46
Poziv.
Leta 1900 otvori se v Parizu velikanska svetovna razstava.
Odkar svet stoji, se nikdar ni v enem stoletju znašlo toliko novih znajdb, se ni izvršilo toliko umotvorov, in ni vednost tolikanj napredovala, kot v sedanjem stoletju. Parni stroj je omogočil promet na morju in na suhem in najbolj oddaljene narode drugega drugemu približal. Elektrika pokorno služi človeku, opravlja tiho in mirno najtežja dela, razsvetljuje temo, prinaša glas prijateljev iz daljnih krajev na naše uho. Brzojavna žica obsega vso zemljo in razne novosti prinaša od enega konca do dru-zega. Daljnogled in drobnogled sta prodrla globoko v skrivnosti narave; kemija nam kaže sestav raznih snovij in premnogo zagonetk nam je postalo očitih. Brezštevilno tovarn izdeluje najbolj mnogovrstne izdelke ter jih oddaja človeku v porabo. Karkoli je človeški um v teku časa novega znašel, skritega odkril, temnega pojasnil, vse to se nam kaže na svetovni razstavi.
Svetovna razstava nam kaže napredek posameznih narodov, njihove izdelke in napeljuje druge narode k tekmovanju. Ona proučava posameznika o skupnem napredku, o čemur bi se človek na drug način nikakor ne mogel proučiti.
Svetovna razstava 1. 1900 ima  nalogo k zaključku 19. stoletja omikanemu svetu   podati vse, karkoli je človeški um v zadnjem  stoletju   novega   znašel. Umevno je torej, da je zanimanje za to razstavo po vsem svetu občno.
Bazna društva so se že ustanovila z namenom, posameznikom olajšati potovanje na razstavo, preskrbeti primerno stanovanje, veščega vodnika, zlasti onim, ki niso kos francoščini.
Brezdvomno je tudi mej našim slovenskim narodom mnogo razumnikov, ki si želijo razstavo ogledati, toda marsikdo si morda ne upa radi neznanja francoščine in radi drugih neprilik na tuje.
V  ta namen se je osnoval podpisani odbor, ki hoče oskrbeti udeležencem primerno stanovanje in veščega vodnika v Parizu in na razstavi.
Kdor bi se torej hotel udeležiti skupnega izleta Slovencev na pariško svetovno razstavo, naj se blagovoli oglasiti pri podpisanega pripravljalnega odbora tajniku, g. kanoniku Sušniku; denarne pošiljatve pa naj se nastavljajo na blagajnika g. c. kr. notarja  Ivana Plantana.
V  Ljubljani, dne 27. januvarija 1899.
Pripravljalni odbor za obisk pariške razstave: Predsednik: Ivan Hribar, župan, dež. poslanec, itd. Podpredsednik : Ivan Murnik, ces. svetnik, dež. odbornik, itd. Tajnik: Ivan Sušnik, kanonik-dekan. Blagajnik: Ivan Plantan, c. kr. notar, obč. svetnik, itd. Odbornik: dr. Valentin Krisper, odvetnik, obč. svetnik itd.
Pogoji: Cena za vožnjo tje in nazaj z vsemi potrebščinami na poti in v Parizu znaša, ako se tekom 1. 1899. vplača, 250 gld., leta 1900 pa 260 gld. Vplačuje se lahko v mesečnih obrokih po 15 gld., v četrtletnih obrokih po 45 gld,, v poluletnih po 90 gld., ali pa tudi vsa svota naenkrat.
čas potovanja določil se bo pozneje, posebno, ako bi nameravali Slovenci korporativno v imenu slovenskega naroda nastopiti in obiskati razstavo.
Vse popotovanje ima trajati približno štiri tedne.
Popotovalo se bode kolikor mogoče po dnevi, da bode potovalcem mogoče ogledati si tudi druge kraje in mesta, skozi katere se bode popotovalo.
Vsakateremu udeležencu se izroči brezplačno načrt pariškega mesta in razstave s programom popotovanja.
Za potrebno hrano, prenočišča, voditelje, sploh za vse, kar se na potu potrebuje, skrbi odbor. Stroškov mej potjo nimajo udeleženci nikakih, razun ako si hoče kdo sam svojevoljno kaj kupiti.
V  Parizu: Vdeležencem se odkažejo v hotelih stanovanja, in sicer kolikor mogoče vsakateremu lastna soba; le družinam se dajo skupne sobe.
Zajutrek, kosilo in večerja so skupni.
Vdeleženci si ogledajo v manjših skupinah in pod vodstvom veščih voditeljev najzanimivejše predmete, galerije, muzeje, itd. v mestu in razstavi.
Nikdo ni navezan na družbo; vsakdo se lahko, ako mu je drago, od nje oddalji.
Na željo udeležencev se bode ogledala tudi mestna okolica.
47