St. 139 MiMtMM»llt«mmaB*aUMM
—
u. Mi« ms.
Posamezna Številka 20 cent.
Letnik XL¥III

AL 30, L
Aatta Octbtc. —
L 7.—, I
4 Ura
pafcljajo «nan jfo. UM ta *cLTIsfc tistem Edinost jolrlcU L 3L—lacdnlslaLA—* in ipa*i JL II
Poameme številke v Trsta in okolici po 28 ccat — OfUst se tačaiujo v Mrokosti ene kolon« <72 ml) — Oglasi Uf—c— bi obrtnikov mrt po 40 cest osmrtnice »hvale. poslanic* to vabit« po t 1.—, oflasl denarnih zavodov mm po L 2. — Mali ogli* po 20 ccat. beseda, najmanj pa L 2. — Ogla* naročnina in reklamacije sa poiUJsJo isključno opravi EdinoaU, v Trstu« ui.ca sv. PkančUka AsUkCfa itev. 20, L nadatsople. — Telefon urcdalltvo ta upava ll-tt
Iz ekspozeJa lugoslovenskega ministra
za vnanle stvari
S svojim ekspozejem v bel grajski skupščini <lnc 9. junija je dosegel minister za vnanje stvari' g. Ninčić sijajen uspeh. Pravijo, da je bil to sploh najboljši njegov politični ekspoze. S strani opozicije se mu sicer očita, da je bil v svojem poročilu o zunanjepolitičnih dogodkih nekoliko prenapet, da se je preveč omejit na prekratke ugotovitve. Vsesplošno pa se mu pripo-znava, da so bila njegova izvajanja povsem primerna koristim in potrebam jugosloven-»ke države, da presoja dogodke s povsem pravilnega stališča.
Z dvema odstavkoma v svojem govoru pa je dosegel g. Ninčić uspeh, ki se bo zdel toliko jugcslovenski javnosti, kolikor tudi vnanjemu svetu pravi čudež. Ista skupščina, tako razorana po strankarskih arperih in bojih, se je pod vtisom tozadevnih izvajanj g. Ninčiča strnila v enotno fronto. V hipu so izginila vsa navzkrižja m vsa skupščina se je zlila v enotno vo-ljo, v enotno manifestacijo in soglasen protest s tako odločnostjo, da je morala napraviti najgloblji vtis tudi na vnanji svet.
Naši sodržavljani druge narodnosti govorijo navadno le pohvalno o g. Nincicu. Priznavajo mu, da je mož visoke naobrazbe, razsežne kulture, širokih vidikov in odločne volje za dosego prijateljskih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. Tem veljavnejša bi morala biti tudi zanje sodba in obsodba takega moža! In ker je — žal — premnoga analogije med postopanjem Nemcev s koroškimi Slovenci na polju šolstva in postopanjem zlasti z istrskimi Slovani na istem polju, bi se morali naši sodržavljani zgroziti radi take sodbe in obsodbe. Kajti kar je na Koroškem nekulturno, je tudi v Istri vredno istotake označbe. Saj ste menda obe deželi v — kulturni' Evropi! V zrcalu Ninčičevih izvajanj na naslov Nemcev radi njihovega nekulturnega postopanja naj se ogledajo zlasti tista italijanska glasila, ki ob vsaki primerni in neprimerni priliki slikajo nemške srditeže kot nedolžna jagnjeta, jugo-slovensko državo pa kot volkuljo, ki kolje svoje državljane nemške narodnosti: neprestana in brez vsakega usmiljenja. Vi-zrcahf podobo, da bi morali
deli bi v
V enem teh odstavkov je g. Ninčić ob- Zardeii. računal z Madžari tako temeljito, takoj Nuičićev obračun z Madžari in Nemci brezobzirno in zasluženo v polni meri, da i -m pa p0ljavi v vsej zbornici ob tej priliki so glasovi iz vseh skupin kar tekmoval i pa fa^jo še drugo velepomembno pdi-med seboj v pritrjevanju. Ta eksplozija i tično a^fa ki naj bi ga — poleg tistih ogorčenja je bila tako elementarna, da je poiitikov, ki neprestano in včasih celo madžarski poslanik pod vtisom tega vi- demonstrativno izjavljajo svoje simpatije
poslanik pod vtisom tega harja zbežal iz diplomatske lože.
Drugi omenjenih dveh odstavkov, ki je izzval vihar ogorčenja v vsej zbornici — brez raziike strank — je bil oni, v katerem j'e g. Ninčić, oprt na kričeče konkretne podatke, žigosal postopanje s koroškimi slovenskimi državljani Avstrije na šolskem poliu. Na podlagi uradoma zbranega materijala je ugotovil g. Ni'nčić, da ima 40.000 Nemcev v Sloveniji in Prckmurju 37 osnovnih šol, 2 gimnaziji, 74 raznih kulturnih, gospodarskih in patrijotičnih društev. Na drugi strani pa 70.000 Slovencev v Avstriji niti ene osnovne šole — o srednjem šolstvu seveda niti govora ni — in le eno kulturno društvo še iz predvojnih časov, ki pa ne more delovati, ker se mu postavljajo vse možne ovire. Tako postopanje s koroškimi Slovenci, ki ga g. Ninčić označa kot nekulturno, pripisuje govornik skrajni nestrpljivosti Nemcev in njihovih organizacij. Tudi je gospod Ninčić — in tudi to na podlagi uradnih podatkov — ugotovil in obsodil grdi teror, ki ga izvajajo nemške bojne organizacije preti slovenskemu učiteljstvu/ Z ugotovitvijo tega nekulturnega postopanja in
Nemcem in Madžarom — ne prezirali tudi tisti činitelji, ki jim! je poverjeno vodstvo vnanje politike naše države. Dogodki, ki so se odigravali, ko je gospod Ninčić predlagal skupščini svoj ekspoze, so jih morali poučiti menda dovolj nazorno in izdatno, v kaki zmoti so, ko svoje račune postavljajo na sedanjo razeranost v notranjem političnem življenju Jugoslavije. Sedaj vedo, da so točke na polju vnanje politike, ki te razdvojene brate morejo hipoma strniti v ene honto! Posebno pa naj vedo odločilni ih odgovorni činitelji v naši državi, da so Laka v skupščini, kakor v javnosti grajali ekspoze g. Ninčića posebno zato, ker se je tako delikatno izognil vsake nepovoljne besede -o sedanjem razmerju med Italijo in Jugoslavijo ter da ni nič povedal, kako stoji s pogajanji za rešitev raznih spornih vprašanj, ki bo odločilna za bodoče razmerje med obema' državama. Mi se ne pridružujemo tej graji, ker uvažujemo razloge, ki so bili — po naši sodbi — odločilni za gospoda Ninčića. V tem trenutku, ko so pooblaščenci z obeh strani ravno na delu za povoljna rešitev spornih vprašanj življenske važno-
M^MftCNflfc
o zadfcfi nemški noti
BERLIN, 11. O namigivanju francoske vlade na nekako premirje, ki bi moralo slediti pasivnemu odporu v Poruhrju, piše «Zeit»: Kakor hitro bi Nemčija sprejela tako premirje, bi odložila zadnje orožje, ki ga še ima, medtem ko bi njeni nasprotniki ostali oboroženi do zob. — «Deutsche Allgemeine Zeitung* izjavlja, da bi bilo edino tedaj mogoče rešiti vprašanje pasivnega odpora proti Franciji, ako bi Francoz? nehali smatrati to vprašanje za politično in bi ga» smatrali za vprašanje zgolj tehnične narave. Popuščanje v tem oziru s strani nemške vlade bi imelo za posledrco katastrofalna anarhijo <v Poruhrju, ki bi potegnila za seboj vso,.Nemčijo. — <:Vor-w*arts» omenja, da h? dogodki v Dortmundu (umor dveh francoskih častnikov) zavzeli bolj krvavo lice, ako bi Nemčija sedaj ne nadaljevala s pasivnim odporom.
Izkoriščanje ratarskih premogovnikov
DttSSELDORF, 12. Uvažanje premoga iz ruhrskih premogovnikov se f& nekoliko zmanjšalo radi tpre voznih* težkoč, ki jih je povzročila železniška stavka v Belgiji; pretekle dni tekočega meseca je bHo izvoženih dnevno: 25.000 Ion, dne 10. t. m. 25.104 tone in sicer 9.589 ton koksa, 14.465 ton črnega in 1.059 ton rukave ga premoga.
Novi spopadi ▼ Poruhrju
BERLIN, 11. Wodfovemu dopisnemu tiradu javljajo iz Dortmunda, da je bilo preteklo noč umorjenih pet meščanov m eden težko ranjen. Mestni dom je zasedlo 100 francoskih vojakov; ob tej priliki je bilo zaplenjenih 41 miljonov mark. Južni del mesta je zasedel močan konjeniški oddelek. Na stotine meščanov je bilo aretiranih, med temi policijski podpredsednik in podžupan. Nemški glavni upravitelj je razpisal nagrado 5 miljonov onemu, ki bi dal natančnejša pojasnila v svrho izsleditve krivcev. Drugo poročilo iz Dortmunda, pravi, da pri umoru dveh francoskih častnikov nt sodelovalo nemško meščanstvo; kajti kroglji, ki so zadele žrtvi, so bile izstreljene iz pušk. Francosko časopisje trdi, da namerava francoska vlada radi teh dogodkov obdržati v zaporih nemškega poslanca HolleHna, ki bi ga bila sicer odpustila. •	'
Ogrska
Novi zunanji minister
BUDIMPEŠTA, 11. Horthy je imfenoval Meza Darnovaryja za ministra zunanjih zada v. Meza Damovary je bil dosedaj ju« stični minister. Na njegovo mesto pride poslanec Emil Nagy.
Preobrat na Beisankem
teh škandaloznih razmer pa ni bil še skle- sli, se je g. Ninčić hotel modro izogniti
njen Ninčićev obračun s koroškimi Nemci i-i z avstrijsko vlado, marveč je zaključil
vsemu, kar bi moglo kvariti razpoloženje. Tudi s to taktnostjo je dokazal gospod
ia odstavek svojega govora s kategorično Ninčić, kako resnično mu je na srcu, da izjavo, da bo ju^cslovenska vlada primo- bi prišlo slednjič med obema državama rana odločno nastopati, da 9e napravi ko- do prijateljske uredbe medsebojnega raz-nec tej situaciji! Jugcslovenska vlada da merja. To želimo iskreno tudi mi v Ju» bo resno razrreotrivala o tej situaciji, ker ILjski Krajini, ker smo uverjeni, da ne bi lake neenakosti ne more več trpeti! Mor« bilo to brez ugodnih posledic tudi za naš se vzi'avnati na ta ali drugi način!	i položaj.
(talila
Poslanska zbornica
RIM, 12. Sejo je otvoril ob 15. uri predsednik on. De Nicola ter javil, da bo komisija, katera ima nalogo pregledati in oceniti zakonski načrt vlade o reformi zakonikov ter o ženski volilni pravici obstojala iz sledečih poslancev: Bocconi, Ca-•sertano, Chiesa, De Gasperi, Fancione, Fera, Giolitti, Grassj, \Graziadei, Lanz&< di Scalea, Lazzari, Micheli, Orano, Or-lando, Paolucci, Salandra, Terzaghi, Turati. Sledili so nato odgovori državnega
Francija
j* Pierre Loti PARIZ, 11. Včeraj je umrl v Hendaye
sloviti francosik? pisatelj Pierre Loti. * * *
Pravo ime pisatelja je bilo Julien Viand. Rojen je bil v Rochefortu dne 14. januarja 1850 iz frugenotske obitelji. Njegovi stariši so odločili, da bode mornar. Kot oficir je napravil mnogo potovanj po morju. Najprej je izšel del njegovega mornarskega zapisnika. Potem je pisal v «Fi-garo». Njegovi romani, nov ele in potopisi
podtajnika Fiinzija na vprašanja, ki so zgolj so polna barv orientalskih dežel in orien-
iokalnega pomena.
Lfadska stranka proti vladnemu načrtu za volilno reformo
RIM., 12. Včeraj se je sestala vodilna kotmi-6ija parlamentarne skupine popolarov, da prouči vladni načrt za volilno reformo. Vsi člani so bili edini v naslednjih točkah:
1. edino propcrcijonelni sistem je pravi, ker jamči, da so vse narodne moči primerno in pravično zastopane v zbornici; za ta sistem se bo zavzela parlamenlarn skupina pri razpravi v zbornici; 2. čin stranke, da je kljub izstopu zastopnikov popolarov iz ministrstva bila pripravljena sodelovati, smatra komisija za čin politične lojalnosti; 3. načrt, ki ga je izdelala vlada je nesprejemljiv.
Nov carinski tari!
RIM, 12. «Gazzetta ufficiale* prinaša cr. odlok od dne 9. junija 1923, št. 1223, ki izpreminja dosedanji carinski tarif.
Rusija
Cičerin ponovno protestira pri švicarski vladi radi umora Vorovskega
MOSKVA, 11. Čičerin je poslal švicarski vladi novo ostro noto, v kateri trdi, da odgovor švicarske vJade na rusko noto glede umonr Vorovskega ne samo da ni zadovoljiv, ampak jc tak, da je vzbudil odpor v širokih masah ruskega naroda. Švicarska *lada ne samo kategorično zavrača vsako zadoščenje, ne samo •^apira oči pred zločinskim delovanjem, ki je omogočilo '.imor, ampak se tudi strinja z icbrt-kijivimi napadi zločinca proti predstavniku .-'<sJvef'a naroda.
talskega neba. Njegove spise preveja ne2-. na melanholija.
Anglija
Anglija in reparacijsko vprašanje
LONDON, 12. Sinoči se je sestal ministrski svet, da razpravlja o stališču, ki ga je zavzel Poincare. Ministrski svet je zaključil razmo-trivanja v smislu, da ni mogoče sprejeti francoske zahteve, ki stavi kot predpogoj za pogajanja, da Nemčija neha s pasivnim odporom v Poruihrju. Angleška vlada smatra, da bi ne bila mogla nobena nesnška vlada izvršiti ta pogoj. Najbolj se je bati reakcije s strani iko-muiristov. Ministrska svet je izrazil živo željo, da bi ne prišlo do prelcma s Francijo; dalje je mnenja, da &o pogajanja zaveznikov naj podlagi nemške spomenice možna. Vendar pa je ponujena svota prenizka.
Ministrski svet predlaga, naj bi se nemška spomenica popravila v toliko, da Nemčija sprejme načrt g. Sonar Lawa. V slučaju, da bi Francija smatrala za potrebno, da obstoja na svojem stlišču, bi bilo po mnenju Anglije najbolj umestno, da se konferenci zavezniških izvedencev poveri nalog, da izvede anketo o splošnem položaju v Nemčiji, da določi številke, ki naj bi služile kot podlaga za plačilo odškodnin in konečno da popolnoma prouči sedanji položaj v Evropi. Ako bi se izvedenci sporazumeli, bi Anglija sama napravila potrebne korake pri nemški vladi, da bi nehala s pasivnim odporom.
Posojilo Avstriji
sojila, za katerega jamči vlada podpisovanje je bilo zaključeno malo pred poldnem. Tudi ameriški del je bi! že popolnoma podpisan.
Kako je bil organizufen prevrat na Bolgarskem?
SOFIJA, 12. Revolucionarji so zasedli vse brzojavne in poštne urade, vse državne urade, kakor tudi ministrstva in policijo. Takoj se je sestavila in objavila nova vlad-a. Kralj Boris je podpisal ukaz o imenovanju koncentracijske vlade ter obenem ukaz za ražpust narodnega sobranja, ki je bilo takoj od revoiucijonarjev obkoljeno. Aretiranih je bilo več zemljoradničkih poslancev, kakor tudi nekateri ministri. Revolucijonarji pa niso mogli dobiti v roke ministrskega predsednika Stambo-lijskega, ki se je nahajal tedaj med svojimi somišljeniki v seltb Slavovica.
Glavni staai revolucijoiiarjev se je nahajal v hiši generala Lazareva. Rezervni in aktivni oficirji sO se tam že delj časa shajali na zaupne sestanke ter snovali načrte za prevrat. Glavni sedež zarotnikov pa je bil prenesen v Plovdiv. Ko so v petek še enkrat premotrili vse podrobnosti za revolucijo, so <Jali znamenje za pohod na Sofijo. Preoblečeni v civilne obleke, so oficirji in njim Zvesti vojaki začeli korakati v skupinah 15 do 20 oseb proti Sofiji.
vlada-je takoj prevzela oficijelno bolgarsko telegrafsko agencijo ter je skušala preko nje pomirljivo vplivati na inozemstvo. Potom te agencije je vlada oficijelno izjavila, da je na Bolgarskem vzpostavljen red in mir.
BELGRAD, 12. Ironične pripombe je v parlamentarnih krogih vzbudila vest bolgarske brzojavne agencije, da je vlada dala demisijo.
Sestavljena je nova vlada nacijonalnc koncentracije, zastopana po vseh opozi-cijonalnih strankah, razun komunistov.
1.)	univ. prof. Cankov (dem.) ministrsko predsedstvo, vojno ministrstvo in zastopstvo ministra; zunanjih zadev.
2.)	general v pek. Ruše v, ministrstvo notranjih zadev;
3.)	Peter Todorov (rad.), ministrstvo financ;
4.)	SakarOvN(širqk socijalist), ministrstvo železnic;
5.)	Stojančev (dem.), ministrstvo socijalne politike in javna dela;
6.)	Bojan Smilov (nacionalni lib.), univerzitetni profesor, ministrstvo pravde;
7.)	prof.' Molov (agr.), poljedelstvo; in
LONDON, 11. Delni znesek avstrijskega po- vseh prometnih sredstev ter so državo
, je bil podpisan;' hermetično zaprli Železniški promet je po-
polnoma počival. Prepuščen je bil samo orient-simpian expres, ki so ga pa na meji strogo preiskali bolgarski organi. Nova
8.) Cvetko Bešev, ministrstvo trgovine.
Program nove vlade SOFIJA, 12. Cankov je izjavil zastopnikom domačega in inozemskega tiska o programi? vlade:
50 let navajen na ustavno življenje, ni mogel več trpeti vlade, ki je gazila zakone in je kazala vedno večje neuvaževanje usitave ter je uvajala nasilje v notranji politiki. Najboljši dokaz, koliko je bila ta vlada priljubljena, je dejstvo, da je mogla
Novo vlado po-
Obenem so se istočasno pojavile na ulicah! začasno vodstvo ministrstva prosvete; enake skupine, vse oborožene z bombami s i r^otlr« RpSpv ministrstvo trćovi in puškami. Nekateri so imeli celo strojnice. Ko so revoSucijonarji zasedli vojašnice, se jim je uprl en polk. Nastala je kratka palba iz strojnic. Ko so revolucionarji dobili ojačenja, so polk razorožili.
Revokicijonarji so aretirali nekatere ministre in narodne poslance. Tekom jutra je bilo v zapore odvedenih okoli 100 uglednih zemljoradniških politikov.
"Kako skrbno so znali revolucionarji prikrivati frvoje načrte, je razvidno iz tega, da sofijsko policijsko ravnateljstvo in zemljoradniska vlada nista vedeli o tem prav ničesar. Še v ranih dopoldanskin urah je šef policije mirno sedel v sladšči-čairni ter pil svojo kavo. Nenadoma je stopila v lokal skupina revolucijonarjev ter mu javila, da je vlada Stambolijskega vržena in da so vlado prevzeli revolucionarji. Pozvali so ga, da jim izroči policijske urade. Šef policije pa je mirno in odločno odgovoril: «Jaz sem zemljoradnik in tak ostanem do smrti!» Po teh besedah ga je vodja — oficir ustrelil.
Nova vlada je takoj odposlala močne patrulje proti Slavovici, da bi prijele tam bivajočega Stambolijskega. Patrulje so Obkolile tamošnjo vilo g. Stamlbolijskega. A njega ni bilo doma. Po poročilih je Stambolijski izbruh revolucije sprejel popolnoma hladno in mirno ter takoj pričel z organizacijo protirevoduetje. Pričakovati je, dk pride do krvave meščanske vojne.
Ministrski svet nove viade je odredil vse za aretacijo Stambolijskega. Na meji je stroga kontrola potnikov in vlakov.
SOFIJA, 12. Nova vlada skuša z vsemi sredstvi prepričati politične in diploma-tične kroge, kakor tudi inozemstvo, da je Bolgarska povsem osvobojena režima bivšega ministrskega predsednika Stambolijskega, da vlada sedaj v deželi red in mir. Novi ministrski predsednik Cankov je že včeraj tekom dopoMneva obiskal razna poslaništva ter poslanikom zatrjeval dobro voljo nove vlade, vzdrževati v deželi javni red in varnost in da je treba demisijo g. Stambolijskega tolmačiti tako, da je bil narod netzadorvoljeSa a režimom prejšnje vlade in da popolnoma odobrava stališče nove vlade.
Vlada oadjonabe koncentracije
SOFIJA, 12. Takoj v soboto so se revo-lucijonarji polastili brzojava, telefona in
jena proti jugosl. interesom. Nimamo sicer pravice aktivno posegati v notranje prilike Bolgarske, imamo pa pravico, dal zavarujemo svoje interese v celem obsegu. Revolucija v Sofiji pomenja v naših očeh povratek Bolgarske k Ferdinandovi politiki in vladnemu fcfežmrtL Tega režima nismo nikdar trpeli. Tako ne smemo niti sedaj trpeti, da bi se povrnil Ferdinand. Ce se tudi Ferdinand osebno ne povrne, obstoja pa vendar za nas nevarnost, da bo njegov duh zavladial na Bolgarskem* Dolžnost merodajnih faktorjev je storiti vse, da se prepreči povratek tega režima, da se preprečijo novi spopadi, odstranijo nove nevarnosti in prežene nova eksplozivna atmosfera na Balkanu. List končno konstatira, da akt revolucionarne vlade pomenja kršenje- neuillske mirovne pok-godbe.
Današnja «Pravda» kratko konstatira, da je sofijska revolucija prva priprava za akcijo proti Jugoslaviji. Za nas je najvažnejši moment, da je revolucija kršila mirovno pogodbo. Nujna je diplomatična intervencija, da si zajamčimo mir. Sofijske revclucijonarne vlade ne meremo priznati.
Minister Ninčić o bolgarskem prevratu
BELGRAD, 12. Na včerajšnji seji skupščine, ki se je pričela ob 9'30, se je po izvršenih formalnostih oglasil takoj k besed«,'' zunanji minister dr. Ninčić in podal sledečo izjavo:
«Gospodje narodni poslanci iz raznih skupin so izrazili željo, naj ji'm da vlada pojasnilo o zadnjih dogodkih na Bolgar«* skem. Gospodje! Lahko Vam izjavim tako], da nimamo v tem trenotku nobenih podrobnih podatkov, po katerih bi si mogli napraviti jasno sliko o tem, kar se je zgodilo na Bolgarskem v zadnjih dveh, treh dneh. Vemo le toliko, da je liga rezervnih-častnikov s pomočjo vojske in revo! učijo-nainilh makedonskih organizacij izvršila preobrat in vrgla sedanjo, vladoi Stambolijskega. Sestavljena bila nova vlada 3 Cankovcm na čelu. Kaj se je zgodilo s Stambolijskim, v trenotku' še ni znano. Na>-ša javnost sicer z restrpnestjo zasleduje dogodke na Bolgarskem, potrebna pa je hladnokrvnost in mirno presojanje razvoja na dal jnih dogo dkov.
Novi bolgarski ministrski predsednik je bil prs našemu poslaniku in mu je izjavil:
1.)	da želi Bolgarska ostati v dobrih odnošajih z vsemi, posebno s svojimi sosedi;
2.)	da hoče žzvršiti vse mednarodne obveznosti.
Gospodje! Tudi mi želimo dobre odno-šaje z Bolgarsko in smo to tudi dokaizali, BrJgari pa vedo dobro, kaj morajo sto-
-.ii ! J_ . .	a,. /-! k rv AHnAi-nn rf n n n » ii
riii, da ustvarijo dobre odnošaje z nami Kar se tiče mednarodnih obveznosti Bolgarske, mi je čast izjaviti, da naša država ne bi ostala ravnodušna, ako bi, Bolgari
Bolgarski narod, ki je bil gotovo skozi ^^ mirovno pogodbo. Izven vsakega
dvoma je, da bi našla naša država v tem oziru podporo tudi pri svojih prijateljih in zaveznikih. To je, gospodje, kar sem Vam mogel v tem tremotkui povedati od dogodkov na Bolgarskem*.
Iz'zve dim^skega bolgarskega poslanika
biti tako nado vržena. ----- -----r - .	....... , „ .
zdravljajo vsi skfji naroda.	DUNAJ, 12. Tukajšnji bolgarske posla-
Nova vlada se nadeja, da uvede mir in nik dr. S'ojlov je izjavil med drugim zarod v zemljo, da ohrani in vzpostavi pri- stopnikom časopisja glede državnega
nove vlade spoštovanje sklenjenih pogodb,. Nova vlada je odredila aretacijo ministrskega predsednika Stambolijskega.
Podlpora komunistov
BELGRAD, 12. Iz Sofije se poroča uradno: Voditelji bolgarskih komunistov ao danes izjavili ministru za notranje stvari, da se bodo držali' lojalno.
Sodba jugoslavenskih parlamentarnih krogov o BolgaiSki
BELGRAD, 12. Za dogodke na Bolgarskem so zainteresirani vsi parlamentarni krogi. «Pravda» poroča med1 drugim, da demokratski klub s skrbjo sledi dogodkom na Bolgarskem. — Splošno je treba motriti dogodke z vidika: ali zmaga Stambolij-ski proti Cankcrvu, ali Camkov proti Starobodijakemu. V prvem slučaju je položaj kralja Borisa v nevarnosti.
V parlamentarnih krogih napovedujejo, da* za slučaj, če se posreči StamboJijskeinu zbrati svoje ogromne kmetske mase, pride na Bolgarskem do meščanske vojne, do medsebojnega prelivanja krvi. Tedaj bo pa tudi sigurno, da bo Staimbolij&ki imel premoč in da bo radikalno očistil nevarne elemente. V tem slučaju je tudi možnost, da Stambolijski proglasi Bolgarsko za republiko, ali pa uvede diktaturo.
Komentcrji belgrapskega tiska
BELGRAD, 12. Kakšno razpoloženje vlada v belgrajski javnosti napram dogodkom na Bolgarskem, najbolj pojasnuje pisava uglednih belgrajsfkih listov.
«Vreme» je priobčilo uvodnik z naslovom: «Meščanska vojna na Bolgarskem.» List kratko konstatira, da dosedanji uspehi opozicijGnainih meščanskih strank v Sofiji znači jo novo nevarnost za mir na Balkanu. Revolucija je v prvi vrsti naper-
za lastna varnost v Sofiji, so prestopili k Cankov a Macedcnski revoducijonarji se g?banja niso udeleževali. Carju se ni zgodilo nič žalega. V posebni proklaimaciji pozivata car in nova vlada ljudstvo, da ohrani mir red in izražata nado, da bo nova vlada deželo gospodarsko dvignila
Vznenucjenje v Parizu PARIZ, 12. V pariških političnih krogih povdarjajo, da bodgarska revolucija ni samo notranja epsteda, temveč je to dogodek, ki lahke povzroči težke mzinarodne komplikacije. Ce se pomisli, da se je na Balkanu zanetila iskra evropske vojne, vzbuja tem večje predsodke ta dogodek, ki grdzi obrniti balkansko ravnotežje.
Neposredna posledica bi mogla biti novo ponesrečenje tausannske konference. Turčijai more dobiti radi germanc'filske vlade v Bolgariji nade za možnost vstva-riltve bolgarsko-1 urške ga bloka, ki bi povzročal težke skttn aliirarrim državam.
Francosko časopisje mnogo piše o posledicah, ki morejo nastati iz dogodkov v Bolgariji ter povdarja, da je pravi vzrok prevrata odpor makedonstvujuščih proti nišketnu sporazuma.
Stališče praške vlade
PRAGA, 12. Belgrajsike vesti o intervenciji glede bolgarskega vprašanja v centrih Velike entente se označujejo tukaj kot preuranjene. Vlade bodo iskale informacije pri jugoslovenski vladi, ker je ona izmed vseh v svojih interesih najbolj prizadeta. V Pragi slede novim dogodkom brez razburjenja. Jugoslavija naj izreče kot neposredno prizadeta svoje mnenje. Praška vlada je mnenja, da je treba zal enkrat še počakati, ker so vest? iz Bolgarije pomanjkljive in se cz njih še ne da razbrati dejanski položaj.
Veselje v Budimpešti BUDIMPEŠTA, 12. Iz Pešte se poroča, da je tam; veliko veselje, ker je na Bolgarskem izbruhnila revolucija. Zdi se, da je bila Pešta o dogodkih v Sofiji obveščena in da je bila z revolucionarji v intimni zvezi, ker se v Pešti ve mnogo več kakor kjerkoli drugod.
Povratek kralja Ferdinanda?
DUNAJ, 12. V tukajšnjih bolgarskih krogih se govori o možnosti povratka Ferdinanda Koburškega na bolgarski prestol.
Prciiakcija Stambolijskega — Zanimanje za Stanibolijskega v Belgradu — Revolucija — poskus vzpostavitve Ferdinandovega režima
BELGRAD, 12. V vsem Belgradu vlada danes še vedno veliko in napeto zanimanje, rekli bi nervoznost, kakšna usoda je doletela Siamboiijskega. Prvotno so listi javljali, da so revolucionarji Stamibolij-skega aretirali, da je ubit itd. Po informacijah iz oficijclnih krogov pa je nedvomno lo, da Siamboiijski po poročilih, ki so dospela do včeraj opoldne, še ni padel v roke revolucionarjem, da ni bil aretiran, niti ubit. To okolnost komentirajo politični krogi tako, da je to znamenje, da je Stambolijski začel zbirati na deželi v zemljoradnički stranki organizirane mase, s katerimi bo začel ofenzivo, proti Sofiji, proti revolucionarni vladi in eventuelno celo proti kralju Borisu, ki se je udal re-volucijonarjem in je podpisal ukaz o imenovanju nove vlade in ukaz o razpustu narodnega sobranja.
Kakšno veliko zanimanje vlada za na-daljni razvoj dogodkov na Bolgarskem in za Stambolijskega, dokazuje dejstvo, da so včeraj zastopniki inozemskih vlad ves dan obiskovali zunanjega ministra dr. Nmčiča in pomočnika Panto Gavriloviča ter se skušali točno informirati o položaju na Bolgarskem.
V političnih in parlamentarnih krogih računajo tudiJ z okclnost>o, če se Stambo-lijskemu posreči udušiti revolucijo, da se tedaj bistveno spremeni državna oblika. Od opozicijonainih strank organizirano revolucijo smatra beograjska politična javnost za prvi poskus restavracije Ko*-burškega Ferdinandovega državnega režima. Zaradi tega tudi ne verujejo lokavim besedam nove vlade, ki zatrjuje miroljubnost in spoštovanje sklenjenih mirovnih pogodb in ostalih dogovorov.
BorLre me bolgarskimi seljakj in revoincijonarji i o se pričele
BELGRAD, 12. Iz Bolgarske prihajajo vesti, da so se pričeli boji med seVjaki in revolucionarno vojsko. Prvi in ijuti spopadi se vrše pri P levili. Okoli 10.000 oboroženih kmetov je ta napadlo vujsko. Vlada je poslala na bojišče enačenja. Doslej so kmetje gospodarji situacije. Bcqi so se vneli tudi na ostalih krajih severne in južne Bolgarske.
Ohladi nore vlade omejena na Sofijo Boji med vladniaii čeiemi is kmeti
BELGRAD. 12. Tu se z napetostjo pričakujejo nove vesti iz Bolgarske. Javno mnenje je po dolgem času zopet složno v lem, da mora biti vlada v tem slučaju čim najenergičnija, ker je nevarnost, da bolgarska vlada ne bo spoštovala neuilkke pogodbe-. To potrjujejo vse brzojavke, ki so danes došle iz Bolgsrskc in ki pravijo, da revolucionarna vlada mobilizira. Btlgrajska listi zahtevajo, da se meje najenergiČneje zavarujejo, ker se glavni stan makedonstviijuščih nahaja tik meje.
Vesti, ki prihajajte v Belgrad. postajajo jasnejše in si ne nasprotujejo več toliko. Danes! |e jasno, da kljub vestem revolucionarne vlade Stambolijski ni aretiran, temveč da koraka proti Sofiji z dobro oboroženimi seljaškimi masami. Po vesteh, ki so dospele danes popoldne, se med Sofijo in Pietričem bije ogorčena borba med revolucionarnimi četami, katere podpira ;:o makedonstvujušči. in med seljak i Stambolijskega. ki so dooro oboroženi z orožjem in celo s topovi. Potniki, ki so davi prišli v Belgrad, pravijo, da je SofL^a popolnoma! odrezana od ostalega sveta, ker se Cankovu ni i posrečilo, da razširi svojo vlado preko Sofije. V belgrajskern bolgarskem poslaništvu vlada! velika zmešnjava, ker dobiva le redke vesti o' izpremembi vlade ter je brez instrukcij za na-dal«no delo. Ni še gotovo, ali se bo novi vladi posrečilo preprečiti pohod Stanibolijskega na Sofijo.	"
BELGRAD, 12. Po večernih vladnih poročilih ima akcija sel«akov StambolLjskega čim-d&lje večje uspehe.
DNEVNE VESTI
Se par besed «Novi dobi*. Pravite, da nimate na sodnijah svojih zaupnikov in da saito ne morete vedeti, kaj se taim (odi «za kub* sami». Kaj, vraga, «za kulisami*. Saj 6o naii ljudje na javni razpravi doznali o odredbi, ki odpravlja slovenski raz pravni jezik! Bolj nerodnega izgovora na najbolj upravičeno vprašanje si gospodje okoli «Nov« dobe* res niso mogli — izimsfcti. Čudno! Oni in le oni niso mogli vedeti, kaj se ve zgodilo -za kulisami*, ! pač pa je v hipu vedela vsa dežela! Dalje menijo ti gospodje, da niti ni potrebno, da bi javna glasila govorila o takih dogodkih, saj da imamo odprto «hierarhično poU. Če prav razumemo, menijo pot pritožbe! Ta iznajdba — v resnici senzacijonafcia iznafdba — pa je Že vredna več nego en gro®. Ce jo bodo hoteli praktično uveljaviti, odpade splok potreba, javnih glasH razen tistih seveda, ki pišejo le o vremenu, o slavnostih, ki so tam gori ljube in ki ji mje vse, kar prihaja od viškov «hierarhične » lestve, lepo, Se lepše in najlepše! Glasil, ki — seveda vedno iz globokega... prepričanja — dokazujejo dan na dan, od zore do mraka, da živimo v najlepšem vseh svetov, da se nam: tako dobro godi, da moremo mast na olju cvreti! Vsa taka glasila bi lahko imela tudi eno in isto lepo in povsem primerno ime — Podrepnpk! In podpisom bi bila kaj primerna lepo narisana — kadilnica! — Pa bodimo resni! Da bi bili ti gospodje vsaj iskreni in odkriti! Višja volja je ustvarila njih glasilo, da brani sistem! Zato tudi sistem, ki izganja naš jezik s sodnij. Ce bi skušali stvarno opravičevati tudi take odredbe in da bi rekli odkrito: Tako je prav m potrebno! mi bi jim sicer naspro^c-vali z zobmi m no»h4*, toda, vsaj moška bi bila. Da pa se dielajo slepe in gluhe, ko se dogajajo 6lvari, ki jih mora naše ljudstvo občutiti kot najhujšo krivico in najljutcjši udarec in da vrhu vsega tako zapovedano jim postopanje hočejo predočevati kot realno —-skvensko politiko: to pa je že predrznost, ki presega vse meje.
Človeško življenje boda sveto! Tako zahtevi «Sera» od minulega pondeljka. Prinovedu'e, da je prejela od občinskega svetnika Riburicha samega pismo, v katerem ta žrtev — četudi ne smrtna — opisuje, kar se mu je dogodilo,! v skladu z opisom, ki smo ga posneli mi po, •Unita Socialista«. «Sera» pa je pridodala; nekoliko razmot rivan?, iz katerih je razvidno,: da bi ji bilo najljubše, če bi se nič več ne govo-; rilo o onih dogodkih, dasi jih j; — mimogrede | bodi omenjeno — izrabi* poslanec Giunta celo tudi v parlamentu za srdite	ns socija-
liste in komuniste. Tržaški list ž-^Ji :»red vsem, naj že enkrat utihnejo razne razburljive in neosnovane vesti. Soglašamo. Vprašati pa moramo: kdo je bil, ki je vrgel hitro v svet gotovo skrajno razburljivo vest, da so komunisti na skrajno barbarski način umorili člasna milice Crena? In tc v trenutku, k»c še n&do ni mogel nič pozitivnega vedeti, kako da je prišlo j do tistega tragičnega dogccLka in kako da se je izvršil! Soglašamo tudi s «Serc», ko poziva oblatstva, naj pokažejo odločno voljo vlade za vzpostavo discipline in reda, ki naj bo vzvišen nad vsemi spori. Funkcijcnarji — viso«-k: in nižii — naj bi se bili približali občinstvu, da bi čuli, kako se zgraža in obžaluie take dogodke. Pokazati je treba, da je človeško življenje sveto! Čim težja je njega obramba, v tem večjo dolžnost «e domovini in civilizaciji! Gotovo. Človeško življenje vsakogar bodi sveto! In — vsakomur! Saj smo se ravno mil vedno zgražali, ko je podivjanost političnih j bojev dbvedla tako daleč, da se človeško! življenje političnega nasprotni1* — ni cenilo! in spoštovalo. «Scra» ima prav. Takemu stanju je treba napraviti konec. Vzpostaviti je treba1 Ted in disciplino v varnostni organizaciji in v javnosti. V tej še posebno. Nikogar reka naj nc sega iz političnih razlogov po življenju sočloveka! Življenje vsakogar bodi sveto vsakomur!
Zakon o reformi zakonikov. Kakor smo poročali je bila z glasovanjem zbomicc preteklo soboto vlada pooblaščena, da izvede reformo zakonikov. To pooblastilo ima sledečo vsebino: Vlada je pooblaščena, da, upoštevajoč zakonite odredbe, katere sedaj veljajo v novih pokrajinah, spremeni civilni zakonik in sicer one odredbe, katere se tičeio neizvest-nosti, položaja nezakonskih otrok, ničnosti zakola, posinovljenja, očetovske ob'asti, varu-Štva, prepisa lastnine, zastaranja, da popravi odredbe, kaiere so bile do sedaj soorno tol-mačene ali pa so prizrane kot oblikovno nepopolne. Nadalje je vlada pooblaščena, da izda novi trgovinski zakonik, zakonike za trgovsko mornarico ter za civilno postopanje in v poslednjem zakoniku združi vse one proce-sualne predpise, ki se sedaj nahajaj^ v drugih zakonikih in posebnih zakonih; istotako je pooblaščena, da vzporedi nove predpise civilnega zakonika z drugimi predpisi, ki se tičejo istega predmeta ter da po potrebi sprejme v zakonik določbe posebnih zakonov, kakor tudi, da v svrho vsporeditve spremeni druge državne zakone. Načrti odlokov, vsebu-jočili novi zakonik za civilno postopanje, novi
j trgovinski zakonik ter zakonik za trgovinsko mornarico bodo predloženi v proučevanje in oceno istim parlamentarnim komisijam, ka-, tere so proučSe zakonski načrt o pooblastilu vlade in katere se bodo deffle v tri pod-[ kacmisćte.
foraifrvanje v Ameriko. Iz Pariza javljajo, i da bo razpravljal na prihodnji seji kongres ^odtujenih držav o zakonskem načrtu, s ka-' terisa se izpremecij število izseljencev iz Italije, ' Velike Britanije, Belgije, Poljske in Danske v Ze&njene države. Na podlagi tega načrta bi ! se Imelo Število izseljencev 6krčiti na pet od ! sto števila tistiifc, ki so v let« 1S90. bivali v Ze-dinjenih državah. S to izpremembo bi se znatno povzdignilo priseljevanje iz severnih krajev Evrope, dečim bi se zmanjšalo za Poljsko, . ItaJijo in Rusijo, ker se je prebivalstvo iz teh .dežel jelo sdtti v Ameriko še le po letu 1890. Tako bi se moglo n. pr. izseljevati iz Italije v Anaeriko letno le 9779 oseb, dočim je do sedaj odpadala na Italijo kvota 42.070 oseb na leto.
JzJei tržaškega Planinskega društva. Delo-' vuj^c naiega Planinskega društva nam jasno dolsaauje veljavnost stare resnice, da je glavni &t«6er v^dikega društvenega delovanja agilcn fdfrcr. Tiste stolne jtel«tnikov, ki so od vseh lirmai prijatelj v nedeljo v SUvje, da si ogledajo enega «Wf4ep£ih kraških biserov, sHvsko jamo, so bile gotovo v najmanjši meri člani društva; kaj videli smo med) izletniki tudi italijanske družine in upamo, da pm ni žal, da so se edavaie vabilu odbora ter se podale v vrste številnih — prijateljev Planinskega društva. Društvo Salibog nima toliko članov, toda odbor je znal s svojo delavnostjo zain-tercs&ratš za lepi planinski (bolje bo mogoče: izlet ni) šport Širše k toge, daleč preko društvenega okvira. Glavni cilj izletnikov je bila seveda divna slivska jama. Kakor v Dantejev Pekel smo se spuščali v nad 50 m globoko žrelo, ki predstavlja vhod v jamo. Objela nas je taj2KJ6tvena Hadina tema podzemske jame, r&ssvetifenc z ne številnimi svečami in aceti-lerikami. Pci dobri poti smo se pomikali naprej c-bčudisjoč krasote te cgroanae jame, katerim ne najtfstB para v nobeni drugi. Izletniki, ki po3na=o druge jame, posebno postojnsko, so zatrjevali, da se slivska jama lahko kosa z vsako- drugo. Ne bomo dalje opisovali podpornikih krasot; Sliv je so blizu, vsakdo si jamo lahk) z malim stroškom ogleda. Po ogledu jame nas je čakalo presenečenje druge vrste: dolge, okusno prkepene mize na prostranem vrtu gostilne gospoda Bubniča. Postrežba je bila dobra in kljub ogromnemu navalu hitra in točna. Kmalu po kosilu nas je doletelo tretje presenečenje: Glasno piskanje, iz katerega abranosti smo kmalu razbrali, da je nekfe v bližini vaška godba. Sledeč blago-glasakm zvoloota godbe smo kmalu prispeli do četrtega presenečenja v obliki prostranega, od matere narave in vaških voaov parketiranega plesišča, kjer nas je čakalo peto presenečenje: Med močnim« izletniškimi nogami so se zaceliš vrteti t«udi take noge, ki so porabile že kakih 200 čevljev, če se računa povprečno letno porabo na dva para čevljev. V najboljem razpoloženju so se izletniki vračali z/ raznima prtfnetakni sredstvi na svoje; domove.
Dve opazki: Na naslov Izletnikov: Videli ste lep in z velikimi stroška izdelan vhod v famo, pot po jami, razsvetljavo in vodnike. Lahko si mislite, koliko stroškov ima na5e Planinsko društvo s to jamo. Ali mu ne bi hoteli pomagati nekoliko s tem, da se včlanite v dfcušfcvo? Na naslov oblastev: Zvedeli smo, da so oblastva pričakovala ta izlet z nekako sJtrbjo. Kot konkreten ukrep se nam je označila- prepoved, da ne sme v jamo godba. Pri tej prepovedi nas bolj žali dejstvo, da nam pripisujejo tako slab okus. Nihče ni nikoli nameraval vzeti kako godbo v jamo. V Slivjah smo videli zastopnike varnostnega oblasiva. Nočemo misliti, da so bili tam radi nas, ker se je isti dan davil v Slivjah cerkveni praznik in je bila plesna prireditev. Vendar nam ja v toliko prav, da so bili navzoči zastopnfki varnostnega oblastva, da so videli, kako naši izleti izgledajo: Mnogo mladine, mnogo veselja. Ne moremo ravno zameriti oblastvom njihovih •skrbi», ker vemo, da nas ne poznajo in se tudi preveč ne trudijo, da bi nas res poznala, ampak nas sodi?o po sebi, na drugi strani pa vemo, kake tradicije imajo nekatera italijanska planinska društva, tradicije, katerih mi nimamo in ne nameravamo imeti. Nas žene iz mesta želja po svežemu zraku in gibanju ter dejstvo, da spadamo med- tiste božje stvore, katere je Aristotel označil z «zoon politikon«, žene nas želja po družabnosti, katere, bodi to p oteženo istim oblastvom, ne moremo tako gojiti, drugače, kakor je to naša potreba.
Nalezljive bolezni v Trstu. V tednu od 2. do 9. t. m. so bili v Trstu sledeči slučaji nalezljivih bolezni: Davica 1, škrlatica 7, trebušni legar 2, porodniška vročica 2, cspice 5, osepnice 3; umrla je ena oseba na porodniški vročici.
Kozaška predstava, ki se je imela vršiti včeraj pri Sv. Soboti, $e radi slabega vremena bila prenešena na danes v sredo 13. junija ob 17'30.
Eden glavnih zaupnikov pokojnega cesarja Karla je bil neki baron Steiner. Ta mož je bil poprej tudi zaupnik nadvojvode Franca Ferdinanda. Bržkone vsled posredovanja tega poslednjega je bil Steiner sprejet v konsulamo sitižbo. Na ta način je prišel tudi v stike s pokojnim cesarjem Karlom, ki mu je podelil baronat. Po begu v Švico je zašla cesarska rodbina v tako finančno stisko, da je cesar poverH Steinerju prodajo dragocenih predmetov iz cesarskega nakita. V svrho razprodaje re ustanovil Steiner delniško družbo pod imenom «Perleszo». Ko pa so bile dragocenosti razprodane, so se različni agenti sprli med seboj radi provizije in razvila se je pravda pred švicarskimi sodnijami. Tekom razprave v Bernu pa je prišlo na dan, da so agentje, posebno pa Steiner, cesarja nesramno oslepa-rili. V prvem času pravde je Steiner nastopal kot priča, kmalu pa jo je odkuril iz Švice, ker so mu tla postala prevroča. Zadnja leta je živel v Nemčiji bogato in razkošno življenje, dasi j s bil pred svojim vstopom v dvorno službo siromak kot cerkvena miš. Sedaj pa so ga aretirali v Parizu radi velikih poneverjenj na škodo cesarske rodbine, posebno radi samo-Iastne prodaje dragocenosti. Izroče ga švicar-*kkn oblastvom. Pokojni bivši avstrijski cesar Kari ni imel srečne roke v izbiri svojih zaupnikov nc kot vladar in tudi ne kot upravitelj svojega premoženja. Po katastrofi vladarja je prišla še nesreča s premoženjem.
Drullvsne vasH
Dramatična šola. Šentjakobska čitalnica poživlja svoje člane, da se udeležijo dramatične vaje, katera se bo vršila danes, 13. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani DKD pri Sv. Jakobu. Vodstvo se nahaja v spretnih rokah znanega režiserja M. Gcriupa, kateri je že preteklo sezono pokazal lepe uspehe. Kdor se zanima za dramatiko- in< kdor se želi seznaniti z umetnostjo, je dobrodošel iti naj se udeleži sestanka.
Vzorna mati. Včeraj opoldne sta se pojavili na ifešilni postaji dve ženski, VirginSja Loren-zultti in Virgiiija Moknas, obe stanujoči v ulici Coroneo št. 5. Spremljal jih je policijski agent Pavel Pahor. Ena izmed1 žensk je nosila v raročju otroka, katerega je legitimirala za 16-mesečno Josipino Turk, hčerko zakonskih Josipa in Line Turic, stanujočih v ulici Coroneo tudi v hiši št. 5. Nosilka otroka je prosila zdravnika, naj otroka preišče, ker ga je baje njegova mati zanemarjala. Zdravnik Je ugodil njeni prošnfi. Pri preiskavi je ugotovil, da ima mala Josipina velike rudieče lise po trebuhu, hrbtu in na spodnjem deltr telesa; zadobila jih je, ker ni bila dolgo časa povita. Poleg tega je zdravnik ugotovil, da je otrok sestradan in bolehen.
Ženski sta povedali, da sta vzeli otroka iz stanovanja Turkovih, kjer jte jokal zapuščen in zanemarjen, med tesn ko se je nje?tova mati sprehajala in zabavala s svojim ljubimcem. 1^'en mož je namreč mornar in je pred kratkim odplul na službeno potovanje. V njegovi odsotnosti je «zvesta» žena zapravljala denar, ki ga je mož pustil pred odhodom za oskrbo, na prej omenjeni način.
Ta «vzorna* žlena in mati je bila aretirana. Malo Josipino so prenesli v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v materinski oddelek.
Aretacija. Na podlagi aretacijskega naloga, izdanega od tukajšnjega sodišča, je bil pred včerajšnjim aretiran 26-le;tni Anton Celigoj, stanujoč v ulici Pozzo del mare št. 5. Mož ima na vesti neke sleparije, z.a katere se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Odvedli so ga v zapor v ulici Coroneo.
P O D LI S T E
VV1LKIE COLLINS:
V
lCis
Ko sem obrnil pogled od sakristije, sem še] mimo nekaterih podrtij, da bi koga naše!, ki bi mi povedal, k.je bi dobil mežnarja. Tedaj sem zagledal dva moška, ki sta prišla izza nek ega zida ter me zasledovala. Večji med njima — postaven, mišiččist dečko v gozdarski obleki — mi je bil nepoznan. Drugi pa je j bil eden izmed onih dveh mož, ki sta me zasledovala oni dan, ko sem šel iz urada go- j spoda Kyrleja. Tedaj sem si ga dobro zapomnil! in sem bil torej popolnoma gotov, da je j Ne on, nc njegov spremljevalec nista posku-i šala, da bi začeta pogovor z menoj in oba! sta se držala v spoštljivi oddaljenosti; toda: njuna prisotnost v bližini cerkve je očitno izdajala njun ramen.
Sel sem dalje, proč od cerkve, dokler sen prišel k neki obljudeni hiši z majhnim zele-njadnim vr'cm, v katerem je delal neki mož. Ta mi ie povedal pot k mežnarjevemu stano~ vanju, ki sem ga sam dmbil prav na kcncu zapuščene vasi. Mežnar je bil star, zgovoren' mož, ki me je peljal v sakristijo. Na mojo želje je vzel iz stare, prepere'e omare cerkveno knjigo, ki je Šla do 1. 1804,
Ali je ta prostor dovolj varen za hranbo cerkvene knjige? sem vprašal. Meni se zdi, da bi morala tako važna knjiga biti zaprta z boljšo ključavnico i» v železni skrinji!
To je pa re« čudno 1 je rekel mežnar, odprli
zaprl ter udarit z roko po njej. Ravno isto je imel navado govoriti moj stari mojster, ko sem bil še deček, «Zakaj», je govoril, »zakaj ni cerkvena knjiga shranjena v železni skrinji?» To sem ga slišal reči morda stokrat. Takrat je hil on tukajšnji odvetnik in je opravljal posle cerkvenega arhivarja. Imeniten, iskren star gospod — eden najboljših starih goepodov, kar jih je kdaj bilo. Dokler je živel, je hranil v svojem uradu v Knoiivle*?-bury en prepis te knjige in od časa do časa nam je dajal prepisovati vpisana izpričevala. Prepis je pregledoval vsako četrtletje. «AH morem vedeti« (je imel navado reči), «ali morem vedeti, da ne bo kdo knjigo ukradel in jo uničil? Zakaj ni shranjena v železni skrinji? Nekega dne se utegne pripetiti kaj nepoštenega — in če ne bo knjige, te<iaj bodo gospodje spoznali vrednost mo^e knjige.» Vsakikrat je nato vzel prizo tobaka ter ponosmo gledal okoli sebe kakor kak Sen lord. Katero leto ste želeli, gospod? Osemnajsto in koliko?
Osemnajsto in štiri, sem odgovoril, sam pri sebi pa sem sklenil, da ne dam možu nobene prilike za klepetanje, dokler ne končam s pregledovanjem knjige.
Ker nisem vedel, v katerem mesecu je bil rofjeT? gospod Percival, sem začel takoj s priče ikom letnika. Cerkvena knjiga je bila staromodna: izpričevala so bila pisana na prazne liste in ločena s črtami, ki so bile potegnjene tik pod vsakim izpričevalo«* črez celo stran.
Prišel sem do konca leta osemnajststoštiri, ne da bi na&ei poroke, nato sem šel nazaA v leto osemnafststotri ter pregledal mesece december, november in oktober. Pri mesecu septembru sem našel, kar sem iskal.
Ogledal sem ti zelo pozorno to spričevalo.
Bilo je vpisano na spodnjem koncu stranice in ker je primanjkovalo prostora, je ta vpis zajemal manj prostora kakor ostali vpisi porok zgoraj. Prva poroka, ki je bila vpisana neposredno nad iskano, se mi je vtisnila v spomin, ker je bilo krstno ime ženina enako mojemu. Naslednji vpis (to je v začetku naslednje stranice) je vzbujal pozornost, ker je zavzemal veliko večji prostor kakor ostali; tu sta bili vpisani poroki dveh bratov, ki sta se istočasno poročila. Izpričevalo o poroki gospoda Feliksa Glydeja se ni v ničemer izticalo, razen če omenimo oeek prostor m stisnjeno pisavo.
Podatki njegove žene so biH običajni. Vpisana je bila tako-le: «Cecilija Jane Elster iz Park - View Cottages, Knovvlesburv; edina hčerka pokojnega Patricka Elster, Esquire iz Ba*h.»
Tajna, o kateri sem do tega trenotka domneval, da jo že imam, se mi je zdela daleč kot nikdar poprqj.
Prvo, kar sem mogel sedaj napraviti, je bilo poiskati cerkvenega arhivarja- iza Knowles-bury. Ta je bi! sin prejšnjega. Poizvedel sem torej za pot k njemu ter sesn se poslovil od klepetavega mežnarja.
Ko sem imel cerkev za seboj, sem se ozrl. Spodaj na cesti sta bila zopet ona dva moža, katerita&a se pridružil še tretji; ta tretji je bil oni m«tfhni možic v črni obleki, katerega sem zasledoval prejšnji večer do postaje.
Vsi trije so se nekaj časa menili in se nato ločili. Možic v črnem je Sel sam proti Wel-mingliaoMi; druga dva p* sta ostala skupaj ter oči vidno čakala, da bi Sel dalje, nakar bi nadaljevala zasledovanje.
Nadaljeval tem po«, m da bi pustil videti, da sem ha opazil
Vesti iz Istre
Mlekarna ▼ Hrušici. Prejeli smo: Revizija poslovanja mlekarne, poverjena od Kr. P odpre fek ture v Voloskem gosp. občinskemu živi-nozdravniku dr. Blasevichu v Podgradu, ki je opravičeno vzbudila med člani zadtuge in tudi drugod veliko razburjenje, je končana in sicer povsem častno za mlekarno in njeno načel-stvo. G. revizor se je prepričal, da je knjigovodstvo zadruge v popolnem redu in da tudi poslovanje v mlekarni, kjer vlada lepa snaga in čistost, odgovarja vsem zdravstvenim in hSgij'eničnim predpisom, Konstatiral je tudi, da je na splošno mleko prvovrstno, ker ima povprečno 3'T do 4° tolščebe. Naoelstvo mlekarne je za izvršeno revizijo hvaležno, kjar so se na ta način vse pristojne oblasti lahko prepričale o poštenem in vestnem poslovaniu zadruge.
Konstatirati moramo, da vesti, ki so se svo-ječasno razširfevale, češ, da se je g. dr. Blase-vich hotel na občnem zboru mlekarne drče 22. aprila t. 1. polastita predsedništva mlekarne, nikakor niso odgovarjale resnici, ker je on kot od vlade pooblaščeni revizor moral biti pri občnem zboru navzoč, m da vsa zadeva ni imela nobenega političnega ozadja. — Tako je ta zadeva v splošno zadovoljnost obeh strank končana.	o
Borzna poročila,
Tečaiu
Trst, 12. junija 1923.
Cosullch ..................-as
Palmitti ..................34/
OeroHmteh................
Lifcera Trieatlna .............. .	Mi
Llejd ........ »•••••••.'•• 1405
J-t! s!no..................
KartlnoHcfi .................130
Oceanfa . . . ...... ...»••..	135
Pftmudi « .................
Tripc«*i«h.................268
Ani pele* ...••«.••■•...••••	50C
Ceri.tni Dalrnatia ....••••••••••	3JP
Cement Spfllato...............
Valuta na trčaSken trga.
egrs>e kron« ...........	0.30 o.a7r,<;
avstrijske kron«* .................0.02?* 0.05K
češkoslovaške krone .......	64 30.— 04.80
dinarji . . . ...................24.30.— '24M
le j i . ...................11.—.— ll.fr?
marke .......................0.0^20 0.02^0
dolarll .............21.35 21.5«
francoski franki.........138.25 —13H.75
švicarski franki..................3^0.—
augležki funti papirnati......99.15.— 99.48
V V	\f v	v
r
sr 8!
uvideti, da so	■*>/'
„PEKATETE"
cenejše od drugih testenin, ker se zelc nakunajo in se jih manj potrebuje.
PRODAM 90 kg zajamčeno Čistega, Irčancga medu iz lanskega poletja. Cena po dogovoru. Andrej Kenič, šolski vod. v Zagor^ pri Št. Petru.	(820)
RADI BOLEZNI se proda inals. zaloga vina z vsemi potrebščmajrii za napoLnjevan)*: sle-kleric. Veliko število odjemalcev obstoječe že pet let. Naslov pri upravništvu. (&21)
HIŠA pripravna za vsako trgovino, se proda, eventuelno zamenja s hišo v Jugoslaviji. Pojasnila pri upravništvu	806
URADNICA, zmožna slovenščine, nemščine, srbohrvaščine in italijanščine, knjigovodstva, stenografije, strojepisja, dobra raču-narica, išče službe. Cenjen? ponudbe pod -Večletna praksa« na upravnišivo. 810
ŠIVALNI STROJ •Singer*, zajamčen, se produ na obroke. Kupujejo se rabljeni stroji. Acquedotto 25.	(819J
POZOR! Krone, korale, zlato, plvtin in eobov-je pe najvišiih cenah plačuje edini grosial Belleli Vita, via Mador.nina 10, I.	32
KRONE IN GOLDINARJE plačujem vedno dve stotinki dražie, nego drugi kupci. Via Pondares 5t. 6, I.	44
SREBRO, zlato in "briljante plača več kot dfjgl Pertot, via S. Francesco 15. II.	45
Solsnei tesfište šols!
Dcbroznana vojaška krojačnica
Fl
Trst, Via Ccrenco šf. 1,1. n.
izdeluje uniforme največje elegance in po najzmernejših cenah.	(319)
Županstvo ftandrež pri Gorici

Št. 101023.
Is začasne službe.
Književnost In umetnost
Ilustrovana čitanka za nižje organizirane osnovne šole je izšla pri kr. zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani. To je vendar enkrat ena čitanka za otroke, bo vzkliknil marsikdo, ki jo bo videl. Tisk (na nižji stopnji tercije, na višii cicero in garmond) je izvrsten, lahko čitljiv, zunanja oblika knjige čedna, papir prvovrsten in ilustracije take, da bi si mi Slovenci tega pred par leti še misliti ne bi bili upali. Ilustracije te knjige namreč nc služijo samo v razvedrijo otrokom in oži-vahnjevanje poroka, ampak večji del v po-globljenje in pojasnilo pouka. V tem oziru so slike pesnikov in različne slike prirodoslovne vsebine nedosegljive. Pri tej opremi (74 slik) je cena naravnost neverjetno nizka in se more požrtvovalnost kr. zaloge šolskih knjig vsekakor pripoznati.
Dodatno k razglasu, obljavljenemu v „lidi-nosti", dne 15. majnika t. I., razglaša se sledeče:
Za omenjeno službo prost lahko vsakdo; ki ima predpisane predpogoje, zlasti še vojn invalidi in pohabljenci
Mesečna plača znaša L 250.—. Rok za vlaganje tozadevnih prošenj je podaljšan dt 20. t. m. Nastop službe s 1. juiijem 1923
ŠTANDREŽ, dne 4. rožnik«: 1923. (318)	Župan: Ant. Reščfč I. r.
Nogomet. — Jugoslavija zmagala nad Romunsko z 2 : 1. Nogometna tekma za zlati kraljevi pokal med reprezentanco Jugoslavije in Romunske je vabucLila v Bukarešti veliko zanimanje. Tekmi je prisostvovalo 15.000 oseb. Razvoju tekme sta sledila tudi kralj Ferdinand in kralj Aleksander z vso suito. — Rezultat tekme fe bil Jugoslavija : Romunska 2:1. Zmagovalec je bila Jugoslavija. Zlati pokal
J'e prešel letos v fmJoslovenske roke. Nj. Vel. tralj Aleksander je osebno Čestital vsakemu igralcu posebej. Oba goala je zabil Vinek (Halk Zagreb).
S tem je rehabilitiran lanski poraz, ki ga ie doživela jugoslovenska reprezentanca od romunske v istem razmerju 2 ; 1. — Prvenstvena tekma v Pragi med Sparto in Slavijo, ki je navzlic dežju privabila na Letno 18.000 gledalcev, je končala z zmago Sparte s 6 : 4 (3:3). Slavija je nastopila z eno rezervo in je imela poleg tega scnok> ,da je bil njen vratar takoj v početku igre blesiran.
BerSIts
Trst — Via Tos-re bianca 31, lil.
Začetek novih tečajev in privatnega pouka v angleškem, francoskem, nemškem, italijanskem, španskem, portugalskem in srbohrvatskem jeziku tekom tekočega tedna.
Pouk dajejo diplomirani profesorji dotične narodnosti.
Pojasnila in vpisovanja: vsak dan 0d 9 do 21. Via Torre bianca 21, Trst. (54)
v v:
SKLADISCE
oetove fsisBine.ivepia in modre galice. 2JK ANTON GAMBEL
Trst — Via Coroneo it. 1 a — Trsi
ZOBOZDRAVNIŠKS AMBULATORU
• «is«i« aciBi
Postojna (viia Jurca)
tehnični vodja Herry Fie!
Od 9 do 12. ib) Hl ...........................