KRATKI NAVO D 


vzreji <lo a i svllopr~:jlom. 

po 

profesorju Friderik-u Haberlandt-u 

roditelju e. k, sviloprejskega poskuš-evališča v Goric i 

1871. 

pr: Povše. 

V Gorici Nat. Seitz. 
Zal. o. k. sviloprejskega posktaev gea. 


Predgovor svilorejcem ! 

disi da prebivaš v milom, bodisi da v hudem severne m 
podnebji, biti moraš marljiv da se sviloprejstvo koje j e 
povsod enako, dobro pospešuje, kajti mi ne nahajamo po 


sobnih toček, ki bi so lehko izvrševale na severu a tudi ne ki 
bi se ložje v južnih krajih . Mi ne poznamo vzreje, troja bi se 
dala vpeljati le v enoj deželi in drugej s pripravnimi pripomočki 

ue koristila. 
Zatorej ne premišljuj i ravnaj se pri vzreji sviloprejk , 

po vodilih, koje ti daje praksa, v zvezi z dobro in zdravo učenostjo 
; popusti vsakoršnjo dvombo in malovredna mnenja, kter e 
je le nevednost odgojila, ampak bodi prepričan, da pravi napredek 
ti bodo kakor povsod tudi v tora predmetu naj boljše pripomogel 
in tvojo blagostanje pospeševal . 

O izvaienju jajic. 

Ko so se_ popki murbvenih dreves že tako zdebelili, d a 

smemo pričakovati v mleli dneh, da se bo iz njih razvilo perjiče, 
voditi moramo, da je prišel tudi čas, da izlezejo gosenčice 
iz njih jajčic. Bodisi, da bivaš v južnih, bodisi, da v severnih 
krajih, zapazil bodeš, da se bo že v sredi mesca aprila ali 5-6 


— 4 — 


tednov pozneje začelo izvrševati to delo. Ne odlašaj tega dela 
delj, ker ako se godi izlevanje še le potem, ko je murbven o 
drevje že zeleno, védi, da se je izlezovanje veršilo prepozno . 

Ko se jame razvijati perje iz popkov, vedi, da je čas , 
da se izlezejo črviči, kajti nar boljši je, ako se vrši to delo 
enakočasno. Ti se izgovarjaš dragi svilorojec, i trdiš, da je 
zgodnja vzreja, slabejša, ker ponočna, slana ne redkoma nežno 
perjiče pokonča i da je potem večkrat vsa izreja izpostavljen a 

nevarnosti; da, prav imaš, ker tudi mi smo tvojih misli, a ven.der 
je izguba zgodnje vzreje manjša nego dobički poznje. Črvi 
zgodnje vzreje so navadno zdravejši, nego črvi pozne, dalje se 
rede črviči od mladega perjih, bolj, i nam napredejo večji mešičke 
(kokone), odtegnejo se hudej poletni vročini, k-tora jim 

mnogokrat hudo škoduje. Ko bi se, primerilo da bi nastal 
mesca maja hudi mraz paziti moraš, da si prihraniš jajčic za 
kasnejo vzrejo, ko bi ti slana mesca, maja mlado perjiče uničila . 
Predenj ti svetujem, kako imaš ravnati se pri izlezovanji, pove dati 
ti hočem poprej, kako pri tem velevažnem delu ravnati n e 

smeš'. 

Pred vsem moraš popustiti staradavna pravila), v koje h 
se svetuje i priporoča nositi jajčica na lastnem životu. Pomisli 
da je med našo obleko in našim životom 26 in še čelo 28 0R i 
toliko topline je za izlezevanje preveč, ker pri 28°R se izležej o 
celo tieje jajca. V tako stisnjenem kraji i med takimi soparji 
polti bi gotovo gosenéice koje potrebujejo čistega zraka, ne ostal e 
zdrave. Kakor je slabo izlezevanje na životu, ravno tako je slabo , 
da se vrši izlezevanje v posteljah . 

Tudi v posteljah nahajamo za nje preveč topline i tud i 
tu je premalo čistega zraka ; k vsem tem se pa, ako ne pustiš , 
da bi jih grel v postelji celi dan, jajčica večkrat prehladé. Ker 
je izlezevanje bodisi na životu, bodisi v posteljah popolnoma 
zavrženo, stane nam vprašanje : » kje naj se vrši to delo ? " Na 

kraje, kamor padajo solnčni žarki navpično, ne izpostavljaj jajčič, 
kajti taka toplina je zanje prevelika, ampak v sobo, ležeč o 
proti solnčnej strani, kojo imej po dnevi odprto, ponoči pa d a 
se jajčica ne prehlade, jo dobro zapiraj . 


Nasproti naše] pazljivosti bodemo vendar zapazili, da n i 

izlezevanje gosenčic enakočasno, temuč se izležejo ene poprej , 
druge pozneje i mi nahajamo gosenčice, koje se celo 5-6 dn i 
pozneje izležejo od prvih i to zadržuje svi.lorejce pri njih delu . 

Treba je toraj od tvoje strani, da si sam pomagaš v 

tem obziru, i to stein, da si odločiš sobo, v koji narediš peč i 
i jih enakomerno kuriš i ]e po tej poti zamoreš dospeti do enakočasnega 
izlezovanja . 

Ako je v tvoje] sobi topline 

skozi 6 dni 100 R. 

5 ,, 120 

4 140 

4 160 

» 

3 180 
tako smeš za,gotovljen biti, ka se bo jelo vršiti izlezovanje že v 
dnevu, da se izvrši to delo v malih dneh. 

To umetno kurjenje vršiti se mora z veliko pazljivostjo , 
da so obdrži enakomerna toplina. V začetku kuri le malo, i 
potem zmeraj bolj, po dnevi se kuri včasih bolj včasih manj , 
kakor jo zunanja toplina večja ali manjša, in večkrat je po dnev i 
nepotrebno kuriti, ponoči se pa to umetno krnjenje nikakor n e 
sme opustiti. No sodi stopinjo topline po tvojih čutlejih, temve č 
pazi na,tanjko na stopinje toplomera, koji naj visi poleg jajčic . 
Odstrani jajčica od prevroče peči, kar je enako škodljivo zanj e 
kakor vroči solnéni žarki, i neredkoma se je že primerilo, da 
so bile gosenčice pri takih primerljejeh v njih lupinicah mrtve . 

Tudi je jako nevarno, ako je zrak presuh. Skrbi torej , 
da, bodo tla v sobi, v koji se vrši valenje, vedno mokra, i t o 

stem, da jih večkrat poškropiš, ali pa z mokrimi rjuhami pogrneš 
; zrften pazi da bo soba vedno čista. 

Ako porabiš prazna jajčica, ktera co oprana od njih podlago, 
razprostri jih v plitvo škatelico koje strani ne smejo biti 
črez pol palca visoke, ker jajčica ne smejo ležati ene verh drugih . 
Dalje pokrij, na papir ali platno se držeča jajčica, z ]jukitičastirir 
papirjem, ali pa z redko mrežico i naloži nanje mladega perjiča. 
Do 8. ure zjutraj bo zlezla večina gosenčic na perje, vzdigni jih 


potem s pokrivalom vred i prenesi jih na, prostor, kojega, si jim. 

odločil za njih vzrejo. Na, jajčice iz kojih gosenčice še do teg a 
časa niso izlezle, položi zopet luknjičastega papirja i nekoliko 
perjiéa, i do opoldne bodejo tudi ostanki zlezli na, peljičo . Od 
tega časa naprej vrši se redno polaganje i sicer tako, da bodo 
gosenčice vsacega dneva, odločene po starosti ene od drugih . Ne 
imaj tiste navade, da bi ne polagal prvini gosenčicam perja, 
iz vzroka, da bi ne prihitele pozneje izvaljeno. S teni si veliko 
škoduješ, čeravno meniš okrajšati in polajšati izrejo, ker ravn o 
s teni si že položil podlogo za nesrečno vzrejo . 

O vzreji Bosenc. sviloprejk) 

O čr ednosti, kurjavi i zračenji vzrejaiišnih sob . 

Prostora, koje si odločil za vzrejo, naj bodo prav čedna, 
i taka, ki se kurijo lehko i tudi lehko zračijo. Taki prostori , 
morajo se osnažiti še predaj se jame vršiti vzreja ; tla kakor 
stene morajo se očistiti vsega prahu . 

S teni. da pobeliš stene z apnom, da podrgneš tla i drugo 

orodje z mlačnim lugom, zadostuješ ; pa tudi potem ko se ž e 
vzreja vrši, ne smeš zanemarjati takih prostorov i pregovor a 
(kmetovalcev) ,, red i čednost je polovica hrane . " Ne trpi nečednosti 
pri gosencah, i ne da bi se napravljal po tleh prah , 
ampak pusti pobrisati jih vsaki dan z mokro cunjo . 

Ko bi nastal mraz ne zabi vsaj po noci, ko je mraz navadno 
hujši, zgreti z kurenjem. Če tudi počg sno spremenjenj e 
topline gosenca,m ne škoduje, jo vendar hitro spremenjenje jako 


-7 --nevarno. 
Nar boljši je, ako je v vzrejni izbi 14 — 20 ° 
topline, ako je manj topline pomagaj si z umetnim kurjenje m 

ako jo je več, pomagaš si s tein, da sobe prezračiš . Ko pa 
ti ni mogoče obraniti visoke topline od 22 — 24° R, skrbi, 
da ne nastopi mahoma, hitro ohlajenje na, 8—12° R, koje se š e 
celo v 2. polovici maja in še tudi mesca junija nahaja. 

Med vsemi točkami je naj važnejši ta, da prezračiš vzrejališke 
sobe pogastoma, ker pomisli, da je gosenci že od narav e 
odločeni kraj v čistem zrak-ji i pomisli dalje da, se čisti zrak 
nikjer poprej ne pokvari, nego v zaprtinah kjer diha veliko ž'iveh 
bitstev. 

Zatoraj ne zrači sob le po dnevi, temveč kadar se nahaj a 
v nji dosti topline, tudi po noči . Zelo se pregršiš, ako ti zadostuje 
zračenje skozi ključavnice. Kadar je zunaj 14—20°R topline 
smeš vsa okna odpreti i tudi vrata ; prepiha pa nikar ne 
trpi. Nasprotna okna samo smeš imeti odprta, ona pa veterne 
strani pusti zaprta. Posebno dobro je, ako imaš mesto stekleni h 
šip, mrežo. Ako zapaziš smerad v sobi, ne ravnaj po starodavnih 
svetih, da bi hotel pregnati ga z dišečimi rastlinami, kajti 
one zboljšajo le neprijetni duh, brez da bi zatrle škodljive gaze . 

O krmenju goseno, ali o polaganju pirja. 

Razun čednosti, kurjave i zračenja paziti moraš pred vse m 
tudi na polaganje i prestavljanje ki se ima vršiti vedno z njih 
starostjo. 

Do tretjega levenja jim je naj boljša hrana v začetk u 

drobno nežno, pozneje pa debeleje zrezano perje s tem bodo s e 

redile gosence dobro, na množini pa si boš prihranil veliko . 

Do 1. levenja zadostuje, ako jim polagaš vsake 3 ure, 
toraj v 1 . dnevu 8 krat. Od 1—4 levenja je dovolj, ako jim daš 
jesti le 6 krat. Po 4. levenji pa, jim. daj jesti tolikorkrat, kolikorkrat 
boš zapazil, da bi rade jedle . Čem workeji i suheji je 
zrak, tem več se jim sme dati jesti, nasprotno, se jim pola



ga manjkrat pa po več. Tako polaganje stane nam več dela, je 
pa gotovo tudi dobro . 

Ako oskubeš perje od mladik ali pa pokladaš vejice nanj o 
jo enako, skorej bi bilo zadnje boljši, ker se razdele i premikaj o 
bolj, kar jim zelo dobro hasne . 
Pri polaganji petja, pazi dobro, da ni ono mokro ali velo , 

-dalje ne polagaj jim polja ki se je bodisi v žaklj ih bodisi v velikih 
butarah sparilo, i dobilo črnikasto barvo . Pred tem se 
varješ naj ložje, ako neseš vejo, koj ko si jih porezal od drevesa 
domu. 

Ako so veje mokre bodisi da jih je zmočil dež, bodisi 
da je padla rosa nánje, posuši jih s tem da jih postaviš p o 
koncu ena poleg druge ; nikakor pa ne tako, da bi oskubil mokro 
perje i ga sešil, ker perje oskubeno se suši bolj počasi in se 
prav rado spari . 

Prekladanje gosenc i čednost njih ležišč. 

Prekladanje gosenc, t. j. prenašanje ne druge lese, je zel o 

potrebno, da se čednost obdrži. Pred 1. levenjem je prekladanje 
nepotrebno; med 1. in 3. levenjem naj se vrši to delo vsaki 
drugi dan, po 3. in 4. levenjem do tistega časa da se začenjaj o 
zapredat pa je potrebno da se prekladajo vsaki dan . 

Prekladanje so godi naj ložje z luknjičastim papirjem 
ali pa z mrežo ; ako nimaš teh pripomočkov, naloži na gosence , 
koje hočeš preložiti, čez in črez pernatih mladik v pol uri 

bo zlezla množina gosenc na perje i to prenesi potem z 
mladikami vred na druge lese ; ostale gosence prenesi potem 
bodisi z rokami, bodisi da položiš zopet nekoliko vejic nanjo . 
Potem nesi leso z odpadki vred iz vzrejališčne sobe i jo nekolik o 
preč od izbe osnaži. 

Kakor ti je že znano, se levé gosence predenj se zapre dejo 
4. krat. K tem postanejo gosenco nepremakljive, one zasp é 

z njih po koncu molečem životom i takrat čisto nič no jedó . 


To ,, spanje " traja od 24—36 ur ; pri bolehnih slabotnih 
gosencah celo 2—3 dni . Med tem spanjem napravi se nad 
staro kožico nova, kajti prva bila je že pretesna, dalje so razširi jo 
v notranjem nove širji duševnice (Luftrohre) mesto starih oz


kih, zato, da zamore veča gostinca tudi več zraka v se dobiti . 
Vso te spremembe niso sicer pri gosencah nič nevarnega, vendar 
jih moraš pustiti med tem časom popolnoma pri miru . 
Kakor hitro so jamejo leviti, nihaj jim polagati, ker ti bi jih 
s perjem le pokril. Dobro moraš paziti, če ni med spavajočim i 
gosencami še nekoliko takih, ki še niso pripravljene za spanje . 
Škoda bi bila, ko bi še po hrani hrepenečim gosencam ne dal 
jesti. ; položi toraj sem tertje še ktere mladike, i ko bodo zlezle 
nánje, prenesi jih na tako lese, na kterih so gosence, ki tudi 
še niso za spanje pripravljene . 

Kakor gosence na eni i ravno tistej lesi ne zaspé enako-


časno, tako je tudi njih zbudenje različno . čakaj toliko časa, 
dokler ne zapaziš, ko je množina gosenc se olevila, t. j. izlezla 
iz stare kožice i potom še le jih prenesi na novo lese . Tudi 
to se lepke dela s pripomočjo luknjičastega papirja, ali z mreža mi 
ali pa s tein, da naložiš nánje mladik . Zraven pa pazi, da 
boš enakoéasnu preloženim gosencam odločil druge lese, nog o 
gosencam, ki se 12—16 ur pozneje izbudé . Ako se to opazuj e 
pri vsakem Ievenji, dosežemo s tem, da združimo gosence popolnoma 
enakega razvijanja vedno odločeno od dru gih, kar je gotovo 
pravilno in umno . 

O prostoru, kojega potrebujejo gosem. 

Skoro vsi svilorejci se pregršé zoper pravilo, da ni treba 
gledati na prostor i na natlačenje gosenc čisto nič . Napravljajo 
si pa s tem veliko škodo, ker nastaja pri gosencah s te m 
da nimajo dostojnega prostora i da so zelo nakopičene ene vrh 
druzih bolezen imenovana : » zaspanost " (Schiafsucht . Računi 
da mora biti za eno unčo prostora naj manj 12 kubičnih sež



10 


lijev, dalje naj bo ena lesa vsaksebi od druge 2 &ovija, račun i 
dalje da potrebuje 1000 gosenčic hitro ko se izvalé 10 štirjaški h 
palcev potem pa, ko se spravljajo presti ravno toliko štirjaških 
čevljev. Tako povekšanje prostora od 1—144 kratnega dosežem o 
ako gosencam pri njih rasti razširjamo prostor, in da jih po 
vsakem. levenju prav skrbno razdelimo na več les . 

Zdaj boš lehko znal, koliko prostora potrebujejo gostinc e 

od 1 unče jajčic, veš, da je v eni unči. 36000—40000 jajčič . 

Naprava zapredavnih hisie i zapredenje gosenc , 

Priprava za zapredenje gosenc je večbažna . Nor boljš i 
priprave so tiste, k* nas stanejo naj manj, i v kterih se zaprede 
lehko veliko gosenc. Prav dobre so zaté : ajdovca, soršična, 
slama, oblanje, bresove veje i. t. d. Zelene mladike s perjem , 
niso pozabljive, tudi se mora paziti da ne nastaja v takih prostorih 
mokrota. Zapredavne hišice imej v. takih krajih, kjer dohaj a 
do nje lehko čisti zrak, toraj nikakor ne pri tleh Čo je mogoč o 
imej prostor kjer se zapredajo gostince, ločen od prostora, kjer 
lezejo gori. Večkrat ti bo zmanjkovalo prostora i boš mogel 
imeti zapredevavne hišice v vzrejevalnem prostoru ; pridružiti 
jo boš mogel z lesami, da dorasle sviloprejko lehko zlezejo n a 
nje. Ako so gosence v zapredavni hišici prenatlačene, najdel bo deš 
posebno od Japonskega plemena večkrat po dva mešičk a 
skupaj ; ako je pa taka hišica izpostavljena mokroti, i do koj e 
dohaja le malo čistega zraka, dobil boš le slabeh mesičkov i 
sploh boš najdol pri obiranji veliko mrtvih, ki so poginili hitro , 
ko so začeli presti . Važno je dalje tudi., da varuješ v takih 
stanicah hudega mraza, dobro i potrebno je da kuriš izbe š e 
celo mesca maja in junija 

Čez 8 dni potem ko so se gosence zapredlo, smeš začet i 
obirati mešičke. Deyaj posebej trde, posebej mehke i posebej tiste, 
ki se držita po 2 vkup oprosti jih od "'oskubljene svile 
(Flockseide) i skrbi, da jih prodaš nemudoma. N e skušaj po



11 


moriti jih sam i prepusti to delo, ktereo . a, nisi vajen kupcu komur 
jih prodaš. 
Smeš jih morda tudi nekoliko prihraniti, da dobiš o d 

njih jajčic ; kdaj smeš to storiti najdel boš v prihodnjem oddelku 
tega spisa 

Sedanje poglavitne bolezni gosenc . 

Lisasta bolezen . 

Ako se v začetku vzreje zapazi neenakost gosenc, koj a 
je pri vsakem levenji razvidnejša, ako še zapažiš poleg teg a 
na gosencah posebno na prednjem životu i na prsnih nogah črne 
lise, ako vidiš, da zmiraj bolj kumrajo, vedi da je prišl a 
bolezen na tvoje črve . 

Kakor nahajamo pri bolezni (trichine) v mesu živali al i 

ljudi male okrogle črviče, tako tudi nahajamo pri lisastih bo lobih 
črvičev sovražnih organizmov, ki so šo veliko manjši o d 
oo.ercev i ki se naselijo v notranjem telesu gosenc i jih s časoma, 
vničijo. Ako nastane ta bolezen pri prav mladih gosencah , 
jih je le težko rešiti, če se pa pokaže bolezen pri odraslih pomaga 
so jim k lahko toliko, da dospejo do vpredenja . Ker okužijo 
bolne gosence lehko zdrave, skrbi, da, odstraniš slabotneže , 
koje kliko hitro spoznaš . 

Seme tako bolnih gosenc, gotovo ni dobro za drugo vzre


jo, ker sovražljivi prisiljenec se vedno širi tudi v mesičku in v 
metulju, da celo v jajčike so spravi in vgnjezdi . Le z velikim 
trudom i s pazljivostjo obvaruješ tvoje gosence te bolezni, i t o 
s tem, ako vzameš za vzrejo, le takih jajčic, ki nimajo telesic i 
takih dobi se le od takih metuljev, kojih niso napadli taki pri


siljenici . 

Ako hočeš spoznati, ali se nahajajo telesca ali ne, poslu žiti 
se moraš drobnogleda, (ruicroscop) s kojim umen, v tem izurje n 
človek pazljivo preiskuje ; in ker nahajamo takih že v vsakem 


-12 
kraji nekoliko, ne zabi v 10 dneh po zapredenji Bosenc, 50 me


šičkov takemu izvedencu preiskati pustiti . Ako si z opazovanje m 
našel da so bili brez telesic ali pa da jih je bilo le 6 0/0 , smeš 
jih `rabiti za vzrejo, ako ne najdeš prav mehkih i črnikastih 
vmes. 

Vpelji celično plodenje, ki ti bode porok resnice in gotovosti. 
Ti dobiš lehko od svilorejske družbe, pod kojo spadaš, ali 
pa od Goriškega, svilorejskega poskušališča, toliko žakeljčko v 
(1000 stane 4 gold) kolikor parov metuljev si želiš pustiti za 
jajca. 

V vsaki zakeljček deni enega mandelca i eno babico , 
potem zadrhni žakeljček od zgoraj z nitjo . Po dva i dva zakelčka 
zveži vkup i jih naberi na debelejšo nit kojo priveži v 
suhem prostoru od ene stene na drugo . 

Ko si vse to storil pusti jih potem v miru, le včasi h 
poglej ako se ni priklatil nek črni kober 31/2 črti dolg imenovan 
kožejed " (Speckk~fer) kteri se spozna lehko na tem d a 
ima na sprednjih delih perutnic rumenkasto črto, na strani te 
črte ima črne pike. Kjer se nahaja semral mrtvih živali je gotovo 
ta merčes zraven, da poleže jajčica na taka mrtva trupla . 
Vjemi ga na žakljičkih i ga zmečkaj, ako vidiš, da je zaleze l 
že v ža,kljičke stori ravno tako z njim, ker drugače bi on i njegovi 
mladiči ponkončevali mrtve metulje . 

V začetku poletja pošlji tvoje zakljiéke z v njih zavezanimi 
metulji i jajčiki vred tistemu, ki ti je preskrbel preiskovanje 
mesičkov . 

On bode vse metulje pregledal z drobnogledom in ti 

poslal jajčica le tistih žakelčkov koje bo videl da so popolnoma , 
zdravi. Za poskušnjo pošlji le tiste žakelčke, o kojih, je več 
zdravih lepih jajčič ; tiste pa v kojih je rumenih ali rudečkastih 
jajc zraven še prav malo, preglej že doma. Pravilno dobiš 
od sto žakelčkov pol unče zdravega t j. od telesic prostega 
semena, vender če je prav vgodno, celo 1 unčo. Ako nimaš priložnosti 
po tej poti prisvojiti si jajčic, pusti rajši ta kremžati 
dobiček in dobodi si jajčic od sviiorejskih družeb ktere imaj o 
dostojnih pripomočkov metulje natanjko pregledovati 


13 — 

Zaspanost (Lethargie). 

Ta bolezen se le malokrat nahaja pri mladih gosenca h 
po gostoma pa pri takih, ktere so blizo četrtega levenja ali pr i 
takih ki so se štirikrat olevile i se pripravljajo presti. Take 
Bosence spoznaš s tem, da ne snedo toliko, kakor popred, dalj e 
so prav lene, tudi na tem da lezejo od perja proč . Tako bolnih 
gosenc ne boš po zunajnosti v začetku bolezni od zdravih ni č 
mogel spoznati . Barvo imajo navadno, čutijo so bolj mehke, s o 
prav lene i odtod tudi ime bolezni » zaspanost ". Še le potem 
ko so poginile se spremeni njih barva hitro v črno in nemudoma 
postanejo tako mehke, da se pri naj manjšem stisku zmečkajo 
in dajo temno tekočino, koje neprijetni duh je enak gnojnici . 

Sposobnost za to bolezen se tudi pri daljni vzreji množi 
in razširi na, deda takih bolnih sta,rišev in to tem gotovejše , 
čem neugodnejše so zunanje razmere pri izreji gosenic . 

K tem neugodnim zunanjim razmeram trojih se imaš o


gibati spadajo : 

1) Slabo hranenje jajčic . 

2 .) Močno zakasnjeno izlezovanje že zrelih gosenčic s te m 
da prestavljaš jajčica v mrzlejše prostore rt. pr. v klet. 

3). Posebno zaostanenje pri vzreji . 

4.) Gosto nakopičenje gosenčic na lesah in teh v vzrejališčih . 

5) Ne zadostojno zračenj o . 

6.) Polaganje mokro ali gorke hran e 

7.) Opustenje vsakdanjega čedenja les . 

8 ) Hitro shladenje koje je tem bolj škodljivo čem . veča 
jo bila poprejšna toplota . 

Da se vpešno pokonča vse v izrejavališči se nahajajoč e 
vplive gnjilobe koje je tem več čem manj smo pazili na čednos t 
bodi si na tleh, bodisi na lesah ali pri polaganji, je gotovo klorovi 
gaz. Ker so pokazale škušnje, da je razvijanje klorovega 


— 14 
gaza v vzrejališču edini pripomoček zoper to strašno bolezin, 
priporočani ti, da se ovega poslužuješ . Nar lažje skrbiš za to , 
če vedno v premirliji tvojega vzrejališča več ali manj kloroveg a 
apna porabiš (za prostor od deset kubičnih sežnjev vsaki da n 
1/4 .), trojega z nekoliko vode pomešaš, da ti postane kakor 
kaša, in tega večkrat črez dan po stenah namažeš . Tako bo 
sicer naprava klorovega gaza počasna, vender vedno enako 
trajajoča, in s tem enako koristna, kakor močneje razvijanje klorovega 
gaza, ki pa močno in hudo tvoje pljuča napada . 

Za to boleznijo zbolijo lahko vso gosence, naj rajši p a 

se prime bolezen tistih gosenc koje so od bolnih jajčic . Da no 

bo tvoja prihodnja vzreja že od bolnih prednikov okužena, ravnaj 

se po pravilih koje ti hočem našteti o tej bolezni. 

l.) Zguba gosenc zarad te bolezni ne sme znašati čez 50/0 . 

2.) Med Inesini po zapredenji ne sme biti 50 / 0 mrtvih . 

3.) Dalje ne sme biti čez 50/0 črno lisastih mesičkov koj i 
so nasledek omenjene bolezni . 
4.) Daljo mora biti izlezevanje metuljev precej popolnoma , 

in ne sme jih zaostati čez 2 do 3 0/,. 

Prve točke se lehko zagotoviš ako se vrši vzreja pod 
tvojo pazljivostjo druge in tretje točke se prepričaš ako prerezeš 
en mesiéek izmed 100 mesičkov ; četrte točke prepričaš s e 
šele potem ko so metulji popolnoma izlezli . 

Ni ti treba ponavljati kako važno je, da si prihraniš me d 
izležen.emi metulji za vzrejo naj lepši, drt ge slabotneže, pa bre z 
usmiljenja odpraviš . 

O hranjenji jaj~o. 

Velevažno je, da ne hraniš jajčic na kupičene v žakelj kih 
ampak razprostri jih po tankih skladnicah. Pusti si narediti 
od mizarja štiri voglate rome iz po 6 črt debelih lajšt ,kter e 
naj bodo od ene strani preprežene s tanjčico, da jajčica skozi 


— 15 — 


ne popadajo, tako da imajo podobo plitve škateljce, in v k* 

se jajčica oložijo . 

Priveži potem na 4 voglih škateljce nit i obesi j o 

na strop suho, čistemu zraku izpostavljene izbe, troja naj bod e 
proti severne] strani . 

Takih škatoljc napraviti si, ti ne bo stalo veliko trud a 
i stroškov. 

Ravno na taki način boš hranil na papirji ali na platnu 
zlezene jajčica i zavrgel navado, hraniti jih mod perilom al i 
drugo obleko, kamor zrak dohajati ne moro . Nikar n.3 hrani 
jajčic v zaprtih plehastih (kositarjevih) škatoljeah, dalje ne v 
navadnih kletih, ali v ledenicah ; pozimi ne imej jajčic v vroči h 
izbah ali vmetno sogretih prostorih . No zapiraj jih pred mrazom , 
temveč stavi jajčica po zimi delj časa mrzlotl od 6—100R pod 
ničlo. Menjava toplino od 10 0 pod ničlo in + 4° nad ničlo je 
navadna po zimi, in pazi da nastaja prememba le polagoma, t o 
pa lahko storiš s tem da odpreš okraja o pravom času i da ji h 
tudi v pravem času zapreš . 

Jajéica, oprati z mrzlo, vodo jo nepotrebno : nepotrebno 
jo dalje jih bij časa kopati v vinu ; tudi se mi zdi nepristojno , 
jih devati v rastopljeno soli, samo tedaj jo drugače ako hočem o 
ločiti slabo jajčica od dobrih . Navadno nahajamo med jajčic i 
dobrih lastnosti le malo slabih . Ako si izpostavljal jajčica po 
zimi mrazu, smeš biti brez skrbi, da no bodo tvoji črvi spomladi 
prehitro so izvalili. Prehitrega izvalenja varuješ se tudi s 
tem, ako v gorkejih dnevih oknja zapreš, v mrzlejših nočeh pa od preš. 


Ako si na taki način ohranil jajčica čez zimo in ako se 
ravnaš pri valenji toga, kar som ti polagal na srce, upati smeš , 
da se bo vršilo valenjo enakočasno. 

Pa tudi pozneje ne bode njih rast brez vspéha, ak o 
se boš ravnal po pravilih, ki smo ti jih našteli za vzrejo gosem. 
Na ta način boš vzrejo hitro i srečno končal. Bolezni kojih 
so imamo bati, no bode prestopilo tvojega praga i dobil boš 
več mešičkov, kakor si jih do zdaj ponavadi dobival, i to ti 
bode poplačalo tvoj voe'i trud. 


Le ako se trudiš sam, ako bo nar ubožnejša kočica po prijela 
se naših naúkov, potem še le smemo pričakovati izpol


njevanja napredka, koji je tudi v tvojem rojstnem kraju zelo od


visen od svilorejstva .