OBRTNI VESTNIK
STROKOVNI LIST ZA POSPEŠEVANJE OBRTI
»OBRTNI VESTNIK«, SPLOSNO VBLJAVNO IN NEODVISNO GLASILO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE, IZHAJA 1. IN 15. V MESECU // STANB CELOLETNO DIN 40.—, POLLETNO DIN 20.—, POSAMEZNA STEV DIN 2—. H ZAKLJUČEK REDAKCIJE 10. IN 25. V MESECU. // NEFRANKIRANI DO-//	PISI	SE	NE	SPREJEMAJO.	//	ROKOPISI	SE	NE	VRAČAJO.	//
IN ZAŠČITO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE
»OBRTNI VESTNIK« PRINAŠA OBJAVE. RAZGLASE IN VESTI VSEH OBRTNIH ORGANIZACIJ IN UPRAVNIH OBI.ASTI KRALJEVINE JUGOSLAVIJE TKR NAJVAŽNEJŠE VESTI IZ INOZEMSKEGA OBRTNIŠKEGA SVETA. // UREDNIŠTVO IN UPRAVA: ITUBLJANA,
H PONATISI DOVOLJENI Z NAVEDBO VIRA. // TELEFON 5J-2J	//
XXI. LE I NIK.
V LJUBLJANI i5. JANUARjA 1938.
STliV 2
Javna dela in obrtništvo
V času ko to pišemo se bodo oddajala večja obrtniška dela pri zgradbi novega hotela v Rogaški Slatini, toda o kakem javnem razpisu teh del do danes še ni bilo ne duha ne sluha. Oddala se bodo dela, katerih proračunske vsote znašajo preko Din 100.000 in kakor izgleda niso namenjena širšemu obrtništvu, ki se lahko potom konkurenčnih ponudb zanima za prevzem istih, ampak le ožjemu krogu za to povabljenih, katerim se na ta način daje nekakšna prednost, kot da samo izmed teh zbranih lahko eden prevzame oziroma je zmožen izvršiti tako delo, dočim imamo v naši banovini mnogo takih obrtnikov, ki bi se radi potegovali za večja dela, ravno tako zmožnih in uglednih, ki istotako nosijo in plačujejo vse obveznosti javnih dajatev, ki jim jih nalagata samouprava, banovina in država.
Ker kr. banska uprava gotovo nima namena protežirati gotove tvrdke, naj bi zadevo uredila enkrat za vselej tako, da se bodo javna dela, ki spadajo v področje banske uprave razpisovala javno in ne samo v uradnem listu, ampak tudi v dnevnem časopisju, kajti večje proračunske vsote prenesejo gotovo tudi inseratne stroške. Razpisi naj bi bili javni za vsakojake oddaje del, to je za one, pri katerih mora imeti obrtnik dovoljenje od ministrstva za udejstvovanje pri javnih licitacijah in za ona dela, pri katerih tega dovoljenja ni potreba. S takimi razpisi bi se dala obrtništvu možnost in elan oziroma zanimanje do večjih del, če ne že v oddaljenejših krajih, pa vsaj v svoji neposredni bližini, kajti dosti primerov je že bilo, da se je v večjem kraju, kjer je bilo dosti zmožnih obrtnikov gradila javna zgradba, pri kateri pa domačim niso prišli v poštev, ker ali niso imeli dovoljenja za udeležbo na licitacijah ali pa niso bili povabljeni, ker so bila dela oddana na tak način kot je prej opisano.
Merodajni krogi naj vedo, da se na tak način ubija obrtništvu ves pogum za obstoj in napredek	-
Zato naj se
vzamejo te vrstice resno v pretres in naj se vsa obrtniška dela ne samo v danem primeru tudi v naprej za vse banovinske ustanove javno razpisujejo.
Končno se obrtniki-dobavitelji popolnoma upravičeno pritožujejo, da se razni razpisi za dobave, bodisi od samoupravnih ali vojaških uradov in to šele, če se interesenti posebej zanimajo za predmet dobave, pošiljajo v zadnjem trenutku, tik pred rokom za oddajo ponudbe. Obrtnik, ki bi sicer lahko prevzel dobavo, ne more konkurirati samo iz formalnih razlogov, kajti v tako kratkem roku ne more zbrati vseh potrebnih podatkov, formularjev in dokumentov, s katerimi mora opremiti ponudbo. Zato so vse take ponudbe povečini brez haska in ima ubogi obrtnik samo stroške z vlaganjem ponudbe, ker zapadejo razne takse in kolekovina.
Ne smete se torej čuditi, da se k licitacijam javlja premajhno število ponudnikov, da vlada med podjetniki-obrtniki nezanimanje za javna dela, ki jih razpisujejo oblasti in da licitacije povečini ne uspevajo, kljub tri in večkratnim razpisom. Tudi ni res, da stremijo obrtniki za čim večjim dobičkom ter da poleg tega še pri licitacijah nudijo premajhne popuste. Pač pa je nasprotno resnično, da državni in drugi uradi odajajo sestavljanje proračunov osebam, ki se ne razumejo najbolje na kalkulacijo in se že pri sestavljanju osnovne kalkulac. ne vpošteva, da mora obrtnik živeti, vzdrževati sebe in družino ter plačevati davke. Kot v posmeh
Mednarodna izmenjava obrtnikov radi strokovne izpopolnitve
Zveza obrtnih društev v Ljubljani vodi že drugo leto razgovore z nekaterimi inozemskimi obrtnimi ustanovami radi izmenjave obrtnikov in pomočnikov, ki se žele izpopolnjevati in izvež-bati v inozemstvu. Kakšne koristi za obrtništvo je ta akcija, je razvidno že iz tega, da se je pri Zvezi zglasilo že prilično število interesentov, ki bi bili pripravljeni izuriti se v svoji stroki preko mednarodne obrtniške izmenjave. Ne glede, da je tudi na področju zagrebške zbornice ista akcija v teku, želi tudi Zveza obrtnih društev dravske banovine izmenjati do deset obrtnikov za enkrat z Nemčijo, ki bo tudi k nam odposlala prav tolikšno število svojih obrtnikov. Izmenjava bo pričela po vsej verjetnosti že s prvim aprilom t. 1. Z ozirom na nujnost tega termina, katerega se bomo skušali držati kljub nekaterim zaprekam, prosi- s tem Zveza obrtnih društev, da pošljejo vsi interesenti na njen naslov najkasneje do 2. februarja t. 1. lastnoročno pisane ponudbe z navedbo kratkega življenjepisa o dosedanjem delovanju in uspehih v obrti. Pripisati je treba točno: ime in priimek dan, mesec in leto rojstva, točen naslov in kraj obratovanja ter stroko, državljanstvo ter posebne želje. — Navesti je točno kvalifikacijo v obrti in čas zaposlitve odnosno samostojnosti. — Kakšne izpite je kandidat izvršil, ev. tečaje, diplome itd. — Katere šole je dokončal, kje in kdaj. — Kakšen čisti zaslužek prejema sedaj tedensko ali mesečno. Velikost delavnice, v kateri je kandidat sedaj zaposlen in število nameščencev. — Posebne želje kandidata. — Mojster, ki želi poslati v inozemstvo svojega pomočnika, naj pri sestavljanju teh podatkov sodeluje in pripiše svoje priporočilo.
Dalje prosimo, da se javijo oni mojstri, ki so pripravljeni sprejeti v svojo delavnico in svoj dom nemškega mojstra - obrtnika ali pomočnika za čas
se sliši izjava nekaterih uradov, češ, da se obrtniki med seboj dogovorijo glede cene v škodo javnemu delu in da je zato taka dela mogoče izvršiti v lastni režiji mnogo cenejše in boljše.
Skrajno porazno je končno za samostojnega obrtnika-davkoplačevalca dejstvo, da dandanes že vsi državni in drugi uradi izvajajo obrtniška dela v lastni režiji.
. Taka dela v lastni režiji znašajo lepe sto-tisočake letno širom cele banovine. Na ta način se legalnemu in delavoljnemu obrtništvu odvzema kruh in možnost, da bi svoje javne dajatve poravnal in skrbel za procvit obrtnosti. Mnogokrat smo že povdarjati, da se te javne dajatve ravno pri obrtništvu z največjo strogostjo izterjujejo,
Ravno sedaj, ko preživlja obrtništvo skrajno kritične čase, bi se morala ob-lastva zavedati, da je obrtnik oni Čini-telj, ki s svojimi dajatvami v veliki meri doprinaša svoj obolus domovini na oltar ter za vzdrževanje banovinskega in državnega aparata.
Obrtnik
Zahtevajte v vseh lokalih, kamor zahajate in kjer kupujete svoje potrebščine, da se naročijo na Obrtni vestnik, ker je glasilo vsega stanovsko zavednega obrtništva.
treh ali več mesecev ter prijavijo zvezi naslednje: Svoje točno ime, priimek, poklic in naslov. Navesti je posebne izjemne prilike svoje obrti in ureditev svoje delavnice ter število zaposlenega osobja. — Kakšno strokovno in drugo znanje mora imeti oseba, ki jo želi zaposliti v svoji delavnici ali podjetju. — Kako dolgo lahko traja stalna zaposlitev. Kakšno plačo namerava nuditi tedensko odnosno mesečno osebi, katero želi sprejeti in dali je pripravljen nu-
2. štev. »Obrtnega Vestnika« ee je radi nepredvidenih ineprilik zakasnila, kar naj nam cenj. naročniki blagovolijo oprostiti. 3. številka izide redno s 1. p. m. kot običajno!
diti tudi hrano in stanovanje.
Najbolje bi bilo, da se izmenjajo mojstri in pomočniki iz istih delavnic, tako da nastopijo tukajšnji obrtniki na onih mestih, katerega zapustijo nemški mojstri in obratno.
Zveza prosi, da se na vsa vprašanja konkretno odgovori ter pošlje čimpreje na naslov Zveze v Ljubljani (Sv. Petra c. 4). Istotam se vsak dan dobe pojasnila osebno in telefonično (Telef. 35-23).
Pesem o slovenskem obrtniku
(Ob dvajsetletnici »Obrtnega Vestnika«)
Draguljev nam ne daje domovina, bogastvo delež njenih ni otrok, a kar nam da, je lepa dragotina: je plod razuma in delavnih rok.
Stanov nebroj človeštvu vdano služi, ustvarja mu blaginjo, srečo, mir.
S ponosom in zavestjo se jim druži obrtnik naš, delovni pijonir.
Ko mravlja priden, ko čebela vztrajen, za delo vnet, družini svoji in domovini
zvest,
udarcev mnogih in tegob navajen, obrtnik naš nerad skriva svojo odločno
zavest!
Različna se ljudem usoda kuje, različen je ljudem poklic in stan. Obrtnik vedro naj načrte snuje, — njegov nikoli ne zptone dan.
Poštena roka, bistra pamet v glavi veljala bo na svetu vekomaj.
Pojdimo torej složno po tej poti pravi, bodočnost k naši dosedanji slavi, nam novih lavorik dodaj!
te
H
Ljubljanska zbornica za podeželsko obrtništvo
Na iniciativo zborničnega svetnika g. Zadravca Jakoba, je ljubljanska zbornica za TOI uvedla akcijo proti krivični uvedbi plačevanja skupnega davka na klanje živine od strani privatnih oseb. V zadnji številki smo to zakonsko odredbo že registrirali. Z ozirom na oškodovanje te uredbe za podeželsko obrtništvo je zbornica naslovila na finančno ministrstvo (oddelek za davke) naslednjo vlogo (21.489/37 — 14. XII. 37.)
Z razpisom z dne 11. XI. 1937 br. 76.002/111 je ministrstvo odredilo, da je vsak zakol živine zavezan skupnemu davku brez ozira na to, ali se meso od zaklane živine prodaja ali po rablja v lastnem gospodarstvu (gospodinjstvu), češ da je po čl. 16. uredbe o skupnem davku vsaka oseba dolžna plačati skupni davek na živino, katero hoče zaklati, ker se sicer klanje dotične živine ne sme dovoliti.
Po našem mnenju to stališče ne more biti pravilno. Za davčno dolžnost čl. 16 uredbe o skupnem davku ne more biti merodajen zakon odnosno dovoljenje za zakol. Davčna dolžnost se ne ravna po tem, ali je za zakol potrebno dovoljenje ali ne, ampak jo je presojati po drugih vidikih.
Po § 24 fin. zakona 1936/37 skupni
Naročnikom!
V zadnji številki Obrtnega vestnika smo priložili čekovne položnice. Prosimo vse naročnike, da te položnice ne založijo ali pa izgubijo, ker veljajo za našo upravo, ako se na njih zadnji strani izpolnijo osebni podatki in po njih nakažejo odgovarjajoče naročnine, kot pobotnice in dokazila o prevzemu zavarovanj v korist naročnikov. Prosimo torej, da vsi, ki reflektirajo na zavarovanje, upravi lista brezpogojno dostavijo vse osebne podatke, kot je razvidno na hrbtni strani položnice. Naročniki, ki poravnajo naročnino osebno v Uprav-ništvu (Ljubljana, Sv. Petra c. 4 vis-a-vis hotela Soče), naj svoje osebne podatke napišejo na listič ter ga oddajo v upravi. V prvi letošnji številki je Obrtni vestnik prinesel na 5. in 6. strani zavarovalno polico, katero mora vsak naročnik izrezati, izpolniti ter jo dobro hraniti. V slučaju nezgode bodo dediči zavarovanca upravičeni zahtevati odškodnino od zavarovalnice le, če predlože to polico. Na prvi strani police mora vsak izpolniti svoje osebne podatke, ki se morajo ujemati z onimi, napisanimi na hrbtni strani položnice. Na polici bo vsak opazil pokončno rubriko s štirimi razdelki. Tu sem naj vsak naročnik napiše datum poravnave naročnine, istočasno opozarjamo, kdor ne bo imel poravnane tekoče naročnine, mu zavarovanje preneha. Zato priporočamo vsakomur, da naročnino poravna za vse leto. Tako bo prepričan, da je zavarovan in mu vse leto ne bo treba skrbeti, kdaj mu poteče tekoča naročnina. Naročnina mora biti plačana najmanj za eno trimesečje vnaprej, ne da bi nam bilo treba opominjevati. Pazite torej, brez naročnine tudi ni zavarovalnine. Kot izrecen pogoj za zavarovanje zahteva podpisana uprava, da so vsi zaostanki naročnine iz prejšnje dobe poravnani.
Če bi založili ali izgubili našo čekovno položnico in bi želeli poslati naročnino, tedaj postopajte sledeče: na pošti kupite za 25 par splošno položnico ter nanjo napišite številko našega čekovnega računa (10.860) ter naslov: Uprava Obrtnega vestnika v Ljubljani. Pri t> m si prihranite še izdatke s poštno na kaznico. Ni torej nobenega pravega izgovora, da naročnine niste mogli poravnati, ker niste imeli ček. položnice. Treba se bo samo navaditi na red v denarnem prometu in pa malo izkušnje. Kdor bi si kljub našemu pojasnilu ne znal pomagati, naj vpraša na pošti, kako je treba napisati tako položnico.
Ponovno torej opozarjamo na troje: čimprejšnje redno nakazilo naročnine, čitljivo napisane osebne podatke na zadnji strani položnice (ime, priimek, rojstne podatke, poklic in bivališče) ter pazljivo čuvanje osebne zavarovalne police. V ostalem skrbno prečitajte zavarovalne pogoje na zadnji strani police! Plačajte naročnino, da preskrbite svojcem zavarovalnino!
V slučaju kakih nesporazumov se obrnite na upravo lista, ki vam bo rade volje dala pojasnila.	UPRAVA
davek ni samostojna davčna oblika, ampak je samo reformiran način pobiranja občega davka na poslovni promet, ki je uveljavljen z zakonom iz 1. 1922. Potemtakem je presojati dav= čno dolžnost po tem zakonu. Po tem zakonu pa je glavni predpogoj prenos svojine, brez prenosa svojine se ne more izvršiti promet, ki bi bil zavezan davku na poslovni promet. Ako obrtnik, ali kaka druga privatna stranka, ki se ne bavi obrtoma s klanjem živine, zakolje doma prirejenega prašiča, se od tega zakola ne more pobrati prometni davek, ker manjka predpogoj prenosa svojine. Na našem področju
je večina podeželskih obrtnikov takih, ki se obenem pečajo tudi s kmetijstvom, odnosno z govedo- in prašiš čerejo. Vsi ti bi bili občutno prizadeti, če bi morali za zakol plačati skupni davek.
Dopisujte v Obrtnem vestniku! Poročila o krajevnih prilikah bodo služila vsemu našemu stanu kot smernice, kako in kje so potrebni nujni ukrepi in intervencije naših prostovoljnih organizacij. Pa tudi širša javnost in merodajni faktorji bodo objektivno poučeni o naših zahtevah!
Ing. arch. Iiado Kregar:
Načrtno gospodarstvo sodobne Nemčije
ZAŠČITA KMEČKEGA STANU
Nemško vodstvo se zaveda, kako velike važnosti je za izvajanje načrtnega gospodarstva baš kmetijstvo. Kmečki stan ni danes samo hranilec nemškega prebivalstva, temveč tudi glavni dobavitelj surovin. Zato je nemško državno vodstvo storilo vse, da tudi z zakoni zasigura temu stanu njegov obstoj in zboljša življenske pogoje. Državni zakon o dednosti posestva je ustvaril kmečki družini življenske temelje. Tudi skuša nemško vodstvo pritegniti k kmečkemu delu odvišno mestno delavstvo, ki je bilo prvotno kmečkega stanu. Pritegniti pa skuša tudi mladino, pred vsem mestno, da spozna vse koristi, ki jih nudi zemlja, kateri je bila že popolnoma odtujena. Ta mestna mladina danes že v veliki meri pomaga pri žetvi, pogozdovanju, osuševalnih in namakalnih napravah v svojem prostem času. Preko 350.000 mestne mladine se tako vrača k rodni zemlji ter z navdušenjem in ljubeznijo pomaga v borbi, ki jo vodi nemško narodno gospodarstvo. Pri tem delu v prosti naravi, na soln-cu in v svežem zraku pa si z delom rok utrja zdravje, ki je pogoj za intenzivno delo, ki čaka to mladino, ko bo dorastla.
GOZDARSTVO IN
LESNO GOSPODARSTVO
Drugi zelo važen faktor in dobavitelj surovin je gozd. Les tvori danes poleg premoga glavno srnov, iz 'katere proizvaja kemična industrija druge surovine. Zato je tudi gozdarstvo v celeim obsegu vključeno v program nemškega načrtnega gospodarstva. Danes krije Nemčija 76% potrošnje lesa irz lastnih gozdov.
Racionalna ieralha gozdov je prav tako organizirana kakor racionalizacija rodovitne zemlje, živil, rudnin itd. Številen statistični materijal na razstavah podaja točen pregled o obsegu in vrstah nemških gozdov, o dorastlk,u, sečnji, itd., tako da more vodstvo gozdarskega urada na podlagi potreb in v skladu z dorastkom določiti vsakoletno dopustno uporabo lesa. Uporaba lesa se v Nemčiji letno stopnjuje in presega danes za 50°/o dorastek. Kljub temu, da je nemški gozdni obstoj zeilo velik, se morajo pokazati pri <ponovnem stopnjevanju uporabe lesa škodljive posledice za njihove gozdove.
Da pa se prepreči vsaka individualna špekulacijo in ropno gospodarstvo, ki vodi vedno do opustošenja gozdov, je bil prvi korak, ki ga je storila sedanja vlada, da je gozdove zaščitila z enotnim gozdarskim zakonom im podredila celotno nemško gozdno gospodarstvo enotnemu in odločnemu vodstvu državnega gozdarskega urada. Na izboljšanju gozdarstva in lesnega gospodarstva sodelujejo danes prvi nemški strokovnjaki. Oni znanstveno raziskujejo razne možnosti, kako vzgojiti najboljše gozdove in take, ki bodo dajati gospodarstvu tak les, ki ga je moraila Nemčija do zadnjega časa uvažati. Tako se zasajaio danes v Nemčiji zopet mešani gozdovi. Tudi je naloga nemških strokovnjakov, da najdejo še druge načine in možnosti, da ta njihov les čim boljše in mnogostraneje izrabijo. V najmanjši meri služi danes les za kurivo. Iz odpadkov lesa, žaganja, oblanc, itd. izdeluje nemška industrija najrazličnejše umetno gradivo, katerega izvaža po celem svetu. (Heraklit, rnsulrt in podobna gradiva.) Nešteti so načini, katerih se poslužuje nemško lesno gospodarstvo, da vrsto in kvaliteto lesa izboljša. Oplemenitenje lesa je danes enake važnosti, kot oplemenitev kovin, tkanin in drugih produktov. Kot v vsem nemškem gospodarstvu, vidimo tudi v lesni produkciji, da igra danes najvažnejšo vlogo kvaliteta materiala in kvaliteta produkcije, ne pa kvantiteta, kar je bistvo vsakega pravega načrtnega gospodarstva.
Dohodki iz nemških gozdov dokazujejo napredek njihovega gozdnega in lesnega go-
Pobijajte šušmarstvo! Zavedajte se, da je šušmar najvefji škodljivec samostojnega obrtnika-davkoplačevalca. Zahtevajte od združenj, da prijavljajo šuš-marje pristojnim oblastem. Vsaka prijava naj bo verodostojna!
spodarstva. Celokupna vrednost donosa nemških gozdov znaša ca 1 milijardo RM (vrednost lesa samega se ceni na 600 milijonov RM, gozdnih sadov in zdravilnih zelišč ter vrednost mesa divjačine ter kož pa na 400 milijonov RM). Dalje je zaposlenih v gozdarski in lesni industriji ca 14% delavstva. Zato tudi. smatra gozdove danes tako prebivalstvo kakor državno vodstvo za lastnino ljudstva, kateremu mora tudi v bodoče ostati.
VARČEVANJE Z ŽIVILI Pomanjkanje živil siili Nemčijo, .da je uvedla skrajno varčevanje ž njimi tudi v privatnem gospodinjstvu. Statistični podatki dokazu;ejo, da se je pokvarilo letno za 1.600 milijonov RM živil zaradi slabega in neracionalnega gospodinjstva. Pred vojno gospodinje niso bile vajene varčevanja, kuhale so preveč in tako so šila odvisna jedila v pomije, kjer so se pokvarila. Da se v bodoče to nerootrebno uničevanje že itak manjkajočih živil prepreči, je uvedla država veliko propagando med nemškimi gospodinjami, da jih prepriča o potrebi varčevanja in jih tako pritegne k sodelovanju v gospodarski borbi. Da se racionalizacija z živili čim strožje izvaja, uvaja nemško vodstvo že obligatorične jedilne liste, ki so v skladu z letnim časom in takratnimi pridelki, »Kampf dem Verderb« (boj proti pokvari) je gesilo te akcije.
UPORABA ODPADKOV Štedmja pa ni omejena le na živila, temveč na vse odpadke. Danes Nemčija odpadkov brez vrednosti sploh več ne pozna. Ves star papir, stare cunje, kosti, prekuhano kavo, staro železo, vse vrste pločevinastih odpadkov, stare škatle, vsi odpadki v industriji in celo vse odpadke vode iz kanalizacije nemških mest in industrijskih naselij uporabi njihovo gospodarstvo. Številni so produkti, ki jih proizvaja nemška industrija iz teh odpadkov in njihova predelava je zelo važna if. celokupno gospodarstvo. Tudi v tem oziru se kaže vsa iz-rajdljivost in skrajno varčevanje, ki je navala zaradi velikega pomanjkanja surovin. Zbiranje starih snovi in odpadkov tvori danes za nemško gospodarstvo nov vir za pridobivanje surovin. Kot primer skrajne racionalizacije tvorijo bistrilne naprave odpadnih voda. Iz njih se pridobiva maščoba. gnojilo itd. Celo plin, ki nasitaja pri razkrajanju fekalij, zbirajo v velike plinske rezervarje ter služi kot kurivo in pogonsko sredstvo. S tem plinom vozijo no Nemčiji že tisoči tovom'h avtomobilov. Pri vsaki taki bistrilni napravi se nahaja tank, ki dobavlja avtomobilom to pogonsko sredstvo, komprimiramo v jeklenih steklenicah.
LAHKO GRADITELJSTVO Skrajna racionalizacija materiala pa se kaže v industrijski produkci’i. Ona išče vedno nova pota. kako potrošnjo gradiva reducirati na minimum. To stremljenje je ustvarilo poseben način v izdelavi konstruktivnih elementov v celotni gradnji, ki ga nazivajo Nemci »Leichtlbau« (»Lahko graditeljstvo«), To ne bazira ne na uporabi lahkega gradiva in tudi ne na stopnjevanju dopustne obremenitve materiala. Prvo sredstvo za tovrstno produkcijo je izboljšanje kvalitete gradiva, ki omogoča boljšo izrabo gotovih lastnositi tega gradiva. Drugo sredstvo ie uuodaeAša prilagoditev gradbenih oblik (profilov) na obremenitev in na obnašanje gadiva pri teh obremenitvah. Tretje sredstvo je izbira pripravnih načinov, s katerimi se da izvesti gotovo delo z minimalno iroorabo gradiva. Četrto sredstvo pa je izboljšanje cele produkcije. To graditeljstvo dosega kljub zmanjšani množini uporabljenega gradiva večjo nosilnost, in je danes za nemško gospodarstvo nov viT za pridobivanje surovin. Možen pa je ta način gradnje le s plemenitim materialom, preciznimi stroji ter popolnim strokovnim znanjem, ki dosega vprav v nemški industriji neverjetno višino. Vrednost oplemenitenega materiala poveča več stokratno njegovo ceno. Surovo železo ima n. pt. kot ruda vrednost ile par pfenigov, zadobi pa kot peresno jeklo za ure večjo vrednost od zilata.
POGONSKA SREDSTVA Talko hitro izvedena reorganizacija vsega narodnega gospodarstva pa je bila mo-
goča le, ker je domalega vsa produkcija že mehanizirana in industrializirana. Pre-orientacija pa je v indust iji mnogo lažja kot v ročnem delu. Ta vsestranska mehanizacija dela, predvsem motorizacija prometa, pa rabi velike množine pogonskih sredstev. Tudi te je morala Nemčija v veliki meri uvažati, predvsem nafto in bencin. Pomanjkanje inozemskih denarnih stred-tev pa sili nemško gospodarstvo, da išče nadomestek tudi za te produkte. Nemški znanstveniki so našli načine tako, da more danes njihova indust-ija iz domačih odvisnih produktov in surovin izdelovati znatne množ-'ine bencina, špirita in raznih drugih tekočih in plinskih pogonskih sredstev. Ta pogonska sredstva producira danes Nemčija predvsem iz lesa, ogllja, premoga in krompirja. Način produkcije umetnega bencina in drugih podobnih snovi tako napreduje, da bo Nemčija v doglednem času mogla iz lastnih surovin, predvsem iz premoga, producirati zadostne množine in se bo v pridobivanju teh produktov povsem osamosvojila. Razstave v Nemčiji podajajo točno sliko razvoja bencinske produkcije, pojasnjujejo način produkcije. Dalje prikazujejo vse stranske produkte, ki postajajo za nemško gospodarstvo od dne do dne važnejši in ki jih danes že v velikih množinah izvaža.
MOTORIZACIJA IN GRADNJA CEST Mehanizaciji dela mora slediti tudi motorizacija prometnih sredstev, oziroma celega prometa. Naraven pogoj za zdrav razvoj motorizacije so prvovrstne ceste in izpopolnitev cestnega omrežja. Toda ta motorizacija cestnega prometa ne sme konkurirati drugim p~ometnim sredstvom in ustanovam. Nazadovanje železniškega, vodnega in drugega prometa vsled porasta motorizacije. zaznamujejo le one države, v katerih si sto:e posamezna prometna sredstva nasproti v konkurenčnem boju. Vsak konkurenčni boj pa slabi skumno narodno gospodarstvo, zaito tudi z motoizaero cestnega prometa ne nazaduje v Nemčiji promet z drugimi prometnimi sredstvi, ker se vse prometne panogo medsebojno izpopolnjujejo. V gradnji novih cest in popravljanju starih, ter v prometni službi je danes v Nemčiji zaposlenih več kot 1 milijon delavcev. Najbolj izvedena je motorizacija izmed vseh držav Evrope v Nemčiji, ki pa ima pač na;bol;'Se ceste. Toda tudi toga p-oblema ne rešujejo ločeno, temveč v zvezi s celim njenim gospodarstvom. Glavne prometne državne ceste so tudi obrambnega značaja. Po teh cestah more danes Nenrija z veiFko naglico premikati svojo do skrajnosti motorizirano in mehanizirano armado. Te ceste so za njo enako važne v gospodarskem, kot v obrambnem oziru. Na nihovih projektih sodelujejo poleg tehnikov in gospodarstvenikov tudi vojački strokovnjaki. Te ceste postajajo za Nemčijo v obrambnem oziru enako važne, kot obrambne naprave drugih držav —
Obrtnega vestnika naročnik biti mora vsak obrtnik!
NEMŠKO OBRTNIŠTVO
V zgodovini nemškega naroda j.e igralo obrtništvo vedno zelo važno vlogo tako v goisipodarskem kot političnem in socialnem življenju. Še večjo vlogo pa igra danes v sodobni Nemčiji in tvori steber v narod-nem gospodarstvu in države. Številne žive sile izvkajo iz vrst rokodelskih slojev. Zastopniki obrtništva so danes na vodilnih mestih ne samo v obrtih in industriji, tudi v socialnem političnem, umetniškem in kulturnem življenju je njihovo mnenje merodajno. Kmečke in rokodelske družine in generacije so one, ki pomlajajo, regenerirajo im vzdržujejo življenje v nemških mestih in industrijskih centrih. Tudi je razvoj nemške industrije pred vsem zasluga nemškega rokodelstva, iz katerega vrst izhajajo kvalificirani delavci in obratovodje. Pravilna uporaba industrijskih izdelkov, vzdrževanje naprav, zgradb, strojev, itd., temeihi na popolni strokovni izvežbanosti rokodelskega ročnega delavstva. Tudi najboljši mate-ijal, najboljši industrijski produkti in izdelki izgube na svoji vrednosti, trpežnosti in uporabnosti, če se jih poslu-ži in uporabi strokovno slabo izvežban rokodelec, obrtnik ali njegov pomočnik. Rokodelstvo in obrtništvo šteje danes v Nemčiji ca 1,600.000 obratov in ca 4.000.000 za-posljenih. Vsa ta delovna sila sodeluje s svež:mi močmi na novem oblitkovanju go-spodarstva države in nemškega življenja sploh.
Posebno značilno za premišljeno gospodarstvo je, da ne izvaža surovih in .polizdelkov tudi ne onih, ki jih ima v izobilju. Tako tudi ne izvaža surove delovne sile. Nemški izseljenci so po večini kvalificirani de.'avci, rokodelci in obrtniki s popolno strokovno naobrazbo, narodno zavedni inteligenti ter tvorijo sestavni del izvoza industrijskih izdelkov. Montažo, obratovanje, repariranje, itd. njihovih strojev, aparatov, itd. morejo izvršiti le njihovi kvalificirani delavci. »Specialisti«, za katere veljajo v vseh državah, v katere uvaža Nemčija svoje izdelke, posebni predpisi in olajšave glede zaposlitve in bivanja.
Ti nemški delavci ne puste svoje mladosti in delavne moči v inozemstvu, njih tuj kapital ne more izkorišča*i. Oni ne utonejo v morju tujiih narodnosti, tudi se ne vračajo na starost iz.moz.gani, bolni, pohabljeni in za delo nesposobni v domovino, kjer so v breme občinam, državi in raznim dobrodelnim in socialnim ustanovam.
Nemški kvalificirani delavci se po največ 10 ali 15 letih, često že tudi preje vračajo nazaj v Nemčijo premožni, s polnimi močmi, kjer pomaga:o s tem svojim ■prisluženim denarjem in delom graditi nemško narodno gospodarstvo —	(Dalje sledi.)
OGRIN BAJKO, upravnik Zanatske banke, podr. v Ljubljani:
Obrtniški krediti in denarno gospodarstvo
(nadaljevanje in konec)
Pri najemanju kredita, to je izposojeva-nju tujih sredstev je potrebna previdnost.
Kredit je v gospodarstvu velika dobrina, vendar le pri vzdržni višini in premišljeni vporabi. Marsikateremu obrtniku so bila že izpocinešena tla, ker ni dovolj prevda- i ril, kako daleč sme svoje podjetje obremeniti s tujimi sredstvi, ker ni dobro kalku-liral rentabilnosti nameravanih investicij in same proizvodnje. Obrtnik mora pri najemanju posojila razven tega tudi upoštevati, da to kredit v odgovarjajočem razmerju z njegovo osnovno v delavnico investirano imovino in da bo v odgovarjajočem razmerju z obsegom prometa, katerega dosega v svoji delavnici.
Mnogo se med našim obrtništvom kritizira, da je obrestna mera za kredite previsoka. Izračunano pa je, da obrtnik s posojilom pri Zanatski banki zasluži trikrat toKko, kolikor da za obresti. Pri tem pa ni vpoštevan zaslužek obrtnika, katerega doseže pri naikupu sirovin, ako jih plača v gotovini. Pri takojšnem plačilu sirovin se doseže ugodna kupna cena, se ne plača dragih obresti ra (kredit dobavitelja in povrh se dobi še visok blagajniški skonto, ki mnogokrat celo presega zaslužek pri predelani sirovine. Obrtniki delajo danes z minimalnim zaslužkom, zato morajo si-rovino kupiti poceni, ne pa jo preplačati.
Poznani ameriški gospodarstvenik Wool-worth je pravilno spoznal možnosti dobička in rekel: »Mnogo ljubši so md bančni dolgovi, kakor pa neizkoriščen blagajniški skonto. Skonto mi donaša mnogo več, kakor plačam na bančnih obrestih. Bolje sploh ne morem zaslužiti!«
Krojni tečaj
dnevni in večerni bo trajal od 3. do 23. februarja 1038.
Prijave sprejema
TEODOR KUNC
lastnik
od kr. banske uprave dovoljene šole UUBUANA, Aleksandrova cesta 5/II.
Veliko izgubo utnpd obrtnik ali obrtniško podjetje, ako drži doma, četudi samo prehodno odvišno gotovino. Zato si vsako večje obrtniško podjetje ia^osluie pri banki otvoritev tekočega računa, na katerega vlaga ali nakazuje gotovino, ild trenutno v poslu ni neobhodno potrebna. Lastnik tekočega računa dobi od banke pO'3tne položnice, katere izroča svojim odjemalcem, da z njimi plačajo dobavljeno blago ali izvršeno delo; podeželski lastnik računa pa uporablja položnice tudi za lastna vplačila. Z nabranim dobroimetjem na tekočem računu more lastnik računa ali od njega določeni pooblaščenec vsak čas razpolagati s poljubnimi zmeski, bodisi v gotovini pri bančsii blagajni ali pa s pismenimi naročili za nakazala zneskov na poljubne tvrdke ali osebe. O vsakem vplačilu in izvršenem nakazilu pošlje banka lastniku računa pismeno obvesti1©. Stroški za vzdrževanje tekočega računa so izredno nizki, povrh pa se dotro metjs še primemo obrestuje. Tekoči računi se ne zaključujejo vsak dan, tedensko ali mesečno, temveč poletno. Te zaključke odnosno izpiske računov, ki jih imenujemo kontokorente, pošlje banka lastnrku računa. Iz njiih so razvidna vsa vplač la, izplačila, nakazila in obrestni račun; tako ima lastnik računa tudi točen pregled o svojem denarnem poslovanju. Razume se samo po sebi, da banka svojim stalnim komitentom pomaga tudi v vseh drugih denarnih vprašanjih.
Zanatnka banka sprejema tudi hranilne vloge. Obrtniki, obrtniške ustanove in organizacije ter drugi hranljive! nalagajo pri njej svoje prihranke, ki se obrestujejo po najvišji možni obrestni meri. Hranilne vloge izplačuje banka na vsakokratno zahtevo vsak čas, odnosno po prateku odpovednih rokov, ako so bili dogovorjeni. Splošno je znano, da Zanatska banka v dobi splošnega pomanjkanja denarja ni samo v velikem obsegu podeljevala obrtniške kredite, pač pa je tudi neprekinjeno izplačevala vse hranilne vloge. Razume se,
da bo mogla banka še v večjem obsegu kreditirati obrtnike, čim bo zbrala še več denarnih sredstev. Vendar banki to ni edini cilj. Ona ima pri svojem, delu vedno pred očmi splošne obrtniške koristi, zato si prizadeva v vzgojnem smislu delovati tudi na varčevalce. Zanatska banka je vedno smatrala in smatra, da bo svojo dolžnost do popolnosti izvršila šele tedaj, ko bo obrtniški stan kar najbolje gospodarsko organizirala in dvignila njegovo socialno stopnjo. To pa je v veliki meri dosegljivo tudi z varčevanjem.
Narodna prislovica pravi »Vsak je svoje sreče kovač«. Zato je potrebno pravočasno začeti s štednjo manjših ali večjih zneskov. Vsak človek, iki si želi zasigurati lepo bodočnost mora 'štediti, to je, da manj izdaja kakor prejema. Vsak dinar obme v reki dva-trikrat, predno ga izda. Vsak
D d F1S1
Ljubljana. V soboto, 15. t. m. je priredilo ljubljansko obrtniško društvo svojo tradicijonelno družabno prireditev. Okusno in spretno aranžirana kazinska dvorana in prijetna zabava privablja vsako leto na Obrtniški ples elito našega obrtništva in njihovih najožjih prijateljev. Letošnji XIV. Obrtniški ples so posetili poleg ostalih najodličnejših gostov še senator g. dr. Kramer, podžupan dr. Ravnihar, poslanec g. Rajko Turk, častni predsednik Zveze, industrijalec g. Zadravec, upravnik Zanatske banke podružnice v Ljubljani, g. Rajko Ogrin, direktor Srednje tehniške šole g. J. Reisner, industrijalec g. Naglas, dalje mnogo uradništva iz banske uprave, zbornice in ostalih ustanov. Zabava je odlično uspela, čemur se ima Obrtniško društvo zahvaliti agilnim in požrtvovalnim sodelujočim članom, posebno damam članicam in soprogam najodličnejših obrtnikov, članov ljubljanskega društva. Plesno vodstvo je prevzel g. Lombar ml., ki je izvršil svojo nalogo zelo spretno v zadovoljstvo plesalcev, ki so do ranega jutra vztrajali v plesni dvorani. K gmotnemu uspehu prireditve so prispevali mnogi darovalci, ki vedo ceniti stremljenje društva.
Iz okolice Ljubljane. Kot krojač sem navezan na stalno izpopolnjevanje svoje stroke, tako v strokovnem kot v kulturnem pogledu ter prisiljen, da stalno opazujem kako napredujejo oblačilne stroke. Kot navdušen zastopnik svoje stroke in mlad obrtnik, ki je začel komaj spoznavati splošne obrtniške stanovske težnje, moram izreči svoje mišljenje. Predvsem je treba ugotoviti, da naša slovenska krojaška obrt stalno napreduje v vseh ozirih. Izdelek slovenskega krojača se lahko primerja tako po okusnem osnutku, kakor po precizni, vestni in elegantni izdelavi. To je potrebno, da vedno povdarjamo, kajti prepričan sem, da če bo naročnik spoznal, da dobi za isto ceno lepo obleko po meri napravljeno, bo raje naročil pri obrtniku, kot pa kupil konfekcijsko in tvorniško manjvredno blago. In mi hočemo vendar pridobivati novih naročnikov ter zadovoljiti naše dosedanje. Mnogo si mi obrtniki sami škodimo, ker ne znamo pravilno kal-kulirati ter z nizkimi cenami sami sebi grob kopljemo. Mogoče ni tu mesto, da bi .pe bolj nevljudno izražal, pač pa se želim obrniti na svoje stanovske tovariše ter jih prositi, da se zavedajo svoje sposobnosti ter naj ne konkurirajo z ničvrednimi cenami kot kak zakotni cunjar-sta-rinar. Mi smo obrtniki in za svoje kvalitetno delo odgovarjamo, tega se moramo polog ostalih naših perečih stanovskih vprašanj najbolj zavedati. Ne bi še vsega povedal, če ne bi pozval ob tej priliki vse naše tovariše, da delujejo krepko v smislu
ZA VESEL Političen klepar
TRETJE DEJANJE
PRVI PRIZOR Železnik, Krivec, laži mestna svetovalca.
Blaž, Železnikov sluga.
Železnik Zdaj pa vam bom pripovedoval o potegavščini, ki se ji bo vse mesto smejalo. Ah morda veste kaj sem si z nekaterimi meščani izmislil ?
Krivec: Ne, tega ne vem.
Železnik: Ali ne poznate mojstra Urbana?
Krivec: Tega kleparja, ki je hud politik in ki stanuje v tej hiši?
Železnik: Prav tega mislim. Zadnjič sem toil v družbi z nekaterimi mestnimi možmi, iki so se nanj ježih, da po gostilnah kritizira mestno upravo in da hoče vse reformirati. Hoteli so poslati za njim detektive, ki naj bi ga vjeli pri besedi in potem bi ga drugim za vzgled kaznovali.
Krivec: Vsekakor bi bilo želeti, da bi take tiče strogo kaznovali. Zberejo se v gostilni in potem pri polnih kozarcih kritizirajo vse po vrsti od prometnega stražnika pa do ministrskega predsednika.
Železnik: Tako je! Takle klepar vam reformira vso državo med tem ko popravlja staro vedro. Vendar pa se mi namera mestnega odbora ni zdela pametna. S tem, da takega človeka aretiraš, vzbudiš med ljudstvom nezadovoljnost in njemu same-
obrtnik naj izkoristi možnost plodonosne-ga nalaganja denarja pri Zanatski banki, ker s tem gradi sebi lepšo bodočnost, obenem pa pomaga pni pospeševanju celokupnega obrtniškega gospodarstva.
Obrtništvo se dobro zaveda vehke pridobitve, katero ima v svojem stanovskem denarnem .zavodu. Ta zavod je predvsem namenjen gospodarskim koristim obrtništva, zato se ga tudi z zaupanjem poslužuje. S složnim sodelovanjem celokupnega obrtništva bo njihov denarni zavod iz dneva v dan močnejši in tako -postal steber obrtniške gospodarske neodvisno ti.
S temi željami voščim vsemu obrtništvu srečno in uspehov polno Novo leto.
Z redno plačano naročnino priskrbite svojcem zavarovalnino!
stanovske solidarnosti in zavesti ter da (razmišljajo, kako bi se mi vsi združili, da bi si bolj uspešno zaščitili svoje lastne interese. Naslonimo se na Obrtni vestnik, ki je danes krepka opora vsega zavednega obrtništva in se preko njega češče pogovorimo in dogovorimo o svojih težavah. Mogoče se bi dalo na ta način marsikaj preokreniti na boljše!
Maribor. Obrtniški sestanek. Tukajšnja (Posldvalnica zborničnega Obrtnopospeše-valnega zavoda sklicuje za petek dne 21. t. m. ob 20. uri v restavracijske prostore Narodnega doma sestanek obrtništva, na katerem bo g. profesor Baš Franjo predaval o vlogi obrtništva v zgodovini Maribora. Gospodarski krogi, ki jih zanima razvoj obrtništva v mariborskem okohšu od davnih časov do danes, se na to prireditev posebno opozarjajo.
Tezno pri Mariboru. Pod predsedstvom g. šabedra Joška, kroj. m. v Teznem pri Mariboru se je sestavil pripravljalni odbor, za ustanovitev prostovoljne obrtniške organizacije. Obrtnike iz okolice pozivamo, da se včlanijo polnoštevilno.
Kamnik. Obrtno društvo za srez Kamnik v Kamniku sklicuje v nedeljo 23. januarja t. 1. ob 9. uri dopoldne redni letni občni zbor. Bližnja obrtna društva so na-prošena, da pošljejo na občni zbor svoje delegate. Celokupno članstvo se poziva, da se občnega zbora polnoštevilno udeleži!
Poljanska dolina. Obrtno društvo v Gorenji vasi prosi svoje člane, ki prejemajo Obrtni vestnik na društveno naročilo, da izpolnijo podatke na zadnji strani položnice ter jo pošljejo ah pa osebno izročijo tov. Tominu, tajniku društva v Poljanah. Da bo zavarovanje v redu teklo, naj zadevo čimpreje urede. Zavarovalno polico pa naj vsak zase hrani, da v slučaju nezgode pri zavarovalnici lahko dokaže upravičenost zavarovanja. V slučaju, da ne dobivajo vsi člani redno Obrtnega Vestnika, naj se zglasijo pri tajniku društva, ki je prevzel tudi sicer celokupno poverjeništvo uprave lista za Poljansko dolino. On sprejema tudi naročevanje lista in vplačila naročnine.
Z uvedbo zavarovanja naročnikov Obrtnega vestnika je uprava našega stanovske-
jj GOSTILNO |
□ oddam v najem — na račun — n
□ skupno s hišo. — Lepa eksistenčna p
□ možnost bi se nudila izvežbani in 3
□ spretni šivilji, odnosno drugim inte- □ resentom s postranskim zaslužkom, P
□ ki bi imeli veselje do gostilniške rj O obrti. Kapital ni potreben. Naslov se b q poizve v upravi »Obrtnega vestnika«, S
□ Ljubljana — Sv. Petra’ cesta 4. p O	Telefon	35-23.	C
n	R
(□□□□□□□□□□□□□□□□nnnnnnnnccnL
delopust
mu pripomoreš do večjega ugleda. Moje mnenje pa je, da mu zaigramo komedijo. To bo imelo več uspeha.
Krivec: Kakšna pa bi bila ta komedija?
Železnik: Poslali bi k njemu deputacijo, češ da jo je poslal mestni svet, da bi mu čestital k izvolitvi za župana. Tu se bo videlo v kakšne stiske bo zabredel. Sam bo prišel do tega, da je velika razlika med gostilniškim politiziranjem in resničnim županovanjem.
Krivec: Toda kaj bo iz tega sledilo?
Železnik: Da bo, ali iz obupa zbežal iz mesta, ah pa ponižno prosil za razrešitev. Ker sem vas že srečal, bd vas prosil, da mi pomagate pri tej komediji
Krivec: Prav rad! Bodiva midva depu-tacija in pojdiva takoj k njemu!
Železnik: Blaž, potrkaj dn reci, da sta zunaj dva mestna svetovalca in da želita govoriti z mojstrom Urbanom.
(Blaž potrka)
DRUGI PRIZOR Prejšnji, Urban
Urban: česa želite?
Blaž: Tukaj sta dva mestna svetovalca, ki bi si štela v čast, če bi jih sprejeli.
Urban: Hudirja, kaj naj to pomeni? Saj sem umazan kakor svinja.
Železnik: Najponižnejši sluga sem, blagorodni gospod župan! Midva sva od mestnega sveta poslana, da vam čestitava k
ga lista zopet pokazala lepo razumevanje -za svoje naročnike, zato je potrebno, da se tudi naročniki naslonijo na svoj stroškovni hst z zaupanjem, ga podpirajo s pridobivanjem novih naročnikov, z vestnim plačevanjem naročnine, toda tudi moralno s tem, da v hst dopisujejo, posvetujejo in oglašajo. Zahtevajte povsod, kamor zahajate in kjer kupujete ter naročujete svoje potrebščine, svoj hst. Zavedaj mo se tudi obrtniki svojih predpravic in zahtev!	Ivan	Tomin, tajnik
Kranj. V nedeljo, 23. t. m. bo v Kranju v gostilni pri Joštarju ob 9. url dop. sestanek ključavničarskih mojstrov iz vse Gorenjske. Udeležba vsakega kljuSaivničartike-ga mojstra častna zadeva!
Lendava. Na pobudo Skupnega združenja obrtnikov v Lendavi je priredila mariborska Poslovalnica zborničnega Obrtno-pospeševalnega zavoda tukaj 3-dnevni tečaj mojstrskih izpitnih predavanj v dneh 6.-8. januarja. Priprave za tečaj so vodih glavni funkcionarji Združenja, predvsem predsednik g. Fric in tajnik g. Leon-hard. Tečaj je odlično uspel. Predavanj se je udeležilo 58 rokodelskih mojstrov in pomočnikov iz celega sreza, ki so pazljivo sledili predavanjem in si glavne nauke tudi zabeležili. Predavanja so obsegala vse teoretične predmete, katere in v kolikor bi jih naj — sebi v korist — obvladal vsak rokodelski mojster, državoznanstvo, obrtni zakon, zakon o davkih kakor tudi še zakon o delavskem zavarovanju, zakon o delavski zaščiti, strokovno računstvo in geometrijo, kalkulacijo, menične predpise, poštno-prometne predpise, spisje. Tečaj je za naš okraj bil tem bolj potreben, ker si zaradi posebnih nacionalnih prilik v tem okraju obrtniški naraščaj v pred- in medvojni dobi ni pridobil enake Izobrazbe v osnovnih šolah kakor v narodnostno enotnih krajih, do strokovnega pouka pa naraščaj radi raztresenosti po obsežnem okraju večinoma sploh ni prišel. Bila je to prva prireditev te vrste v Lendavi, želimo, da bi temu tečaju kmalu sledili drugi. (Obrtništvo rabi izobrazbo kakor vsakdanji kruh, da postane odpornejše proti vsa-kojakim tegobam, katerim je izpostavljeno posebno v obmejnih srezih.
VSEM NAROČNIKOM in LASTNIKOM »OBRTNIŠKEGA KOLEDARJA«
ZA L. 1938.!
Opozarjamo, da poteče z 31. januarjem pogojni rok za zavarovanje v znesku dinarjev 1000 za vsakogar, ki ne bi do tega termina poravnal naročnino za koledar (dinarjev 12.—) ter Obrtniškemu društvu v Ljubljani ne bi dostavil kupon za zavarovanje, ipol-njen z lastnimi osebnimi podatki. Naročnino in kupon lahko oddaste tudi osebno v tajništvu društva, Ljubljana, Sv. Petra c. 4.
Vsi služl»0(lttjalci, ki imajo služkinje (stalne pcstrežnice) morajo do 31. 1. 1938 nabaviti dav č;ne karte za služkinje. Karte se dicfoe samo pri davčni upraivi za mesto v Ljubljani Vodnikov (tirg 5/11. madstr. soba št. 9 in gitane;o 52 dlin. Istočasno morajo plačati tudi prispevek za bedinoatni sklad po 25 din. Taikoii 'po 31. januarju se mora jx> razpisu ministrstva financ št. 88.681/111 od 28. 12. 1937 (uvesti stroga kontrola.
Pridobivajte novih naročnikov! Vsak naročnik mora biti svojemu listu v pomoč. Služiti mora kot zaupnik in poverjenik med svojimi tovariši, ki še niso naročeni na svoj najboljši stanovski in strokovni list!
PLAČAJTE NAROČNINO!
izvolitvi za župana tega mesta. Svet je namreč gledal bolj na vaše zasluge kakor pa na vaš stan.
Krivec: Mestni svet nikakor ne more dopustiti, da bi se tako moder mož bavil s tako nizkimi opravili in da bi s tem svoj talent takorekoč v zemljo zakopal.
Urban: Gospodje 'kolegi, sporočite slavnemu svetu moj pozdrav in mojo zahvalo in zagotovite mu mojo protekcijo. Zelo ljubo mi je, da je prišel na to misel, seveda le radi dobrohiti mesta, ne radi mene.
Železnik: Blagorodni gospod župan, spričo takšne izjave mora mestni svet verjeti v vsesplošni prospeh celokupnega našega mesta.
Krivec: Prav radi tega so bili odklonjeni premožnejši in pomembnejši možje, ki so se potegovali za tako častno a hkrati tako odgovorno mesto.
Urban: Da, da! No, jaz upam, da se ne boste kesali radi te izvolitve.
Železnik, Krivec:	Priporočam se vaši
b.agorodni vsesplošni županski nakloijeno-sti.
Urban: V veliko zadovoljstvo si bom št« i, če bom mo ,vl vašemu blagorodju s čim postreči. Naj mi vaša blagorodja opro-ate, da ju ne mor m dalje spremljati.
Krivec: Saj to bi se niti ne spodobilo . a gospoda župana.
Urban: (zakliče Blažu). Hej, prijatelj, tu imate za pol litra!
Reportaža
Uredništvo bo objavljalo kratek popis bolj ah manj znanih tvrdk, ki so med obrtništvom znane radi dolgoletnega solidnega poslovanja ali pa, ki bi se želele predstaviti širšemu krogu odjemalcev iz obrtnih poklicev. Zato vabimo vse interesente, da se odzovejo našemu prizadevanju.
B r c a r & C o. Menda ni mlinarja in žagarja v Sloveniji, ki bi ne poznal te tvrdke tekom njenega 15. letnega obstoja. Sedež je v Ljubljani. Bavi se s prodajo mlinskotehničnih potrebščin in je v tej stroki, edina specijalna tvrdka v Dravski banovini. Njen delokrog sega po vsej državi, saj šteje med svoje odjemalce velik del srednjih in malih mlinov, ne le v Sloveniji, temveč tudi po vseh ostalih banovinah. Zastopa več inozemskih prvorazrednih tvrdk ter si je s svojo solidnostjo in dobro postrežbo pridobila dober glas in zaupanje svojih odjemalcev. V zalogi ima poleg speciijelmih mlinskih potrebščin tudi: prvovrstne gonilne jermene vseh vrst in dimenzij iz usnja, gumija in kamelne dlake: dalje priznano prvovrstni vosek za mazanje jermenov pod zaščitno znamko »Pri-ma«, obratne tehnične potrebščine, kakor transmisije, jermenice, razne stroje itd. Izvršuje tudi razne preureditve mlinov in sličnih obratov na vodno moč z vsemi osnutki praktičnih načrtov. Tvrdko toplo priporočamo!
★
Matej Fajfar. V kolarski obrti se je v zadnji dobi uvedla radi svoje solidnosti in sodobnosti renomirana tvrdka Fajfar. Lastnik, Matej Fajfar, katerega Vam tu predstavljamo	je strokovnjak v svoji
___________obrti, obrtnik, ki se za-
HHl	veda tehnifnega nnpred-
ka in sledi toku modernega 'časa. Ravno spo-ffit	znavanje sodobnih po-
ni	tre5 in čut stalnega
kontakta z današnjimi RlL/,	zahtevami, je dandanes
,	za obrtnika najpotreb-
nejša lastnost in pogoj flpK RfHHn.	za obstanek in napre-
dek ...
Iz naših cest bodo polagoma izginili »zapravljivčki« in »pariza rji«. Mesto njih se bolj in bolj uveljavljajo motoma vozila. Kolar zato ne bo več čakal na narcčdla samo za izdelavo samokolnic in koles, temveč se bo vrgel na izdelovanje karoserij in vsega kar spada v stroko. Mojster Matej Fajfar je strokovnjak v izdelovanju karoserij. Prinašamo mimogrede mi posnetek njegovega
ličnega izdelka, ki je našemu obrtniškemu delu v ponos in čast. Pa tudi smuči, izdelane pod nadzorstvom Mateja Fajfarja so priznane od vseh dobrih smučarjev. On se na to razume, zato jemlje, prvič domač les, ki je za naše visoke zahteve smučarskega športa ravno tako odličm, kakor mahagoni in ne vem še kak les, in drugič uporablja Fajfar pri tehniki izdelovanja svojih priznanih smuči bogate izkušnje naših slovenskih smučarjev. Vsem prijateljem lepega smučarskega športa priporočamo zato, da se napotijo kar naravnost k mojstru Fajfarju, Ljubljana, Trnovska 25. Tel. 34-10.
Blaž: Vaše blagorodje, tega žal, ne morem sprejeti
TRETJI PRIZOR Urban, Neža
Urban: Neža, Neža!
Neža: (iz svoje sobe). Ne utegnem.
Urban: Pridi no ven! Nekaj takega tl bom povedal, kar se ti še svoj živ dan sanjalo ni.
Neža: (pride). No, in kaj- je to ?
Urban: Ali imaš kaj likerja pri hiši?
Neža: Cernu neki mi bo likei ?
Urban: Toda od zdaj ga bos po* -eoovala. V kratkem te bodo obiskale vse žene mestnih svetovalcev.
Neža: Kaj se ti blede?
Urban: Da, tako zelo se mi blede, da sem postal župan.
Neža: Poslušaj me, mož! Nikar me ne jezi! Že veš kako si jo zadnjič skupil.
Urban: Ali nisi videla dveh gospodov in enega slugo tod mimo iti?
Neža: Seveda sem jih videla.
Urlian: No, ta dva gospoda s'a bila pri meni in sta mi v imenu mestnega sveta sporočila, da sem Izvoljen za župana.
Neža: Za hudiča! Res.
Urban: Pokaži torej, draga soproga, da od zoaj skrbiš za plemenito osebo in naj rič kleparskega na tebi n> estane!
Neža: Ah, ali je to res, moj dragi rao-žiček?
(Dalje sledi)
Udeležba naših obrtnikov na mednarodni razstavi v Berlinu
Kot je naš list že poročal, bo v Berlinu v času od 28. maja do 26. junija t. 1. velika razstava mednarodne Obrti. Soudeležba naših obrtnikov na tej mednarodni razstavi jc zagotovljena, ter imajo obrtniki, ki bodo razstavljali in sodelovali skrajno ugodne pogoje, da pridejo njihovi izdelki, kakor tudi v kolikor bo potrebno tudi oni sami kot izdelovalci naših rokodelskih izdelkov do direktnega stika z vsem svetom.
Sodelovanje naših obrtnikov na mednarodni razstavi organizira Zveza obrtnih društev v Ljubljani, kateri se je prijavilo že prilično število obrtnikov in obrtniških ustanov zaradi sodelovanja in razstavljanja.
Pozivamo vse obrtnike, ki bi želeli svoje izdelke prikazati na razstavi sami, da se javijo Zvezi obrtnih društev. Poleg svojih točnih osebnih podatkov z navedbo pri-
imka in imena, naj sc priloži tudi opis delavnih prilik v obrtnem podjetju.
Za razstavljanje bi prišli v poštev oni izdelki, ki se odlikujejo po svoji jugoalo-venski in vobče slovanski etnografski izrazitosti. Nadalje vsi oni izdelki, ki se odlikujejo kot pristno naši in so kot taki tudi poznani v svetu. Pozvani so dalje, da razstavljajo tudi oni obrtniki, ki izvršujejo kaik lasten vzorec ali odličnejše rokodelsko delo, ki bi bilo vredno splošne pozornosti, ki se pa sicer ne morejo uveljaviti. Ker je ta razstava namenjena onim obrtnikom, ki si vtirajo pot v svet z lastno močjo, znancem in sposobnostjo, vabimo vse male toda naprednejše obrtnike, da s svojim sodelovanjem dvignejo ugled in vrednost našega domačega rokodelstva. Pozivamo združenja, da v smislu razposlane okrožnice Zveze obrtnih društev organizirajo udeležbo naših obrtnikov.
Uradna določila In fredlogi
Delokrog klobučarske obrti.
Na predlog zagrebške obrtne zbornice je savska banska uprava o gornjem vprašanju določila sledeče: Obrtniki, ki so si na podlagi prejšnjega obrtnega zakona pridobili pravico izvrševati klo-bučarsko obrt, lahko izvršujejo tudi modistovsko obrt, če se izkaže, da so se s to obrtjo bavili že pred uveljavljenjem uredbe ministrstva trg. in ind. z dne 18. okt. Ce ni bilo to v smislu § 456. novega obrtnega zakona urejeno, tedaj se lahko izvrši še do konca leta 1938.
Klobučarjem, ki so se pričeli baviti z modistovsko obrtjo po 16. oktobru
Ključavničar v zimskem času
Večina ključavničarjev dela dandanes po naročilu, to se pravi, ko dobi naročilo, ga izvrši in mora nato čakati na drugo. Vsak ključavničar ve, kako je mučno, ko ne more mnogokrat v trenutni prezaposlenosti izvršiti vseh naročil, dočim mnogokrat stoji obrat brez koristi po cele tedne. Radi tega se običajno med tem časom zaposluje obrt z izdelki serijskega značaja in za razprodajo.
Kraljevine Jugoslavije A. D.
PODRUŽNICA LJUBLJANA Gajeva ulica 6 CENTRALA BEOGRAD
Delniška glavnica Din 75,000.000.— Udeležba države Din 30,000.000.-GLAVNA PODRUŽNICA ZAGREB PODRUŽNICA SARAJEVO
PODELJUJE
obrtnikom in obrtnim podjetjem menična m hipotekarna posojila kredite na tekoči račun, posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev, delnic Narodne banke in Privilegirane agrarne banke
SPREJEMA
na obrestovanje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, katere izplačuje brez omejitve.
UPRAVLJA
i m o v i n o in fonde obrtniških ustanov in organizacij Izvršuje vse ostale bančne posle. Brzojavni naalov: »Z A N A T S K A«. Ljubljana — Telefon St 20-80 — Račun PoStne hranilnice St. 14.003
1928., se ne more v nobenem slučaju pripoznati pravica za izvrševanje modistovske obrti, temveč morajo za tako dovoljenje napraviti novo mojstrsko preizkušnjo.
Avtentično tolmačenje k zakonu o zaščiti kmetov.
Dolžnik, ki ni svojih zapadlih obrokov v redu poravnal, izgubi glasom čl. 48 te uredbe samo to ugodnost, da svojega dolga ne more več odplačevati v obrokih, temveč mora celoten dolg takoj poravnati. Vsa druga olajšanja, kot n. pr. črtanje glavnega dolga, obrestna mera itd. se mu še priznavajo.
Zato tudi ključavničar ne bi smel čakati na milost in nemilost svojih naročnikov, njegova dolžnost bi bila, da si tudi on išče primernega zaslužka potom propagande svojih izdelkov. Med naročniki vlada namreč ravno za ključavničarske izdelke veliko večje zanimanje kot si misli obrtnik sam. Skrbeti bi se moralo, da so na gotovih krajih, bodisi direktno v obrtnikovi izložbi sami ali v neki skupni kolektivni izložbi na vpogled manjša ključavničarska dela. Ob prilikah, ko se vrše po deželi običajni letni sejmi, bi ključavničarji dotičnega kraja sami uredili svojo razprodajo in s tem pokazali, kaj znajo, imeli bi pa tudi direktne koristi od razprodaje. Čas, ko primanjkuje naročil, bi ključavničar najkoristneje izrabil za izdelavo raznih praktičnih izdelkov. Toda marsikdo bo rekel, kaj pa naj delam. Tudi na to ni težko najti odgovora. Razne stro-
| GAhANl IRANE
j (jonitne | jermene
za vsakovrsten pogi n kakor tudi
okrogle jermene šivalne jermence lesene jennenice
vosek .Prima' za jermena
itd. nudi
BIRCAMB & CO.
Ljubljana
Kolodvorska ulica štev. 35
kovne knjige, listi pa tudi lastna iznajdljivost da količkaj inteligentnemu obrtniku toliko novih pobud za ideje in načrte. Ni treba izdelovati take reči, katerih nihče ne potrebuje, temveč samo koristne manjše, za vsakdanjo porabo primerne izdelke. Ti izdelki pa morajo imeti eno lastnost in ta je najvažnejša, namreč značaj spretnega, okusnega in ličnega izdelka.
Tudi po domovih je mnogo koristnega dela, ako bi med gospodarjem in obrtnikom nastalo sporazumljenje. Tozadevno bi bilo potrebno, da stopi ključavničar v stik z drugimi obrtniki ostalih strok, ter sporazumno dela za pospešitev delavnosti svoje stroke.
Take minijatume ključavničarske izdelke poverimo lahko vajencem, s tem damo obrtni mladini priliko, da si bistri obzorje v lastni fantaziji in si tako pridobiva veselje do svojega poklica. Mojster pa koristno uporabi razne odpadke materijala, ki bi sicer šli v izgubo.
Obrtni vestnik je glasilo vsega stanovsfko zavednega obrtništva.
Obrtni vestnik zasleduje gospodarsko politiko iz obrtniškega stališča. Prinaša vesti o cenah, o stanju domačega in tujega tržišča in vseh ostalih vejah narodnega gospodarstva.
Obrtnikova pošta
Vprašanje: Tukajšnja občinska uprava ima baje od Davčne uprave v Šmarju pri Jelšah nalog-, da pobira od obrtnikov prometni davek in sicer 6.2% od vrednosti. To naredbo tolmači občinska uprava tako, da mora vsak obrtnik plačati prometni davek od svinje, ki jo je doma zredil in katere meso bo porabil izključno v domače svrhe; torej kot vsak mesar. Izvzeti so od tega plačila baje samo kmetovalci. Ker se mi ta naredba zdi protizakonita, prosim tozadevnega pojasnila. — Ta naredba ni protizakonita pač pa za male podeželsko ljudstvo tem bolj stroga. Na predlog zborničnega svetnika g. Zadravca je ljubljanska zbornica intervenirala pri pristojnem ministrstvu, da se omenjena odredba razveljavi. O uspehu te vloge Vam bomo poročali. Natančneje se boste poučili o tem iz članka, ki ga priobčuje današnji vestnik.
MALI OGLASI
Mali oglasi trgovskega enačaja se računajo po 50 par beseda. Oglasi socialnega in posredovalnega enačaja beseda 25 p. Najmanjši znesek 15 oz. 10 D.
Bi KI &i*i tu m tata t* b btrb
Krojaški atelje za gospode in dame Fran Iglič, Ljubljana, Pražakova ul. 10., priporoča svoje modne izdelke po solidni ceni. Naročajte pri obrtniku! Svoji k svojim!
Mnogo sveče in uspehov v novem letu žele svojim članom
ZDRUŽENJE KROJAČEV IN KROJAČIC
za sodna sreza Ribnica in Vel. Lašče
SKUPNO ZDRUŽENJE OBRTNIKOV
za sodna sreza Ribnica in Vel. Lašče
^Illllllllillillllll]ll]l!|]lll!ill]ll!t1!![lll!!iili]i!lillllillli|[!ll[|l![!l![ll[!!l!llllll!!lili!li!ll|[li!!![|[ll!£lli]llli!l]j[i]lillli!l1j|!|1^
PRODUKTIVNA ZADRUGA OBLAČILNE STROKE
g registrovana zadruga z omejeno z. ]j
OBRTNIŠKO DRUŠTVO
za sodni srez Vel. Lašče
□ SLANŠEK LUDVIK — KRŠKO
□	mizar
□
□ želi vsem svojim naročnikom in od-
□ jemalcem zdravo, srečno novo leto!
□
Dopisuj v
»OBRTNI VESTNIK«
KROJAČI!
Pri nabavi, vsakovrstnega blaga za moške obleke, kakor tudi podloge in pribora, Vas bodo najbolj vestno in pri najugodnejših cenah postregli pri:
češko- jugoslovenska veletrgovina blaga
ANTON HtiBL D. D.
Zagreb, Trenkova ulica štev. 7
Sukno
in mannfaktumo blago vseh vrst na veliko in malo priporoča po najugodnejših cenah
MANUFAKTURA NOVAK
LJUBLJANA — Kongresni trg 15
GG. KROJAČE OPOZARJAMO NA NAŠO OBŠIRNO KOLEKCIJO VZORCEV SUKNA IN KROJAŠKIH POTREBŠČIN — VZORCE (KOLEKCIJE) POŠILJAMO VEČJIM KROJAŠKIM DELAVNICAM BREZPLAČNO IN POŠTNINE PROSTO — ZA POMLAD IZIDE KOLEKCIJA KONCEM FEBRUARJA — ZAHTEVAJTE POJASNILA!
Naivečji slovenski denarni zavod
11
ima
lastnih rezerv okoli Din 25,000.000.—
Nove in oproščene vloge Din 195.900.000.— so vsak čas izplačljive brez vsake omejitve.
Za vse obveze hranilnice jamči
MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA
Kreditno društvo
MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
Lastna denarna sredstva so znašala 31. decembra 1936 din 2,909.574.60, varnostni zaklad din 1,297.691.60, rezervni zaklad din 1,138.756.81.	||
Odfj. urednik Rudolt Lavrenčič. — Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. — Tiska Narodna tiskarna (predstavnik tran Jeran). — Vsi v Ljubljani.