Glasnik SED 22 (1982) 3
95
etnološko preučevanje slovenskega izseljenstva na oddelku za etnologijo filozofske fakultete v ljubljani
I. Delo seminarja na Oddelku za etnologijo.
Leta 1979 je več znanstvenih disciplin — etnologija geografija, germanistika, muzikologija, umetnostna zgodovina združilodel svojih moči v interdisciplinarnem raziskovalnem programu ,,Slovensko izseljenstvo in kultura" v okviru Znanstvenega instituta Filozofske fakultete.
V	šolskih letih 1980/81 in 1981/82 je hil na našem oddelku odprt poseben seminar za etnološko preučevanje slovenskega izseljenjstva.' Kot nosilka raziskave sem seminar vodila, sodelavci so bili študentje etnologije, elaborati pa so bile njihove seminarske in diplomske naloge. Ta oblika dela je bila idealna tako v znanstveno raziskovalnem kot v pedagoškem smislu, vendar pa predstavlja razkošje, ki si ga dalj časa nismo mogli privoščiti. Seminar smo zaprli, zanimanje pa še ni zamrlo in posamezni Študentje Še delajo na tej tematiki.
Na začetku smo si zamislili sistematično raziskovanje, z zbiranjem skupne dokumentacije, terenskimi raziskavami, s sodelovanjem z drugimi strokovnjaki3 in ustanovami. Sestavili smo tudi pregled povratnikov, ki danes živijo v Sloveniji in jih veliko število tudi anketirali. Sodelavci so se dela lotili temeljito in resno. V tej številki Glasnika, ki je posvečena etnološkemu preučevanju izseljenstva, objavljamo tudi izvlečke in povzetke elaboratov — diplomskih nalog.
V	naših raziskavah smo izseljensko kulturo časovno, prostorsko in problemsko zajeli zelo široko: od obdobja pred prvo svetovno vojno do danes, v Evropi, ZDA, Južni Ameriki (Argentini), Kanadi, Avstraliji, Afriki (v Egiptu). Zanimali so nas domači življenjski pogoji, ki so povzročali izseljevanje, posledice izseljevanja v domačem življenju, potek izseljevanja, Življenje izseljencev in povratnikov.
O najstarejšem izseljevanju in njegovih posledicah v domačem življenju govorijo tri raziskave, od katerih sta bili dve opravljeni v Beli krajini, ena pa v okolici Grosupljega na Dolenjskem, torej v dveh izrazito izseljenskih pokrajinah,3 Tri raziskave so bile posvečene izseljevanju v času med obema vojnama.'' Ne glede na to, katero obdobje ga je najbolj zanimalo, je moral seveda vsak avtor tematiko svoje naloge postaviti v širši historični okvir. Tudi tematsko vsaka od nalog presega opredelitev v naslovu. Tri najobsežnejše diplomske naloge, ki so nastale na podlagi terenskega dela v tujini, prav tako zajemajo širok socialni, ekonomski, politični, demografski okvir preučevanih pojavov. Poudarki so različni, tako kot so tudi pogojenost in posledice izseljenstva neskončno raznolike. Ena od teh raziskav interpretira kulturo izseljencev v okviru ekonomskih, političnih, družbenih in demografskih procesov v Evropi in protislovij fluktuacije kapitala,5 v drugi je avtorica preučila zveze med etnologijo in jezikoslovjem in interpretirala pojave v jezikovni komunikaciji izseljencev, prav tako v okviru njihove specifične gospodarske in družbene situacije,6 v tretji pa je avtorica zasledovala različna obdobja ameriške zgodovine, njihove politične in ekonomske posebnosti in v tej zvezi razlike v kulturi posameznih generacij ameriških Slovencev.7
Tri študentke so napisale naloge na podlagi terenskega dela med povratniki, ki so se vrnili iz tujine in sedaj živijo v Sloveniji.5 Nekaj seminarskih nalog je bilo posvečenih najnovejšemu izseljevanju Slovencev, izbranim pojavom v njihovem življenju v tujini in v Življenju njihovih družin doma.9
Dve študentki sta se pred kratkim vrnili domov ena iz Avstralije, druga iz Kalifornije. Obe sta tam opravili
obsežno terensko delo in študij, na podlagi katerega bosta napisali diplomski nalogi. Njuni kratki poročili prav tako objavljamo na straneh te številke.
Izseljenstvo je pojav obsežnih ekonomskih, političnih, družbenih, demografskih, kulturnih razsežnosti in etnologija v obravnavanju te snovi ni zadostna, še posebej na začetni stopnji raziskovanja. Literature o različnih vidikih izseljevanja je ogromno, od zanimivih pričevanj v časopisnem in revialnem tisku do beletristike in raznovrstne strokovne literature. Prav vsi avtorji omenjenih raziskav so se morali poglobiti vanjo, se seznanjati z izsledki drugih strok, brskati za podatki. Če bi zbrali vse informacije in pregledne uvode njihovih elaboratov, skupaj z navedeno bibliografijo, bi se lahko temeljito poučili o ravneh, ki so jih etnologija in razne druge stroke o migracijah v Evropi in na drugih kontinentih že preučile.
Diplomske naloge o slovenskem izseljenstvu bodo v bližnji prihodnosti objavljene v Knjižnici Glasnika SED.
H. Izseljenstvo kot predmet etnološkega preučevanja.
Sodelavci seminarja smo enkrat tedensko skupaj pregledovali najpomembnejšo literaturo, povzemali fakto-grafske, metodološke in teoretične izsledke različnih avtorjev in poročati o opravljenem delu. Ob spoznavanju pristopov in spoznanj različnih strok so se vedno ostreje zarisovali obrisi predmeta etnologije;
kultura in način življenja posameznika in skupine (družine, sorodstva, krajevnih, delovnih in namenskih, formalnih in neformalnih skupnosti) v izvorni in imi-grantski družbi;
—	motivi in vzroki izseljevanja, ostajanja v tujini in vračanja; materialna, socialna in duhovna (nezadovoljnost in (ne)zadovoljenost v izvorni in imigrantski družbi; socialne in ekonomske razlike in njihova povezanost z vrednotami in vrednotenji domačega in tujega okolja;
procesi kulturne adaptacije in asimilacije; folklora in folklorizem, njuna vsebina in funkcija v repertoarju izseljenske kulture in v kulturni ponudbi izseljenskih ustanov,
—	pokrajinska, nacionalna in državna identifikacija pred izselitvijo, v tujini in po povratku;
—	način življenja in njegove posamezne sestavine (npr. notranja stanovanjska oprema, prehrana, noša, šege, jezik, vrednote in moralne norme itd.) kot kriteriji posameznikove in skupinske identifikacije;
—	kulturna drugačnost kot izziv iritiranosti okoljai prevzemanje dveh ali več različnih identitet; razmerje med kulturnimi normami, ki so pod!aqa identifikacije in med funkcionalno koristnimi normami;10
—	materialna, družbena in duhovna kultura kot sredstvo komunikacije ali izolacije med posameznikom in okoljem; razdvojenost materialnega, družbenega in duhovnega sveta in načini, kako posamezniki v sebi razrešujejo nasprotja med različnimi kulturami; odkriva nje ekonomskih in političnih interesov izvorne in ¡m1* grantske družbe, s katerimi selekcionirata in manipulira13 z vsebino izseljenske kulture; kulturna tradicija k0' sredstvo manipulacije;
—	materialna, družbena, politična, duhovna pogoje' nost, vsebina in funkcija etničnih stereotipov;
—	itd.
III. Metodologija
Od drugih družboslovnih in zgodovinskih strok, ki ji"1 tudi zanima izseljenstvo in kultura, se etnologija loč« in odlikuješ svojo metodologijo.
Osrednji okvir opazovanja sta posameznik in druž^3 na ravni vsakdanjega življenja. Na tej zasebni ravnl odsevajo ekonomski, politični, socialni, demografski i'1
K J T- -
Glasnik SED 22 (1982) 3
95
drugi procesi svetovnih razsežnosti. To je strokovno najbolj zanemarjena in prezrta raven, čeprav se tudi vsi ukrepi izvorne tn imigrantske družbe tu odločilno preverijo in izkažejo.
Sprva nas je zmedla pestrost v izseljenski terminologiji (izseljenstvo, zdomstvo, delavci na začasnem delu v tujini), potem pa smo spoznali razloček med administrativno uporabnostjo in vsebinsko neustreznostjo teh izrazov, Razlikovanja med izseljenci, zdomci, delavci na Začasnem delu v tujini so zgolj administrativne narave; kadar razvrščamo in omenjamo posamezne skupine izseljencev, si jih sicer zaradi praktičnosti izposodimo, vemo pa, da z vsebinskega etnološkega stališča nimajo todlage. Ne trdimo, da je za nas nepomembno, koliko časa nekdo biva v tujini, ali je pripadnik prve ali četrte generacije, ali je šel čez mejo pred pol stoletja ali pred enim letom, ali ima urejen delovni status ali dela na črno, ali se namerava vrniti ali ne ipd. To so etnološko zelo Pomembna dejstva, a navedena terminologija ne razločuje Posameznih skupin izseljencev po teh kriterijih, pač pa *golj prikriva kontinuiteto slovenskega izseljevanja, fNpr.: Pomen izraza „delavci na začasnem delu v tujini" 'Aplicira začasnost bivanja v tujini in namero vrnitve domov pri določeni skupini izseljencev in jo s tem izloča 01:1 ostalih naših ljudi v tujini. Tako izločanje je umetno, Sai se marsikater i na začasnem bivanju sploh ne namerava Vrniti domov, drugi se sicer nameravajo vrniti, a se jim ta namera iz leta v leto odmika, medtem ko se iluzija ^časnega bivanja in želja po vrnitvi vrača v misli in čustva tudi predvojnih izseljencev.)
— Kulturni pojavi, ki jih oblikuje izseljenstvo, pokaže-Svojo etnološko zgovornost šele tedaj, ko kompleksno raziŠčemo način življenja posameznikov in skupin
IZseljencev.
Na začetku nas je zavedla značilna metodološka "lota: vprašalnike in druge priprave na terensko delo vnaprej prirejali izseljenstvu/spraševali predvsem po 7riakih in manifestacijah izseljenske kulture. Nabiralo se 9radivo, ki se je zelo malo razločevalo od površnega Poizvedovanja katerekoli stroke ali novinarskega pisanja, otem srno spoznali, da se moramo lotiti vseh problemov sk ■1(01 na teieremkofi etnološkem terenu. Pomeni so p r'ti pod površino in na hitro se jih ne da odkriti. {Npr. Pdatek, da nekdo v tujini zahaja v slovensko društvo, ne ve ničesar, dokler ga ne interpretiramo v okviru ^e9ovega materialnega položaja, vseh odnosov, ki jih ima ^ličnimi ljudmi in dokler ne poznamo njegovega kovnega obzorja in vrednostnega sistema.)
Spoznali smo korist in uporabnost metode razisko-nJa socialne mreže,'1 ki zahteva ugotavljanje celotne reze socialnih odnosov vsakega posameznika. Izseljenci nireč večinoma prihajajo iz okolja, kjer gosta socialna 'eza nudi posame¿niku občutek varnosti, po drugi Dot*"11 ^ ve*e 2 mo^no družbeno kontrolo. Prvo tr- i. Pr£;d drugim beži. Položaj izseljenca, ki goji ^ 'cijo slovenske kulture, tahko mrasikdaj vidimo kot •^otrajno iluzijo idealne vmesne situacije.
¡nri V Pomoč nam je bilo razlikovanje med velikimi Hi h str'iskimi družbami in majhnimi vaškimi:12 v majh-dru'--razrrierorTla zaP,tifl družbah sta posrednika med kra; ln° 'n	skupnostjo skupnost sorodnikov in
skupnost( v ve|¡k¡ industrijski družbi pa te *n.a<e družbene skupine ni. Na ta način lahko '•stih bolje razumemo način življenja izseljencev, v|0 ' irnajo družino in tistih, ki v tujini živijo sami, in °r9an' ** ima¡° v "Ühovem življenju društva in 5l(i\ .lzac,Je- Te marsikdaj nadomeščajo prav to posredni-Ko družbeno skupino.
IV Izseljenstvo kot način življenja Slovencev v XX. stoletju
Etnološko preučevanje slovenskega izseljenstva jedel raziskav o načinu življenja Slovencev, kajti,
—	tretjina Slovencev in njihovih potomcev Živi zunaj meja SR Slovence;
—	naše ljudi v tujini lahko razumemo samo, če poznamo način Življenja v pokrajinah in krajih, od koder so se izselili;1 3
—	izseljevanje v tujino pogojujejo domaČe ekonomske, politične, družbene in kulturne razmere. Spoznanja o načinu življenja v tujini so spoznanja o načinu življenja dorna.
Opombe:
1.	Izraz zanimanja drugih jugoslovanskih etnologov za to snov v tem času je Zbornik rartova Etnografskog instituta SANU, knjiga 12, Beograd 1981. Zbornik je posvečen prof. Milisavu Lutuvcu; uvodni članek govori o njegovem življenju in delu, vsi ostali pa o raziskovanju izseljenstva. Na tem mestu ne moremo pregledati vsega, kar so etnologi pri nas In pri drugih narodih o tej temi že povedali- Omenimo samo Članek Waleriana Sobisiaka: Iseljeništvo kao predmet etnoloških proučavanja, Glasnik Etnografskog instituta SANU, knjiga XXVII (19/8) za informacijo o delu poljskih etnologov in Slovenskv narodopis, 28(4) 1980 o delu slovaških etnologov.
2.	V seminarju za etnološko preučevanje slovenskega izseljenstva so predavali tudi: Vlad is lav Jagodic (o Slovenkah v Egiptu), Matjaž Klemenčič (o prekomorskem izseljevanju Slovencev, o virih za preučevanje življenja ameriških Slovencev in o njihovi organiziranosti na verski in politični podlagi), Jovanka Secan-Ski Noussaii (o Jugoslovanih v Avstraliji), Irena Mislej (o Slovencih v Argentini), Jasna Kuhar (o Slovencih na Švedskem), Ivan Žigon (o Slovencih v Avstraliji), Vicki Gleim (o ameriških Slovencih) in Dunica Dolenc (o Slovencih v Kanadi).
3.	Marija Dražumerič: Izseljevanje iz Črnomlja med leti 1880 1911. (s. n. 1979);
ista: Vpliv izseljevanja na življenje prebivalcev Vinice in okoliških vasi med leti 1918 1941. (d, n. 1981); Mojca Ravnik: Način življenja in izseljevanja prebivalcev Grosupljega in okolice do prve svetovne vojne. Louis Adamič simpozij, Ljubljana 1981.
4.	Živa Gruden: Beneškoslovenski izseljenci, (s. n. 19701; Sonja Oman: Izseljevanje 1Prekmurja v Francijo rnetf obema vojnama. Id. n. 1981);
Martina Repine: Slovenkev Egiptu, (s. n. 1982);
Andrejka Pavlin: Bovški rudarji med obema vojnama, (s. n.
1982)
5.	Alenka Bogovič in Borut Cajnko: Slovenci v Franciji, (s. in d. n. 1981)
6.	Ingrid Slavec: Slovenci v Mannheimu. (Poskus etnološko-jezt-koslovne predstavitve), (d. n. 1981)
7.	Nives Sulič: Thank God, l'm Slovenian, Etnološka raziskava med ameriškimi Slovenci, (d. n. 1981)
8.	Breda Čebulj: Slovenski povratniki iz Avstralije. Is. n. 19811; Katja Kogej: Povratniki iz Argentine, (s. n. 1982);
Marija Svetek: Povratniki iz Kanade, Is. n. 1982).
9.	Marjeta ČebaSek: Slovensko zdomstvo. (s, n. 1982);
Rok Pogačnik: Otroci slovenskih delavcev na začasnem delu na Švedskem, (s. n. 1982);
Brigita Verlič: Vpliv izseljevanja na življenje družine v domovini (Dornava, občina Ptuj), (s. n. 19821
10.	Glej o tem D. Schwarz: Identitet och minoritet, Stockholm 1971,
11,	Glej o tem Network Analysis. Studies in Human lnteraction. Pariš 1973.
12,	Glej o tem Elizabeth Gotr; Family and Social Netvuork. London 1957.
13.	O tem, da bi morali začeti s študijem izseljenstva že doma, je pisal že Gožo Škerlj v članku. Nekaj akulturacljskih pojavov pri ameriških Slovencih, SE X, 1957: „Treba bi bilo npr. začeti s študijem družin izseljencev ¿e doma, da bi se dognali raznovrstni vzroki za izseljevanje. Obširen osebni intervju bi dal sliko o osebnosti izseljenca in njegovih problemih ob prihodu v tujino, pri iskanju dela, pri akulturaciji, o njegovi

Glasnik SED 22 (1982) 3
95
družini, vplivih narodnih društev itd. Posamezne točke, omenjene v eseju, bi bilo treba sistematično na določenih Vzorcih v več krajih obdelati. Prav tako bi biii rodovniki zelo poučni, ker bi pokazali dezintegracijski proces slovenske družine v tujem okolju, pnročnost in rodnost, ¡¿biro zakonskega druga itd."
Weleriun Sobisiak pa je v omenjenem Članku zapisal, da bi potrebovali objektivizirane (materialne, socialne, duhovne) kulturne elemente našega etnosa in nato v tujini sprejete
oblike vedenja.
MOJCA RAVNIK
VPLIV IZSELJEVANJA NA NAČIN ŽIVLJENJA PREBIVALCEV VINICE IN OKOLIŠKIH VASI MED LETI 1918 in 1941
V diplomski nalogi sem skušala z etnološkega vidika osvetliti problematiko izseljevanja iz Rele krajine, ki se je začelo kmalu po letu 1880 in se je nadaljevalo vse do danes. Njegov tok sta prekinili le obe svetovni vojni. Delo je nadaljevanje seminarske naloge, v kateri sem obravnavala izseljevanje iz Črnomlja od njegovih začetkov do prve svetovne vojne, zanimali pa so me predvsem vzroki izseljevanja. V diplomski nalogi sem se Časovno omejila na leta med obema svetovnima vojnama, krajevno pa na Vinico in okoliške vasi: Ogulin, Golek, Sečje selo, Podklanen, Perudino, Drenovec, Damelj, Zilje in Hrast. Velika večina terenskega dela je bilo opravljenega na Mladinskem raziskovalnem taboru Vinica 80, ki je potekal v okviru organizacije Znanost mladini.
Pri raziskovanju izseljenstva me je zanimalo predvsem družinsko življenje v družinah, ki so imele enega ali več družinskih članov v tujini. Zanimal me je zlasti odnos med možem in ženo, ki je bil omejen na redka pisma, in odnos otrok do očeta, ki so ga največkrat poznali le s fotografij in pisem.
Izseljevanje in družinsko življenje
Družinsko življenje izseljencev in njihovih družin je bilo ogroženo, ni bilo moža, očeta, sina, brata, svaka. Na ta problem je opozarjal že leta 1903 France Sušterič, ki je skušal organizirati slovenske izseljence. V brošurici Poduk rojakom Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki*, je zapisal tole; „Poglavitna napaka, ki jo dela naš narod pri izseljevanju iz stare domovine v Ameriko, je ta, da zakonski možje in družinski očetje puščajo svoje soproge in družine doma in pridejo sem z namenom, nekaj let tu ostati, kolikor mogoče denarja si prihraniti in se potem vrniti v domovino. To je na veliko kvar našemu narodu. Prvič zato, ker se s tem krha nežna vez, ki veže moža in ženo, starše in otroke. Ženin in nevesta si pri poroki slovesno obljubita, da ne bodeta drug drugega zapustila, ampak skupaj živela, dokler ju ne loči smrt, Ako torej mož popusti svojo ženo in živi več let ločen od nje, prelomi svojo obljubo jn greši sam zoper sebe in zoper svojo zakonsko ženo. Žalostne moralične posledice imajo tako večkratne ločitve. In koliko trpi vzgoja otrok, če deca leta in leta ne vidi svojega roditelja in pogreša močne očetove roke baš tedaj, ko jo najbolj potrebuje? "
* (izšla v Jolietu I. 1903}
Odnos med zakoncema
Ko je mož odšel v tujino, je ponavadi pustil ženo samo. Njuni stiki so se skrčili napisma, ki so prihajala neredno. Če se je mož večkrat oglašal in denarno podpiral družino, je ostala med zakoncema trdna povezava. Da pa življenje brez zakonskega druga ni bilo lahko.
kažejo besede žene izseljenca: „Ja nimam od tega zakonskega življenja nič,"
Z rednim pošiljanjem denarja si je mož zagotavljal ženino zvestobo. Brat izseljenke je povedal, da žene, katerih možje so redno pošiljali denar, niso nikoli varale svojih mol Tudi učitelj se je strinjal z njim: „Žene, ki so jih možje pustili doma v najlepših letih, so ostale zveste svojim odsotnim možem. Izjema je bila zelo redka, ker so se žene bale, da jim mož ne bo poslal denarja iz Amerike, če bo zvedel za skok čez plot." Žena je bila torej od moža denarno odvisna, hala se ga je prevarati. „Ponavadi se možje takim ženam niso oglasili, če so zvedeli za ženin skok čez plot," je povedala Viničanka.
Čeprav so bile žene od mož denarno odvisne, pa niso vsi zaupali v njihovo zvestobo. Hčerka izseljenca je pripovedovala: „(oče) Mami ni sporočil, da se bo vrnil domov, in tako se je neke noči nepričakovano vrnil. Verjetno se je hotel prepričati, če mu je mama ostala zvesta."
Kot je omenil učitelj, so nekatere žene izjemoma prevarale može, ki so delali v Ameriki. Viničanka je pripovedovala o dveh primerih, ki sta imela najbolj boleče posledice; „Poznala sem ženo, ki je med tem, ko je bil mož v Ameriki, dobila nezakonskega otroka. Mož ji je to oprostil, vendar ji je pisal, naj se to drugič ne zgodi Ko je žena drugič zanosila, je zaradi strahu pred možem kar sama delala splav in pri tem umrla.
Poleg te sem poznala tudi ženo, kateri je mož poslal karto in je šla za njim v Ameriko. Doma so ljudje šušljali, da pričakuje otroka s sosedom. Ko je prišla v Ameriko, so se čenče izkazale resnične, zato se je možu od Žalosti zmešalo." Bilo je tudi precej namigovanj o nezvestobi žena Amerikancev, a kaj bolj konkretnega nisem izvedela-
Informatorka je povedala, da, če se je zgodilo, „da je mož prišel domov in našel zibelko, se je nekaj časa jezil, a potem se je potolažil. Vaščani so za to dejanje vedno obsojali ženo." Viničan je bil o odnosu soseske do žen, ki so varale svoje može, bolj gostobeseden: ,,Če je žena v času moževe odsotnosti zanosila, so obsojali njo, čeprav niso vedeli, kako se njen mož obnaša v Ameriki."
S temi besedami je že nakazal problem zvestobe mož. Ti so namreč živeli v čisto drugem svetu kot njihove žene. Gotovo so imeli več priložnosti za v ar ari je svojil1 žena, v velikih mestih so se lahko kar izgubili. Za njihovo morebitno nezvestobo ni tako zvedel nihče. Seveda so to le sklepanja. Bolj točne podatke bi lahko dali le prizadeti-Nekaj jih še živi v tujini, velika večina izseljencev pa je že mrtva.
Če so rojaki izvedeli za možev skok čez plot in sporočili domov ženi, „je stvar z zelo grdimi beseda^1 zanikal", je povedal sin izseljenca. Tudi javno mnenje je za nezvestobo obsojalo ženo, kajti samo en informator je povedal: ,,Če so vaščani na Goleku izvedeli, da kakšen mož v Ameriki živi z drugo, so ga obsojali in zaničevali-
Da pa možki v tujini niso živeli preveč asketsko-dokazuje tudi izjava sestre izseljenke: „Kmalu pa je nno2 začel zahajati k drugim ženskam, zato ga je sestra zapustila, ker se je bala, da bi se nalezla kakšne spolne bolezni." Tudi Viničanka je mimogrede omenila, da bili povratniki ,,bolj zahtevni do svojih žena". Glede na te besede lahko sklepamo, da so si nekateri možje v tujinl nabrali izkušnje tudi na tem področju.
V odnosih med zakonci se je pokazala dvojnost; žena je bila prejemnik denarja in dajalec zvestobe. Nad nje Je viset strah, da bo mož, v primeru njene nezvestobe, prenehal pošiljati denar; s tem pa bi bila njen obstoj 1,1 obstoj njenih otrok ogrožena. Prisiljena je bila. da if živela vzdržno, saj je bila nenehno izpostavljena kriti vaščanov, ki hi o njeni morebitni nezvestobi pisali moz11-