, medtem ko se pri ‘zunanji nujnosti’ z nedoločni-
škim dopolnilom uporabljajo povedkovno rabljeni prislovi (nujno je, obvezno je) 
in zgradba treba je, ki ji posvečamo osrednji del naše študije.
posebnosti slovenske zgRadbe tReba je
Zgradba je sestavljena iz naklonske besede treba, ki se uporablja ob nepolnopo-
menskem glagolu biti v 3. os. ed. Besedo treba lahko opredelimo kot naklonski 
povedkovnik,15 saj se v sodobni slovenščini uporablja izključno16 ob glagolu biti.17
Povedkovna zgradba tako kot naklonski glagoli naklonsko dopolnjuje nedo-
ločniško vsebino (sln. Treba je vprašati). Po tej lastnosti je obravnavana zgrad-
ba podobna zgradbam s prislovi v povedkovni rabi, ki označujejo nujnost: Nuj-
no je vprašati. Potrebno je vprašati. Obvezno je vprašati. V nadaljevanju bomo 
opozorili na skladenjske in pomenske značilnosti zgradbe treba je v primerjavi z 
ustreznimi naklonskimi sredstvi v ruščini.
V eni izmed najobširnejših sodobnih študij o naklonskosti v slovenščini 
B. Hansen in C. F. Roeder trdita, da »slovenska beseda treba kaže smiselne in skla-
denjske podobnosti z rusko naklonsko besedo надо« (Roeder – Hansen 2006: 163).
Poskusili bomo preveriti, v kolikšni meri trditev B. Hansna in C. F. Roeder 
drži, in dopolniti njuno študijo.
Pri slovenski zgradbi treba je lahko razlikujemo dva pomena, ki poznata različni 
skladenjski uresničitvi:
15 J. Toporišič besedo treba opredeljuje kot naklonski povedkovnik (Toporišič 1982: 116). V Slo-
venski slovnici je beseda na seznamu »tretjeosebno rabljenih povedkovnikov« (Toporišič 2004: 
412). V Breznikovi slovnici je navedena kot samostalnik z osebo, ki stoji v dajalniku (Breznik 
1916: 247), ali kot samostalnik s predmetom v rodilniku (Breznik 1916: 249). Z diahronega 
stališča je slovenska beseda treba zakrneli samostalnik, ki je izgubil samostalniške kategorialne 
lastnosti (Snoj 2016: 801; Bezlaj 2005: 216).
16 Prav v tem se kaže razlika med povedkovnikom treba in prislovoma nujno in obvezno. Nujno 
in obvezno se poleg povedkovne rabe lahko uporabljata kot prislova ob osebnih glagolskih ob-
likah. Glede razlike med povedkovnikom treba in prislovom potrebno omenimo primer, ki ga 
navaja P. Weiss: zveze »zdi se potrebno poudariti, da« ne moremo zamenjati z »*zdi se treba 
poudariti, da« (Weiss 2003: 203). Glagol zdeti se lahko dopolnimo z naklonskimi prislovi (nuj-
no, potrebno), medtem ko zveza s treba zahteva nov odvisni stavek.
17 V slovanskih jezikih se istokorenska beseda uporablja povedkovno v ukrajinščini: ukr. Що 
треба робити? = sln. Kaj je treba delati? V češčini se třeba poleg povedkovne rabe (češ. Je 
třeba pracovat. = sln. Treba je delati.) lahko uporablja tudi samostojno v pomenu verjetnostne / 
epistemske naklonskosti (sln. morda; na primer, recimo): češ. Třeba se to podaří. = sln. Morda 
bo to uspelo.; češ. Přijdu třeba zítra. = sln. Pridem recimo jutri. Štokavski jezikovni sistem 
pozna izsamostalniški glagol trebati, ki ravno tako kakor slovenska povedkovna zgradba lahko 
označuje tako ‘zunanjo nujnost’ (hrv. Treba raditi. / srb. Treba da se radi. = sln. Treba je delati.; 
hrv. Trebam doći. / srb. Treba da dođem. = sln. Moram priti.) kakor tudi ‘notranjo potrebo’ ob 
samostalniškem dopolnilu (srb./hrv. Zašto nam trebaju prijatelji? / hrv. Zašto trebamo prijate-
lje? = sln. Zakaj potrebujemo prijatelje?).
2
2.1
51Jezikoslovni zapiski 22  2016  2
(a) pomen ‘zunanje nujnosti, obveznosti’ z osnovno zgradbo:
[(Sdat (človeško)) + Modtreba + Vcop + Vinf]
(9) sln. Treba se je odločiti.
 rus. Надо принять решение.
Kot podtip, ki bo predstavljen v nadaljevanju, omenimo nikalne stavke:
(10) sln. Tebi je lahko. Tebi jutri ni treba zgodaj vstati.
 rus. Тебе хорошо. Тебе завтра не надо рано вставать.
(b) pomen ‘notranje nujnosti, potrebe’, pri katerem se zgradba uporablja s 
predmetom v rodilniku:
[Modtreba + Sdat (človeško) + Vcop + Ngen (predmet/človeško)]
(11) sln. Treba nam je miru (Toporišič 1982: 116).
 rus. Нам нужен покой.
(12) sln. Treba mi je mnogo denarja (Pavlica 1960: 560).
 rus. Mне нужно много денег.
Z nikalnim stavkom lahko izrazimo pomen odsotnosti notranje nujnosti ali 
potrebe:
(13) sln. Ni nam treba veliko besed, da bi razumeli.
 rus. Нам не нужно много слов, чтобы понять.
V sodobni slovenščini je mogoče opaziti krčenje rabe zgradbe treba je, saj 
ta zgradba izraža predvsem ‘zunanjo nujnost’, medtem ko se ‘notranja nujnost’ 
izraža pogosteje s polnopomenskima glagoloma potrebovati in rabiti, ki poznata 
vezljivost s tožilnikom.
(14)  sln. Potrebujemo mir / Rabimo mir (manj zaznamovano in pogosteje kot Treba nam je 
miru).
 rus. Нам нужен покой.
V analizi se bomo osredotočili na zglede, pri katerih ima obravnavana zgradba 
pomen ‘zunanje nujnosti’, pri čemer si bomo na začetku najprej ogledali rabo v 
trdilnih stavkih.
(15)  sln. Treba je jesti veliko sadja in zelenjave.
 rus. Надо есть много фруктов и овощей.
(16)  sln. Treba se je odločiti, ali se bomo šli pri nas demokracijo ali kaj drugega.
 rus. Надо решить, будем ли мы играть в демократию или во что-то другое.
(17) sln. Мudi se nam, moramo kupiti še to in onо, treba je peljati otroke v gledališče.
 rus. Мы торопимся, нам еще надо кое-что купить и отвезти детей в театр.
Navedeni zgledi kažejo, da zgradba označuje tako neaktualno nujnost, ki 
ima generični pomen (15), kot tudi aktualno nujnost, ki se nanaša na trenutek 
2.2
52 Mladen Uhlik  Nekatere zNačilNosti izražaNja NujNosti oz. obvezNosti ...
govora, časovni izsek ali konkretno situacijo (16) in (17). Razlika med generičnim 
in konkretnim pomenom ni povezana s samo zgradbo treba je, temveč predvsem s 
pomenom leksikalnega okolja (posebej glagola v nedoločniku) in s kontekstom, ki 
ga narekuje zunajjezikovna situacija.
Naj opozorimo na naslednjo značilnost slovenske zgradbe v pomenu zunanje 
nujnosti: v nezaznamovani rabi se v trdilnih stavkih povednega naklona smiselni 
osebek (tisti, ki mora kaj storiti) izraža implicitno. V nasprotju s slovensko zgrad-
bo se ruski naklonski povedkovnik надо lahko uporablja z osebnimi zaimki ali 
samostalniškimi poimenovanji, ki v dajalniku izražajo smiselni osebek:18
(18) sln. Treba je delati.
 *Treba ti je delati.
 rus. Тебе надо работать. / Надо работать.
(19) sln. Treba je pospraviti.
 *Treba nam je pospraviti.
 rus. Нам надо прибраться / убраться.
Ker ima lahko zgradba tako generični kot aktualni pomen, isto velja za neizra-
ženega referenta: nujnost se lahko nanaša tako na generični osebek (vsi + treba je 
jesti) kot na konkretnega implicitnega referenta ( konkretni referent + treba je delati).19
Če pa v slovenščini želimo eksplicitno označiti osebek (govorca ali upovede-
ni osebek), se namesto treba je uporablja morati − naklonski glagol s pomenom 
izražanja neposredne ali posredne pobude. Oseba se v navedenih zgledih v sloven-
ščini izraža z glagolskimi končnicami:
(20) sln. Moraš delati.
 rus. Tебе надо работать.
(21)  sln. Moramo pospraviti.
 rus. Нам надо прибраться / убраться.
Druga pomembna značilnost slovenske zgradbe je v tem, da je referent ne-
izraženega pomenskega osebka izključno človeška oseba. Na to posebnost sta 
opozorila tudi C. F. Roeder in B. Hansen: »slovenski treba je in ruski надо ... se 
uporabljata zgolj v brezosebnih stavkih in samo ob glagolih s človeškim prvim 
argumentom« (Roeder – Hansen 2006: 163, prevod M. U.).
18 Zgledi iz slovenskega leposlovja kažejo, da je implicitno izražanje pomenskega osebka (nosilca 
dejanja ali stanja) v trdilnih stavkih, ki izražajo ‘zunanjo nujnost’, dokaj nov pojav. Dajalniški 
osebek je izpričan v besedilih iz 16. stoletja: Danas ie zlouik lep nu mlad, Iutri ſi bo na ſmert 
bolan, vſai mu ye treibe le vmreiti (Pesmarica 1563: 174). Vzhenim nepomaga kunſht, ni timu 
Svejtu njega luſht, ſaj je tribe vſem vmreti (Trubar 1595: 374). Dajalniški osebek prav tako za-
sledimo v leposlovju s konca 19. stoletja in z začetka 20. stoletja: Za domovino ... treba nam je 
delovati ... delovati neumorno (Cankar 1899: 40). No, le pojdite sedaj, saj vidite, da gospodična 
ne utegne. Obleči se ji je treba. (Grum 1930: 22) Danes je podobna raba močno zaznamovana 
in redka, o čemer priča odsotnost zgledov dajalniškega osebka v trdilnih povednih stavkih v 
sodobni publicistiki (Gogafida) in korpusu govorjene slovenščine (Gos).
19 Po možnosti dvojnega razumevanja − generičnega in konkretnega − je zgradba Treba je podob-
na slovenskim konstrukcijam z implicitno izraženim doživljavcem Dolgčas je, Mraz je (Uhlik – 
Žele 2016).
53Jezikoslovni zapiski 22  2016  2
Avtorja pravilno opisujeta pomensko posebnost slovenske zgradbe treba 
je, vendar jima ne moremo dati prav, ko enako značilnost pripišeta ruski zgradbi 
надо. Оb tem se namreč izraženi ali neizraženi osebek lahko nanaša tako na živo 
človeško osebo kot tudi na neživi denotat, ki je izražen s samostalniškim poime-
novanjem v dajalniku.20
Razliko med rusko in slovensko zgradbo ponazarjata naslednja zgleda, pri 
katerih je v ruščini osebek (neživo, nečloveško) izražen v dajalniku:
(22) rus. Готовому хлебу (osebek nečloveško) надо постоять.
 sln. Pečen kruh mora počivati.
(23) rus. Коже (osebek nečloveško) надо дышать, ее нужно защищать от плохой экологии.
 sln. Koža mora dihati, treba jo je zaščititi pred onesnaženostjo.
Očitno je, da navedene ruske zglede s povedkovnim prislovom надо in 
nečloveškim osebkom ne moremo prevajati z zgradbo treba je, uporabiti mora-
mo naklonski glagol morati.
Na poseben komplementaren odnos zgradbe treba je z naklonskim glagolom mo-
rati kažejo tudi primeri nikalnih stavkov. Če lekseme, ki izražajo nujnost, v večini 
slovanskih jezikov (ruščini, češčini, hrvaščini, srbščini) zanikamo z dodano nikal-
nico ne (prim. srb./hrv. moram / ne moram, češ. musím / nemusím, rus. надо / не 
надо), pa v slovenščini zanikanje zahteva rabo druge naklonske zgradbe. Osebne 
oblike naklonskega glagola morati zanikamo s pomočjo brezosebne zgradbe:
[NI + (Sdat) + MODtreba]
(24) sln. Danes morajo otroci znati na pamet vsa glavna mesta držav sveta.
 rus. Сегодня дети должны знать наизусть все столицы мира.
(25)  *Otroci ne morajo znati na pamet vseh glavnih mest držav sveta.
(26) sln. Danes otrokom ni treba znati na pamet vseh glavnih mest držav sveta.
 rus. Сегодня дети не обязаны знать наизусть все столицы мира.
Zgled (26) nazorno kaže razliko med skladenjsko zgradbo ni treba in treba 
je, saj nikalna konstrukcija odpira možnost eksplicitnega izražanja dajalniškega 
osebka (otrokom), ki je pri trdilnih stavkih navzoč le implicitno.
Na tem mestu omenimo, da se v neknjižnem pogovornem jeziku namesto 
brezosebne zgradbe [NI + MODtreba + Sdat + Vinf] uporabljajo zanikane oblike 
osebnega glagola rabiti. Na tovrstno rabo glagola rabiti v pogovornem jeziku opo-
zarja Andreja Žele:
20 A. Cimmerling opozarja, da gre pri tem v ruščini za zelo redek pojav. Ob dajalniških oseb-
kih, ki se nanašajo na nežive nečloveške referente, se lahko uporabljajo izključno naslednji 
naklonski leksemi, ki nastopajo izključno v povedkovni rabi: надо (treba je), не надо (ni 
treba), положено (se spodobi, treba je), не положено (se ne spodobi, se ne sme). Pri ostalih 
naklonskih prislovih, kot sta нужно ali необходимо, je raba dajalniškega osebka omejena na 
zglede z živim in človeškim referentom (Cimmerling 2016).
2.3
54 Mladen Uhlik  Nekatere zNačilNosti izražaNja NujNosti oz. obvezNosti ...
Če odmislimo možne vplive drugih jezikov, je verjetno vedno pogostejša naklonska 
raba glagola rabiti ob nedoločniku, npr. Rabim to delati / Ne rabim tega delati (pog.) 
namesto Moram to delati / Ni mi treba tega delati [...] V jeziku pa se to odraža tako, 
da sicer pomensko samostojni glagol rabiti , ki izraža predvsem potrebo, postopoma 
prevzema tudi vlogo naklonskega oz. odnosnega glagola tipa morati ob katerem koli 
drugem vsebinskem glagolu, npr. Za šolo mora imeti novo obleko → Za šolo potrebuje 
novo obleko → Za šolo rabi novo obleko → Za šolo rabi imeti novo obleko (pog.); [...] 
Da raba zaenkrat ostaja predvsem v mejah pogovarjalnosti, nam razkrivajo primeri s 
pogovarjalnim nedoločnikom (brez končnega -i) v t. i. spletni slovenščini, ki prosto 
komentira vsakdanje razmere, npr. To rabim imet’ za to delo (pog. namesto: To moram 
imeti za to delo), Za ta poklic ne rabiš znat’ vozit’ avta (pog. namesto: Za ta poklic ni 
treba voziti avta). (Žele 2014: 9)
Pojav, pri katerem zanikani glagol rabiti, ki se polnopomensko uporablja v 
pomenu ‘notranje nujnosti’, dobiva pomen ‘zunanje nujnosti’, je mogoče razložiti 
kot posledico vpliva nemškega jezika, kar bi pomenilo, da je ne rabim kalkirana 
zveza iz nemškega brauchen nicht (z ustnega posveta z M. Snojem).
Če se vrnemo na zgradbo treba je, smo že omenili, da zanikanje odpira 
možnost izražanja osebka, ki je zgradba v trdilni obliki ne pozna. Domnevamo, 
da je nikalna zgradba (komu ni treba) bolj zaznamovana kot trdilna (treba je) in 
bolj izraža subjektivni odnos govorca do izražene vsebine in situacije. Prav ta 
lastnost (zaznamovanost in subjektivnost) združuje nikalno zgradbo z ekspresivno 
zaznamovanimi vprašanji, pri katerih se ravno tako pojavlja možnost eksplicitnega 
izražanja dajalniškega osebka:
(27) sln. Zakaj ti je treba lagati?
 rus. Зачем тебе врать?
(28) sln. Ali ti je res bilo treba iti v hribe?
 rus. И нужно тебе было ходить в горы?
Zaznamovani obliki – nikalna (ni komu treba) in ekspresivno vprašalna (Ali 
je komu bilo treba?) – dopuščata možnost izražanja osebka v večji meri kot trdilna 
zgradba (treba je), ki se lahko v nasprotju z omenjenima zgradbama pogosteje 
uporablja tudi za izražanje splošnega generičnega osebka.
Zadnja razlika med ruskim надо in slovensko zgradbo treba je se nanaša na združ-
ljivost naklonskih zgradb z odvisnimi stavki.
Izpostavili bomo dve ruski konstrukciji z надо in ju primerjali s slovenski-
mi ustreznicami. Odvisni stavek po ruskem надо lahko vpeljemo z veznikom 
чтобы:
(29) rus. Надо, чтобы ребёнок становился самостоятельным.
Drugi tip se nanaša na zložene povedi, pri katerih je zgradba glavnega stavka 
[Predнадо + Vinf], odvisni stavek uvaja veznik чтобы, ki mu sledi nedoločnik:
(30) rus. Надо быть очень богатым, чтобы позволить себе такой дом.
(31) rus. Надо побывать в России, чтобы почувствовать, что такое русская зима.
2.4
55Jezikoslovni zapiski 22  2016  2
Ruski zvezi надо, чтобы formalno ustreza slovenska zgradba treba je z ve-
znikom da, vendar pa slovenska zgradba treba je v današnji rabi dokaj redko uvaja 
predmetni odvisni stavek z veznikom da. Roederjeva in Hansen (2006: 164) sta 
zapisala, da se tovrstna zveza pojavlja zgolj v »moralno-religioznih predpisih«. 
Gradivo iz korpusa Gigafida kaže, da je danes, deset let po študiji Roederjeve in 
Hansna, raba zgradbe z veznikom da vezana predvsem na redke primere iz kano-
ničnih (religioznih in pravnih besedil):21
(32) sln. Treba je, da ljubimo vse tiste, ki jih ljubi Kristus.
 rus. Нужно любить всех тех, кого любит Христос.
Pomen ‘nujnosti’, ki se v ruščini izraža v zloženi povedi, sestavljeni iz po-
vedkovnikov надо, нужно, необходимо in odvisnega stavka s чтобы, bi lahko 
prevedli s pomočjo povedkovne zveze prislova potrebno22 in odvisnika:
(33) sln. Potrebno je, da država dá za film več denarja.
 rus. Нужно, чтобы государство выделило для фильма больше средств.
(34) sln. Potrebno je, da je vsak človek odgovoren zase in skrben do drugih.
 rus. Надо, чтобы каждый отвечал за свои поступки и заботился o других.
Toda tudi zveza prislova potrebno v povedkovni rabi z odvisnikom je stili-
stično zaznamovana in značilna predvsem za uradovalna in publicistična besedila. 
V nezaznamovani rabi in posebej v govorjenem jeziku se isti pomen izraža pred-
vsem z osebnimi oblikami glagola morati:23
(35) rus. Надо, чтобы ребёнок становился самостоятельным (nezaznamovano).
 sln. Otrok mora (sčasoma) postati samostojen. / Potrebno je, da otrok sčasoma postane 
samostojen (redko, zaznamovano).
Na koncu naj omenimo enega izmed redkih primerov, ko se brezosebna 
zgradba treba je in naklonski glagol morati lahko pojavita v istem položaju oz. 
nista v odnosu komplementarne distribucije.
21 Raba treba je z odvisnim stavkom je dokaj redka tudi v listkovni kartoteki Inštituta za slovenski 
jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. Pojavlja pa se predvsem v primerih iz del Ivana 
Cankarja: In tako je naposled res treba, da je človek okruten, ko mu je potlej žal; ali česar zlepa 
ne doseže, to je pač treba, da doseže zgrda (Cankar 1902: 27); Treba je samo, da jo kdo malo 
pogleda, Nino (Cankar 1902: 33); Treba je, da v zunanjih znamenjih, z besedo in dejanjem 
človek ne daje pohujšanja, v srce pa gleda Bog sam. (Cankar 1910: 23)
22 A. Žele ugotavlja pomensko razliko med zgradbama treba je in potrebno je: prvo konstrukcijo 
povezuje z »opozorili za dejanja v nadaljevanju, prihodnosti«, drugo pa z izražanjem »posle-
dične nujnosti« (Žele 2014: 9).
23 J. Moder je odsvetoval rabo obeh povedkovnih zgradb (treba je in potrebno je) z odvisnikom ter 
priporočal rabo naklonskega glagola morati. »Potrebno je, da veš« je zavračal kot nepravilno. 
Namesto »Treba je, da veš. / Treba je, da pridemo. / Treba je, da smo pazljivi.« pa je predlagal 
»Moraš vedeti. / Moramo priti. / Moramo biti pazljivi.« Moder je rabo treba je z odvisniki po-
vezoval z vplivom srbohrvaških zgradb z glagolom trebati in da-stavki (prim. Moder 1982: 17).
56 Mladen Uhlik  Nekatere zNačilNosti izražaNja NujNosti oz. obvezNosti ...
Gre za primere, pri katerih ima glavni stavek pomen pogoja, potrebnega za 
uresničevanje cilja, ki se v ruščini izraža z brezosebno konstrukcijo [PredНАДО + 
Vinf, Conjчтобы + Vinf]. Take stavke lahko prevedemo v slovenščino na dva nači-
na: z brezosebno konstrukcijo ali z naklonskim glagolom morati.
V glavnem stavku se v slovenščini najpogosteje uporablja osebni glagol 
morati v 2. os. ed., ki se nanaša na konkretno nagovorjeno osebo ali na splošni 
osebek:
(36) rus. Надо быть очень богатым, чтобы позволить себе такой дом.
 sln. Zelo bogat moraš biti, da si privoščiš tako hišo.
(37) rus. Надо побывать в России, чтобы почувствовать, что такое русская зима.
 sln. Nekaj časa moraš preživeti v Rusiji, da začutiš, kaj je ruska zima.
V podobnih primerih je raba brezosebne zgradbe treba je z nedoločnikom 
možna, vendar precej redka:24
(38) rus. Надо быть очень богатым, чтобы позволить себе такой дом.
 sln. Treba je biti zelo bogat, da si privoščiš tako hišo.
(39) rus. Надо побывать в России, чтобы почувствовать, что такое русская зима.
 sln. Nekaj časa je treba preživeti v Rusiji, da začutiš, kaj je ruska zima.
3 sklep
V začetnem delu naše študije so predstavljena osrednja leksikalna sredstva, s kate-
rimi se v ruskem in slovenskem jeziku izražata dva naklonska pomena − ‘nujnost’ 
in ‘(z)možnost’. Primerjava je pokazala, da se v ruščini ‘nujnost’ najpogosteje iz-
raža s pridevniki v povedkovni rabi (должен, обязан, нужен) in povedkovniki 
(нужно, необходимо), v slovenščini pa z naklonskimi glagoli (nepolnopomen-
skim morati ter polnopomenskima potrebovati in rabiti) in zgradbami s prislovi v 
povedkovni rabi (nujno je, potrebno je, obvezno je).
Posebno mesto v slovenskem naklonskem sistemu zavzema povedkovna 
zgradba treba je, ki kaže veliko skupnih značilnosti z ruskimi zgradbami z na-
klonskim povedkovnikom надо. V obeh primerih gre za brezosebni povedkovni 
konstrukciji, ki imata modalni pomen izražanja nujnosti. Тоda pokazali smo, 
da ni mogoče sprejeti trditve Roederjeve in Hansna, da so si treba je in ruske 
zgradbe z надо popolnoma podobne.
V prispevku smo primerjali različne zglede rabe slovenske zgradbe treba 
je v primerjavi z ruskim надо ter obravnavali različne možnosti prevoda slo-
venskih in ruskih stavkov z omenjenima zgradbama. Rezultati so predstavljeni 
v preglednici 2.
24 Anketirali smo petnajst vprašancev, kako bi prevedli stavka (36) in (37) v slovenščino. Pri pre-
vodu so vsi uporabili stavek z naklonskim glagolom morati v 2. os. ed., vendar niso izključili 
možnosti prevoda z brezosebno zgradbo treba je z nedoločnikom.
57Jezikoslovni zapiski 22  2016  2
Preglednica 2
Predнадо + (Vcop) + Vinf
Надо есть много фруктов и овощей.
Predtreba + Vcop + Vinf
Treba je jesti veliko sadja in zelenjave.
Predнадо + Sdat (človeško) + Vinf
Нам надо прибраться / убраться.
Predнадо + Sdat (nečloveško) + Vinf
Готовому хлебу надо постоять.
(Snom) + Vfin (morati) + Vinf
Moramo pospraviti stanovanje.
Snom + Vfin (morati) + Vinf
Pečen kruh mora počivati.
Predнадо + Conjчтобы
Надо, чтобы ребёнок становился 
самостоятельным.
Snom + Vfin (morati) + Vinf
(a) Otrok mora sčasoma postati samostojen.
AdvPotrebno + Vcop + Conjda
(b) Potrebno je, da otrok sčasoma postane samostojen 
(redko in stilistično zaznamovano).
Predнадо + Vinf + Conjчтобы + Vinf
Надо побывать в России, чтобы 
почувствовать, что такое русская зима.
Vfin (morati) + Vinf + Conjda
Nekaj časa moraš preživeti v Rusiji, da začutiš, kaj je 
ruska zima.
Predtreba + Vcop + Vinf + Conjda
Nekaj časa je treba živeti v Rusiji, da začutiš, kaj je 
ruska zima (redkeje).
Kot je razvidno iz preglednice, je raba treba je povezana z različnimi skladenj-
skimi in pomenskimi omejitvami. Ruskim zgradbam z naklonskim povedkovnikom 
надо velikokrat ustrezajo slovenski stavki z osebnim naklonskim glagolom morati. 
Omejitve pri rabi obravnavane povedkovne zgradbe so pomembne, ker nazorno ka-
žejo na razliko med slovensko treba je na eni strani in rusko zgradbo надо ter števil-
nimi brezosebnimi konstrukcijami z dajalnikom na drugi. Brezosebne konstrukcije 
z dajalniškim pomenskim osebkom so bolj razširjene v ruščini kot v slovenščini. 
Tu se odpirajo nove možnosti za raziskovanje, ki presegajo meje danega prispevka.
liteRatuRa
Bezlaj 2005 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 4: Š–Ž, ur. Marko Snoj – Metka 
Furlan, Ljubljana: Založba ZRC, 2005.
Breznik 1916 = Anton Breznik, Slovenska slovnica za srednje šole, Celovec: Družba sv. Mohorja, 
1916.
Cankar 1899 = Ivan Cankar, Vinjete (1899) 〈https://sl.wikisource.org/wiki/Vinjete, dostop 1. 10. 
2016〉.
Cankar 1902 = Ivan Cankar, Kralj na Betajnovi (1902), listkovna kartoteka Inštituta za slovenski 
jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani.
Cankar 1910 = Ivan Cankar, Hlapci (1910), listkovna kartoteka Inštituta za slovenski jezik Frana 
Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani.
Cimmerling 2016 = Anton V. Cimmerling, Predikativy parametričeskogo priznaka v russkom 
jazyke, Trudy Instituta russkogo jayzka im. V. V. Vinogradova, ur. G. I. Kustova (v tisku).
Grum 1930 = Slavko Grum, Dogodek v mestu Gogi (1930), listkovna kartoteka Inštituta za slovenski 
jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani.
Hansen 1998 = Björn Hansen, Modalauxiliare in den slavischen Sprachen, Zeitschrift für Slawistik 
43 (1988), št. 3, 249–272.
Hansen 2006 = Björn Hansen, Na polputi ot slovarja k grammatike: modal’nye vspomogatel’nye 
slova v slavjanskih jazykah, Voprosy jazykoznanija 2006, št. 2, 68–84.
58 Mladen Uhlik  Nekatere zNačilNosti izražaNja NujNosti oz. obvezNosti ...
Isačenko 1955 = Aleksandr Isačenko, O vozniknovenii i razvitii »kategorii sostojanija« v slavjan-
skih jazykah, Voprosy jazykoznanija 1955, št. 6, 48–65.
Lenček 1968 = Rado Lenček, Modalna raba adverba lahko v slovenščini, Zbornik za filologiju i 
lingvistiku (Novi Sad) 11 (1968), 127–135. – Ponatis: Rado L. Lenček, Izbrane razprave in 
eseji, ur. Marta Pirnat-Greenberg, Ljubljana: Slovenska matica, 1996, 225–233
Marušič − Žaucer 2016 = Franc Marušič − Rok Žaucer, The Modal Cycle vs. Negation in Sloveni-
an, v: Formal Studies in Slovenian Syntax: in honor of Janez Orešnik, ur. Franc Marušič – Rok 
Žaucer, John Benjamins Publishing Company (v tisku) 〈http://sabotin.ung.si/~rzaucer/papers/
MarusicZaucer-2016-Modal-cycle-vs-negation.pdf, dostop 14. 10. 2016〉.
Moder 1982 = Janko Moder, Jezikovni kotiček: Treba je, Nedeljski dnevnik 25. 4. 1982, listkovna 
kartoteka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani.
Padučeva 2016 = Elena V. Padučeva, Modal’nost’: materialy dlja proekta korpusnogo opisanija 
russkoj grammatiki 〈http://rusgram.ru/Модальность, dostop 1. 10. 2016〉.
Pavlica 1960 = Josip Pavlica, Frazeološki slovar v petih jezikih (1960), listkovna kartoteka Inštituta 
za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani.
Pesmarica 1563 = Ene duhovne peisni (1563), listkovna kartoteka Sekcije za zgodovino slovenske-
ga jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani.
Plungjan 2016 = Vladimir А. Plungjan, Obščaja morfologija: vvedenie v problematiku: učebnoe 
posobie, Moskva: URSS, 52016.
Roeder − Hansen 2006 = Caroline F. Roeder − Björn Hansen, Modals in contemporary Slovene, 
Wiener Slavistisches Jahrbuch 52 (2006), 153–170.
Snoj 2016 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Založba ZRC, 32016.
SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika 1–5, Ljubljana: SAZU oz. ZRC SAZU, 1970−1991
Švedova idr. 1980 = Natalija Ju. Švedova idr., Russkaja grammatika I–II, Moskva: Nauka, 1980.
Toporišič 1982 = Jože Toporišič, Nova slovenska skladnja, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 
1982.
Toporišič 2004 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 42004.
Trubar 1595 = Felicijan Trubar, Ta celi catehismus (1595), listkovna kartoteka Sekcije za zgodovino 
slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani.
Uhlik − Žele 2016 = Mladen Uhlik − Andreja Žele, Primerjalna analiza dveh tipov stavčnih zgradb 
s povedkovim določilom v slovenščini in ruščini, Slavistična revija 64 (2016), št. 3. 387–402.
van der Auwera − Plungjan 1988 = Johan van der Auwera − Vladimir А. Plungjan, Modality’s 
semantic map, Linguistic Typology 2 (1988), 79–124.
Weiss 2003 = Peter Weiss, Slovenski pravopis 2003 – priročnik na stranpoteh slovenskega jezika, 
v: Perspektive slovenistike ob vključevanju v Evropsko zvezo, ur. Marko Jesenšek, Ljubljana: 
Slavistično društvo Slovenije, 2003 (Zbornik Slavističnega društva Slovenije 14), 201–206.
Žele 2014 = Andreja Žele, Primeri glagolske rabe z vidika posebnosti v slovnično-pomenskih raz-
merah, Slavistična revija 62 (2014), št. 1, 1–16.
spletni viRi
Gigafida: korpus slovenskega jezika 〈http://www.gigafida.net, dostop 20. 9. 2016〉.
Gos: korpus govorjene slovenščine 〈http://www.korpus-gos.net, dostop 15. 9. 2016〉.
Nacional’nyj korpus russkogo jazyka 〈http://www.ruscorpora.ru, dostop 15. 9. 2016〉.
Russkaja korpusnaja grammatika 〈http://rusgram.ru/main, dostop 10. 9. 2016〉.
59Jezikoslovni zapiski 22  2016  2
summaRy
Some Aspects of Expressing Necessity or Obligation in Slovenian 
and Russian
The article analyzes some aspects of modality in Slovenian and Russian. First, major 
lexical means through which Slovenian and Russian express two specific modal mean-
ings—possibility (or ability) and necessity—are analyzed, basing the approach primar-
ily on terminology from Plungjan (2016) and van der Auwera and Plungjan (1998). 
The comparison shows that the main means of expressing possibility in Russian are the 
modal verb мочь and the modal predicative можно, whereas in Slovenian the same 
modal meaning is rendered by the complementary use of the indeclinable lahko and 
the modal verbs moči (possibility internal to a participant engaged in the stated action) 
and smeti (possibility external to the participant). In Slovenian, negation of the lex-
emes with the meaning of possibility/ability triggers the change of lexemes (lahko / ne 
morem; lahko / ne smem) and surfaces in the change of syntactic structure: lahko, which 
normally takes finite verbal forms, is replaced by the negated modal verb used with the 
infinitive (MODlahko + Vfin → Vmod + Vinf). In Russian, a similar phenomenon is tied 
to the expression of the participant-external possibility: the negated form of можно is 
the equally predicative нельзя; the syntactical structure, however, is left intact. For the 
necessitative meaning, predicative constructions predominate in Russian: namely, mod-
ally used adjectives (нужен, должен, обязан) and modal predicatives (нужно, надо, 
необходимо) in combination with an auxiliary verb. Slovenian, on the other hand, ex-
presses the same modal meaning with the use of the modal verbs morati and potrebovati, 
a few predicatively used adverbs (potrebno je, nujno je, obvezno je), and an impersonal 
predicative construction (treba je). The central part of the study analyzes the syntactic 
and semantic features of the construction treba je, which in contemporary Slovenian 
clearly carries the meaning of deontic necessity (participant-external necessity). The 
Slovenian predicative construction treba je is juxtaposed to the comparable Russian 
construction with obligatory use of the modal predicative надо. The following conclu-
sions are reached: the use of treba je in Slovenian is connected with various syntactic 
and semantic restrictions, whereas Russian constructions with the modal predicative 
надо often correspond to Slovenian sentences with the personal modal verb morati. In a 
broader perspective, this testifies to the fact that the use of predicative constructions is 
more widespread in Russian than in Slovenian.