Letnik 1910. 3C5 Državni zakonik za « kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos LXIL — Izdan in razposlan dne 23. avgusta 1910. Vsebina: Št. 148. Ukaz o popisovanju ljudi (ljudskem štetju) po stanju z dne 31. decembra 1910.1. \ 148. Ukaz ministrstva za notranje stvari z dne 20. avgusta 1910.1. o popisovanju ljudi (ljudskem štetju) po stanju z dne 31. decembra 1910. I. Z ozirom na zakon o popisovanju ljudi z dne 29. marca 1869. 1. (drž. zak. št. 67) in na sklepni stavek § 14 predpisa, pridejanega temu zakonu, se določa, da naj se za popisovanje, ki ga bo napraviti po stanju 31. dne decembra 1910. L, rabijo nastopni obrazci in da se je pri tem ravnati po podukih, ki so jim pridejana. V katerih občinah naj se popisuje (šteje) z na-snanilnicami, se določa s § 15 omenjenega pred- pisa o popisovanju ljudi in z odredbami političnih oblastev, ki se izdadö na njegovi podstavi. V katerih izmed teh občin je poizvedovati stanovanjske razmere, in sicer v omejenem ali v razširjenem obsegu, se naznani po istih oblastvih. Ko je popisovanje dovršeno in ko so sestavljeni pregledi, predpisani s predpisom o popisovanju ljudi, je treba vse nazuanilnice in zapisnice, potem ovojne pole za naznanilnice in zbiralnice, ter krajne in občinske preglede, vštevši gradivo za aktivno vojaštvo, poslati c. kr. statistični osrednji komisiji v nadaljnjo uporabo. Čas za to, ter podrobnejša določila o vpo-šiljanju omenjenih papirjev za popisovanje ljudi določi svoječasno ministrstvo za notranje stvari. Haerdtl s. r. (8lov.nl.ch.) 87 ' - • ' ' • ! I " - A ' -t ,. - S 1 . - • ; ■ v H ' . Dežela: . . Politični okraj : Krajna občina: Kraj : . . . Ulica ali trg:........................ ( številka za oriientacijo: Hišna štev. < ( popisna številka: Štev. stanovanja: ................ L Naznanilnica za popisovanje (štetje) prebivalstva in najvažnejših domačih koristnih živali po stanju 31. dne decembra 1910. I. (Za kraje, v katerih se ne poizvedujejo stanovanjske razmere.) Izpolnjujé to naznanilnico je natančno paziti na podučilo (obrazec IV). V redu izpolnjena naznanilnica se mora 3. dne januarja 1911. 1. oddati lastniku hiše ali njegovemu namestniku. Kdor se popisovanju (štetju) odtegne ali kaj neresničnega napove, ali pa drugače ne izpolni kake dolžnosti, katero mu nalaga predpis o popisovanju ljudi, takemu naj se po § 30 omenjenega predpisa naloži od 2 do 40 K globe ali pa, če ne more plačati, primerna kazen na svobodi do 4 dni, ako primer ni pripraven za obravnavanje po kazenskem zakonu. ■ / Opoinnja: Obrazec I ima 4 strani, katerih prva stran ustreza strani 3G7 tega kosa drž. zak., obe notranji strani ustrezata stranema 308 in 309, četrta stran pa strani 370 tega kosa drž. zak. (SlovoniHch.) 88 1 II i1 I m e, in to : rodbinsko ime (priimek), predirne (krstno ime), plemeniski pridevek in čin plemeniski 4- podučilo odstavek 10 Sorodstvo ali drugačno razmerje z imetnikom stanovališča. s podnajemnikom, oziroma ■/. načelnikom gospodarstva podučilo odstavek 11 Spol podučilo odstavek 12 4 Rojstva podučilo odstavek lil Rojstni kraj. politični okraj, dežela podučilo odstavek M Domovinstvo (pristojnost), krajna občina, politični okraj, dežela, državljanstvo podučilo odstavek 15 Vera podučilo odstavek H» Rodbinski stan, ali je oseba samska (neože- njena), oženjena, ovdovela, sodilo ločena, ali je zakon zakonito razdražen, poslednje samo pri neka-toličanih Občevalni jezik podučilo odstavek 17 Ali zna citati in pisati podučilo odstavek 18 Even- tualne telesne napake podučilo odstavek 1!> **tančn Hainen; 9'avneg Poklic; P‘"luči Even- tualne telesne napake Poklic, posel, zaslužek, obrt, opravilo, stroka preživljenja, prehrana Glavni poklic, katerem sloni docela ali poglavitno stopnja življenja, prehrana ali dohodek Čno enilo ega ica ! dučilo od- vek 19| tčilo odstavek 20 stopnja v glavnem • poklicu (posestno, zakupno itd., službeno ali delovno razmerje i. e.) oznamenilo obrata (podjetja, urada), v katerem se izvršuje glavni poklic koncem 1910 podučilo odstavek 21 natančno oznamenilo glavnega poklica stopnja v glavnem poklicu (posestno, zakupno itd., službeno ali delovno razmerje i. e.) koncem 1907 podučilo odstavek 22 Postranski zaslužek, to je pridobivanje, ki se izvršuje izven glavnega poklica ali ki ga izvršujejo osebe brez glavnega poklica natančno oznamenilo sedanje stroke postran- skega zaslužka stopnja v postranskem zaslužku (posestno, zakupno itd., službeno ali delovno razmerje i. e.) podučilo odstavek 23 Ali se izvršuje postranski zaslužek hkratu z glavnim poklicem ali menjaje z njim, morda ob drugem letnem Času in v katerem? podučilo odstavek 24 Realna posest v tuzem-stvu podučilo odstavek 25 31. dne decembra 1910.1. navzoč s o trajno navzočih osebah začetek nepretrganega prostovoljnega bivanja v občini od leta odsoten ■» podučilo odstavek 20 Skupno število navzočih Bivališče odsotne osebe, kraj, krajna občina, politični okraj, dežela podučilo odstavek 27 Opomnja kSkupaj Domače koristne živali in njih posestniki. Tukaj je navesti v tabeli A vse v hiši (k nji spadajočih poslopjih in hlevih) nastanjene živali, v tabeli B p njih posestnike. Konje konjerejskih zavodov je zapisati v naznanilnico. Prav tako je zapisati tiste konje in tovorne živali, ki so jih vojaška krdela vojs ali deželne hrambe oddala zasebnikom v rabo. Ostale konje in tovorne živali erarja, oziroma vojne uprave ter konje in tovorne živali, ki služijo častnikom za lastno rabo, štejejo v jaška oblastva in jih torej ni zapisati v naznanilnico. A. Število živali. I. Konji, in to: 1. Žrebeta: a) pod 1 leto stara .... b) nad 1 leto stara do časa, ko se rabijo za delo.................... 2. Kobile : a) zaskočene ali z žrebeti pri sescu.................. bj druge kobile............ 4 3. Žrebci : aJ za pleme................ bj di’ugi.................. 4. Skopljenci brez razlike starosti................... Vsota konj . II. Goveda (tudi bivoli): 1. Teleta pod 1 leto stara : a J junci (nerezani) . . b) telice.............. e) junci (rezani) . . . 2. Biki (nerezani, nad 1 leto s'ari)....................... 3. Telice nad 1 leto stare : a) ne še breje............. b) breje................... 4. Krave . 5. Voli (rezani); nad 1 do 3 leta stari : aj še ne uporabljani za vožnjo ali za pitanje . . b) uporabljani za vožnjo c) uporabljani za pitanje . nad 3 leta stari : a) uporabljani za vožnjo . b) uporabljani za pitanje . Vsota goved . med njimi bivolov . III. Mezgi, mule in osli: 1. Mezgi . 2. Mule . 3. Osli . Vsota mezgov itd. . IV. Koze brez razločka starosti in spola........................ V. Ovce: 1. Jagnjeta pod 1 letom . . . 2. Ovce nad 1 leto stare, in to: a) ovni ................. b) jagnjeta.............. c) skopci (koštruni) .... V s o t a ovac . VI. Svinje: 1. Prasci do 3 mescev . . . . 2. Tekalci (prašički) do 1 leta . 3. Svinje nad 1 leto stare, in to : aj plemenski merjasci . . b) plemenske prašiče . . . c) drugačne............. Vsota sviuj . VII. Število panjev (bučelnih ulov) : a) gibljiva'gradnja . . . . bJ negibljiva gradnja . . . c J mešana gradnja . . . . Vsota panjev . Vlil. Perutnina : 1. Domače kokoši........... 2. Gosi.................... 3. Race.................... 4. Druga perutnina......... B. Posestniki živali. Oseb, katerim jo poverjena le pažnja živali, ni smatrati za posestnike živali. Pri konjih in tovornih živalih, ki so jih vojaška krdela vojske ali deželno hrambo oddala zasebnikom v rabo, je rabnikovo ime vpis® v razpredelku „Posestnikovo ime“. Ako stanuje posestnik v hiši sami, zadošča v drugem in tretjem razpredelku pripomnja „v hiši“, drugače pa je v tretjem razpredel!' navesti natančni naslov. Ako je posestnik juristična oseba (korporacija, delniška družba itd.), je razpredelka „Poklic“ in „Državljanstvo“ izpolniti s črto poč® v razpredelku „Stano vališ če“ pa je navesti sedež juristične osebe. ‘ Ime Poklic Stanovališčc Državljanstvo Število poses t n i k a žival konj goved «tudi bivolov) mezgov, mul, oslov koz ovac svinj panjev (načelnik Ulov) Skupaj . S tem potrjujem, da sem vse po resnici navedel, kar sem dolžen zapisati v to naznanilnico. ...............................—••••••••*.dne ........Januarja 1911. (Prostor za podpis) Dežela:.......................................... Politični okraj:................................. Krajna občina:................................... Kraj:............................................ J V hiši običajno ime lege stanovanja po višini: Ulica ali trg:....................... ( številka za orijentacijo: Hišna št. j ( popisna številka: . . Številka stanovanja:................. voj i0 II. Naznanilnica za popisovanje (štetje) prebivalstva in najvažnejših domačih koristnih živali po stanju 31. dne decembra 1910.1. (Za kraje, v katerih se omejeno poizvedujejo stanovanjske razmere.) Izpolnjujé to naznanilnico je natančno paziti na podučilo (obrazec IV). V redu izpolnjeno naznanilnico je 3. dne januarja 1911. 1. oddati lastniku hiše ali njegovemu namestniku. Kdor se popisovanju (štetju) odtegne ali kaj neresničnega napove ali pa drugače ne izpolni dolž- nosti, ki mu jo nalaga predpis o popisovanju ljudi, takemu naj se po § 30 omenjenega predpisa naloži globa od 2 do 40 K ali pa, ako ne more plačati, primerna kazen na svobodi do 4 dni, če primer ni pripraven za obravnavanje po kazenskem zakonu. irpi* ,(Jpl po1' s* Vprašanja o stanovanjskih, razmerah. 1. Koliko gospodarstev se udeležuje stanovanja? 2. Kje je stanovanje? V kleti: . . . . ; pod zemljo (v souterrainu, globokem pritličju): ... . v pritličju (parterju) : .... [Za pritličje velja spodnji vodoravni oddelek, čigar pôd leži v višini ceste ali nad njo, oziroma zemljišča, ki ga obdaja]; v kolikem nadstropju: .... [Za nadstropje velja brez ozira na običajno ime vsak vodoravni oddelek (vrsta oken vštevši visoko pritličje in polnadstropje) nad pritličjem (parterjem)]; pod streho:............ 3. Koliko sestavin (brez stranskih prostorov, kakor n. pr. podstrešnih in kletnih prostorov, shramb, stranišč, pralnih kuhinj, prostorov za premog) ima stanovanje? Ali je stranišče v stanovanju? (Da ali ne?) . . . . izbe..................... kabineti (slanice) . . predizbe................. kuhinje ................. izbe za posle . . . . kopalnice ali umivalnice Skupaj . Izmed teh sestavin stanovanja služijo samo za stanovanje za stanovanje in za opravilni obrat samo za opravilni obrat 4. Natančno oznamenilo po vprašanju 3 v stanovanju izvrševanega opravilnega obrata (vrsta îoko- delstva, dela na domu, trgovine ali drugačnega obrata):................................................. 5. Kolika je letna najemnina (vštevši najemninski in šolski vinar, vodne pristojbine i. o.). K. Ako se ne plačuje najemnina: ali je imetnik stanovanja lastnik hiše? (Da ali ne) .... Ako ne, iz katerega razloga je stanovanje imetniku stanovanja na razpolaganje.’' .............................. 6. Ali je stanovanje najeto s pohištvom? (Da ali ne?) .... 7. Skupno število v tej naznanilnici (razpredelka 28 in 29) za navzoče štetih oseb: . . . • • » izmed teh spijo: a) v sestavinah stanovanja, štetih pri vprašanju 3.................b) v drugih prostorih Op om nja. Struni 2 do 4 le naznanilnico 11 se popolnoma ujemajo z ustreznimi stranmi naznanilnice I. (SlovenUch.) Dežela:........................................... Ulica ali trg:.............................. Politični okraj:.................................. ( številka za orijentacijo: Hišna št. , Krajna občina:.................................... ( popisna številka: . . Kraj:............................................. Številka stanovanja:........................ V hiši običajno ime lege stanovanja po višini: III. Naznanilnica za popisovanje (štetje) prebivalstva in najvažnejših domačih koristnih živali po stanju 31. dne decembra 1910. I. (Za kraje, v katerih se razširjeno poizvedujejo stanovanjske razmere.) Izpolnjujé to naznanilnico je natančno paziti na podučilo (obrazec IV). V redu izpolnjeno naznanilnico je 3. dne januarja 1911. 1. oddati lastniku hiše ali njegovemu namestniku. Kdor se popisovanju (štetju) odtegne ali kaj neresničnega napove ali pa drugače ne izpolni dolž- nosti, ki mu jo nalaga predpis o popisovanju ljudi, takemu naj se po § 30 omenjenega predpisa naloži globa od 2 do 40 K ali pa, ako ne more plačati, primerna kazen na svobodi do 4 dni, če primer ni pripraven za obravnavanje po kazenskem zakonu. Vprašanja o stanovanjskih razmerah. 1. Koliko, gospodarstev se udeležuje stanovanja? 2. Kje je stanovanje? V kleti : .... ; pod zemljo (v souterrainu, globokem pritličju): . . . . ; v pritličju (parterju): .... [Za pritličje velja spodnji vodoravni oddelek, čigar pôd leži v višini ceste ali nad njo, oziroma zemljišča, ki ga obdaja]; v kolikem nadstropju: .... [Za nadstropje velja brez ozira na običajno ime vsak vodoravni oddelek (vrsta oken vštevši visoko pritličje in polnadstropje) nad pritličjem (parterjem)]; pod streho:............ 3. Koliko sestavin (brez stranskih prostorov, kakor n. pr. podstrešnih in kletnih prostorov, shramb, stranišč, pralnih kuhinj, prostorov za premog) ima stanovanje? .... Ali je stranišče v stanovanju? (Da ali ne?) . . . . Izmed teh sestavin stanovanja služijo samo za stanovanje za stanovanje in za opravilni obrat samo za opravilni obrat izbe kabineti (stanice) . . . predizbe < kuhinje izbe za posle .... kopalnice ali umivalnice Skupaj . 4. Natančno oznamenilo po vprašanju 3 v stanovanju izvrševanega opravilnega obrata (vrsta rokodelstva, dela na domu, trgovine ali drugačnega obrata):............................................... 5. Koliko oken ima stanovanje a) na ulico (cesto, trg) . . . . , b) na vrt ali sicer pod milo nebo . . . . , c) na veliko dvorišče . . . . , d) na dvorišče z vrlino svetlobo . . . . , e) ne pod milo nebo, temveč na hodnik, stopnišče itd. . . . 6. Ali je s stanovanjem v zvezi raba vrta? (Da ali ne?) .... 7. Kolika je letna najemnina (vštevši najemninski in šolski vinar, vodne pristojbine i. e.)? K. Ako se ne plačuje najemnina: ali je imetnik stanovanja lastnik hiše? (Da ali ne?) .... Ako ne, iz katerega razloga je stanovanje imetniku stanovanja na razpolaganje?.............................. 8. Ali je stanovanje najeto s pohištvom? (Da ali ne?) .... 9. Skupno število v tej naznanilnici (razpredelka 28 in 29) za navzoče štetih oseb...............; izmed njih spijo: a) v'sestavinah stanovanja, štetih pri vprašanju 3................. b) v drugih prostorih Opomnja. Strani 2 do 4 te naznanilnico lit so popolnoma ujemajo z ustreznimi stranmi naznanilnice I. IV. Podučilo, kako je treba izpolnjevati naznanilnice. (Vsaki stanujoči stranki je podeliti en izvod tega podučila.) V tistih občinah, v katerih se popisuje (šteje) z naznanilnicami, je poverjeno prebivalstvu samemu, da poda po podučilu, ki sledi tukaj, za upravo kakor za znanstvo enako važne statistične podatke, ki bi se naj dobili, ako se primerno izpolni naznanilnica. Za vsako stanujočo stranko se mora izpolniti ena naznanilnica ali potrebno večje število naznanilnic in sicer jiH mora načeloma izpolniti imetnik stanovanja, ki mora v ta namen dobiti od sostanovnikov, zlasti od tistih, ki ne spadajo k njegovi rodbini, podatke, ki se naj vpišejo in ki se tičejo njih samih ali pa oseb, ki jih zastopajo. Za varno podlago za te podatke, oziroma vpise, kakor tudi za občinsko Uradno revizijo, ki jo je pričakovati pozneje, naj pripravijo osebe, ki se vpišejo, kolikor gre za prave osebne podatke, dotično listine (rojstveni list, eventualno poročni list itd., domovnico, eventualno poselsko knjižico, potni kst i. e.). Imetnik stanovanja mora na koucu naznanilnice s svojim podpisom potrditi, da je vse, kar je dolžen vpisati v naznanilnico, navedel po resnici, 'n sicer tudi tedaj, če se je v ostalem poslužil kake druge osebe za izpolnitev Naznanilnice. Ako v poslednjem primeru ne zna pisati ali ako ga huda bj)-'ezen ali kaj drugega ovira pristaviti svoj podpis, je dolžen to potrditi hišni P°sestnik ali njegov nameščenec. Taje tudi dolžen — držč se zgoraj za 'Ujetnika stanovanja predpisanega postopka — izpolniti celo naznanil-Uico namesto imetnika stanovanja, ako ta ne more niti sam pisati, "iti se za to posluži sposobnega posrednika. Tudi za odsotne stanujoče stranke mora hišni posestnik ali "Jugov nameščenec izpolniti naznanilnico. Ako pri tem ni mogoče razen imena dobiti tudi vsa druga pojasnila, je treba v razprodelku za °Pomnje v naznanilnici navesti, zakaj se ni mogla popolno izpolniti. 1910. Popisovanje ljudi se izvrši po stanju dne 31. decembra Ob vprašanju, katere osebe je izkazati v naznanilnici, in izpolnjujé a Pjpdulke, v katerih je po njihovem predmetu odgovarjati na podlagi se-Ujih razmer, je torej oziraje se na pojasnila, ki sledé k posameznim raz-1910 j111’ '*at' v podstavo natančno stanje s koncem 3 1. dne decembra Pred !,,l-0ka na primer, ki se je rodil po 31. dne decembra 1910. 1., če tudi en se izpolni naznanilnica, ni vzprejeti v naznanilnico, osebo pa, ki Odstavek 1. Sodelovanje prebivalstva ob popisovanju ljudi. Odstavek 2. Kdo mora izpolniti naznanilnico? Odstavek 3. Izbrani dan za popisovanje ljudi. Odstavek 4. Kje je šteti osebe, ki imajo veS stanovanj? Odstavek 5. Posebnosti za vojaške osebe. Odstavek 6. Matične izpiske je imeti pri- je umrla po 31. dne decembra 1910. L, če tudi preden se je izpolnila naznanil-nica, pa je vpisati v naznanilnico in izvesti, vajenca, ki je bil oproščen v času med tem, je izkazati še za vajenca, osebe, ki .je bila v navedenem času navzoča v svojem rednem stanovanju, ko se je izpolnila naznanilnica, pa odsotna, ni izkazati za odsotno, temveč za navzočo (prim. odstavek 26 tega podučila). Vendar je osebe, ki so s koncem 31. dne decembra 1910. 1. na potovanju — ne kraté sklepnega določila odstavka 2 tega podučila — vsekakor šteti za navzoče v kraju, v katerem so v letu 1911 najprej zopet imele stanovanje ali prenočile. Kdor je sicer bil odsoten od svojega stanovanja v navedenem času, ne da bi hkratu drugje stanoval ali imel prenočišče, tega je šteti za navzočega v naznanilnici, določeni za njegovo stanovanje (prim. odstavek 10, št. 7, podučila). V ostalem je v odstavku 10 določilo, katere odsotne osebe je vzprejeti v naznanilnico. Stranke, ki imaj.o stanovanjana različnih krajih, ki stanujejo n.pr. v poletju na kmetih, pozimi pa v mestu, je šteti samo v stanovanju, v katerem so bile 31. dne decembra 1910. 1. Ker se po predpisu o popisovanju ljudi aktivno vojaštvo popisuje po vojaških oblastvih, zato naznanilnica ni namenjena za popis aktivnega vojaštva. Zato je k aktivnemu vojaštvu spadajoče osebe, ki se kakor imetniki stanovanja, kakor družinski udje ali deležniki stanovanja vzprejemajo v nazna-nilnico, vpisati z imenom in značajem samo v razpredelkih 1 in 2 in je tudi razpredelek 3 zanje primerno izpolniti, v naslednjih razpredelkih 4 do 34 pa za te osebe ni ničesar vpisati. K aktivnemu vojaštvu spadajo vse osebe, nahajajoče sc v staležu c. in kr. vojske, v c. in kr. vojni marini, v c. kr. deželni hrambi in v kraljevi ogrski deželni hrambi (častniki vojaškega staleža, duhovniki, avdilorji, zdravniki, ; krdelni računarji, uradniki, častniški aspiranti, uradniški aspiranti, gažisti brez činovnega razreda ter moštvo), ki so v trajni ali začasni vojaški službi ali so časno na dopustu; izmed gažo prejemajočih oseb tudi tiste, ki so na dopustu s čakarino ali brez pristojbine. Za časno na dopustu veljajo tiste osebe v staležu c. in kr. vojske, v c. in kr. vojni marini, v c. kr. deželni brambi in v kraljevi ogrski deželni brambi. katerim se je dovolil dopust z omejenim časom, in ki se morejo o lem izkazati z dovolilom dopusta (dopustnico). K aktivnemu vojaštvu spadajo nadalje c. in kr. telesne garde, vojaški oddelki konjerejskih zavodov, vojaško slražuo krdelo za c. kr. civilna sodišča na Dunaju in krdelo vojaške policijske straže. K aktivnemu vojaštvu pa ni šteti: Vseh oseb, ki so v vojski, vojni marini in v obeh deželnih hrambah in ki so v neaktivnem razmerju, to je trajno na dopustu, v neaktivni reservi, deželni brambi, nadomestni reservi ali pomorski brambi; nadalje vojaških oseb, ki so v pokoju ali v razmerju izven službe, tistih oseb oskrbovalnega staleža invalidov, ki živč zunaj vojaških invalidnic. končno vojaških in brambovskih penzijonistov. . g ■ •' ■ Častniki in moštvo orožništva se štejejo enako kakor civilne osebe. Vse vojaške osebe, ki pripadajo neaktivnemu staležu. ter orožništv0 imajo gledé izpolnitve naznanilnice isto obveznost kakor civilne osebe. Za tiste moške domačine, ki so rojeni v letih od 1891. do vštevši 190 l -je prišiti vsaki naznanilnici, v kateri je tak domačin, kolka prost brezplačen izpisek iz rojstne knjige (obrazec V) ali poverjen prepis rojstnega lista, ako se to ni zgodilo po predpisu že pri zadnjem popisovanju ljudi v istem kraju. Za domačine je smatrali vse avstrijske državljane, če tudi občina, v kateri imajo domovinsko pravico, ni znana ob času popisovanja. Ko so izpolnjeni vsi razpredelki naznanilnice, ki pridejo v poštev, za vse osebe, ki jih je šteli, naj imetnik stanovanja ali oseba, ki vstopi za njega po odstavku 2. sešteje vpise v razpredelkih 28 in 29 naznanilnice in naj postavi spodaj skupno vsoto navzočih, ki se podaja iz teh obeh vsot. To vsoto je navesti, če se je moralo rabiti za stranko več naznanilnic (odstavek 2), na zadnji naznanilnici. Za tiste kraje, v katerih se združi s popisovanjem ljudi poizvedba stanovanjskih razmer, ima naznanilnica na prvi strani vprašanja o sestavi stanujoče stranke in o skupnem številu navzočih oseb, potem o legi. sestavinah in o drugačni kakovosti ter o porabi stanovanja. Te navedbe je vpisati šele, ko so izpolnjene notranje strani naznanilnice. Pojasnila za izpolnjevanje posameznih razpredelkov: K razpredelku 1. V tem razpredelku je v obče tekoče ošteviliti osebe, ki se vpišejo v razpredelku 2. Izjema je samo v primeru, če sta v enem stanovanju nastanjeni dve gospodarstvi ali več drugo od drugega neodvisno. V tem primeru naj se začno številke pri vsakem novem gospodarstvu z 1. V naznanilnici je porabiti za vsako posamezno osebo posebno vrsto. K razpredelku 2. V ta razpredelek naj se za vsako posamezno gospodarstvo vpiše po naslednjem redu: 1. Imetnik stanovanja, oziroma načelnik gospodarstva (ako je v stanovanju samo eno gospodarstvo, je načelnik gospodarstva ista oseba kakor imetnik stanovanja); 2. njegova žena, ki se udeležuje stanovanja; 3. vsi sinovi in vse hčere, ki se udeležujejo stanovanja; 4. tisti sinovi in tiste hčere v samskem stanu, ki se ne udeležujejo stanovanja in kar jih še ni samopravnih (doletnih ali za dolelne spoznanih), tudi če so z doma za dalje časa (trajno), na pr. v študijah, za posle, na potovanju, v aktivni vojaški službi itd.; izvzeti od tega so — ako je dana sodna ločitev zakona roditeljev — tisti otroci, ki se ne udeležujejo stanovanja, ker so odkazani drugemu zakonskemu drugu; 5. drugačni stanovanja se udeležujoči sorodniki, posvačenci ali drugi rodbinski udje; % 6. stanovanja se udeležujoči rejenci in hranjenci; č pravljene za moške domačine, rojene v letih 1891 do 1901. Odstavek 7. Poizvedba in navedba skupne vsote navzočih prebivalcev. Odstavek 8. Popis stanovanjskih razmer v večjih krajih. Odstavek 9. Tekoče število oseb. Odstavek 10. Ime; red vpisovanja. Odstavek 11. Razmerje k imetniku stanovanja, oziroma k načelniku gospodarstva. Odstavek 12. Spol. Odstavek lit. Datum rojstva. 7. stanovanja se udeležujoči gostje, ako niso že navedeni po kaki prejšnji točki; 8. osebe, ki so z imetnikom stanovanja v honorarnem, službenem ali plačilnem razmerju in se udeležujejo stanovanja, kakor na pr. odgojitelji, odgo-jiteljice, posli in pomožni delavci (rokodelski pomočniki, komiji, vajenci itd.); 9. podnajemniki s svojimi ljudmi in kakimi posli, v istem redu in držeč se istih določil, kakor pri glavni stranki. Podnajemniki so tiste osebe, ki so od imetnika stanovanja prevzele v podnajem določen, prostorno omejen del stanovanja (izbo, kabinet itd.);, 10. posteljaši (prenočevalci) i. e. z udi svoje rodbine; posteljaši (pre-nočevalci) so take osebe, ki rabijo za odplačilo samo ležišče za spanje. Ako bi se udeleževale stanovanja osebe, za katere ne ustreza nobeno izmed omenjenih oznamenil, jih je uvrstiti med goste (točka 7). Tukaj navedenega reda vpisov se je treba držati v vsakem gospodarstvu zase, torej tudi tedaj, ako sta v enem stanovanju nastanjeni dve gospodarstvi ali več drugo od drugega neodvisno (prim. odstavek 9). Zlasti se opozarja na to, da je osebo le tedaj uvrstiti v gospodarstvo z eno izmed navedenih lastnosti, ako nima sama svojega gospodarstva ali ne načeluje gospodarstvu. Za vpisovanje oseb aktivnega vojaškega staleža v razpredelek 2 veljajo v odstavku 5 dane pripomnje. Osebe, ki se navadno udeležujejo stanovanja, je tudi tedaj vzprcjcti v naznanilnico, če so začasno odsotne, na pr. na potovanju, v bolnici i. e. K razpredelku 3. Tukaj je natančno navesti sorodstvo ali drugačno razmerje med osebami, navedenimi v razpredelku 2, in med imetnikom stanovanja (podnajemnikom itd.), oziroma načelnikom gospodarstva. Imetnika stanovanja (načelnika gospodarstva) je oznameniti za imetnika stanovanja (načelnika gospodarstva). Pri vsaki izmed drugih oseb je povedati, ali je k imetniku stanovanja ali k prej imenovanemu načelniku gospodarstva, podnajemniku itd. v zakonskem razmerju ali v razmerju sorodstva kakor žena, sin, hči, oče, mati, brat itd.; ali je ta oseba njegov gost, ali pa pri njem v oskrbi ali na hrani, ali v honorarnem, mezdnem, delovnem ali služabnem razmerju, na pr. za odgojitelja, pomočnika, posla, vajenca itd.; ali je ta oseba podnajemnik, najemnik izbe, posteljaš itd. pri imetniku stanovanja (načelniku gospodarstva). Stanovnike zavoda za skupno bivanje je oznameniti, kakršen je ta zavod, za gojence, samostance, bolnike, jetnike, goste (hotelske, gostilniške) itd. K razpredelku 4- in 5. Za vsako v razpredelku 2 zapisano moško osebo je v razpredelku 4, za vsako žensko osebo pa v razpredelku 5 postaviti navpično črto K razpredelku 6, 7 in 8. Ako bi — kljub natančnemu poizvedovanju— ne bilo mogoče natančno navesti rojstvenih podatkov, je vsakega izmed teh treh razpredelkov izpolniti kolikor se da približno pravilno. Pri tem ni dajati prednosti okroglim desetinskim letom, to je letnim številkam, ki se končavajo z ničlami, kakor 1840, 1850 i. e., temveč prav tako kakor druge letne številke vstaviti samo tedaj, ako ali res značijo leto rojstva dotične osebe ali vsaj v zmislu prejšnjega odstavka tisto leto, ki se sme v resnici najhitreje smatrati za rojstveno leto. V tem zmislu se je ogibati okroževanj na desetinska leta. K razpredelku 9. Na prvi vrsti tega razpredelka je vpisati, ako je rojstveni kraj v eni izmed kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, ime rojstvenega kraja in ako, spada ta kraj h krajni občini z drugačnim imenom, v oklepaju tudi ime te krajne občine; na drugi vrsti je imenovati dotični politični okraj, na tretji vrsti pa deželo. Ako je rojstveni kraj v deželah svete ogrske krone, je imenovati rojstveni kraj, potem dotični komitat, na to — kakršen je primer — Ogrsko ali Hrvaško-Slavonsko ali Reko z okolišem. Ako je rojstveni kraj v Bosni in Hercegovini, je navesti rojstveni kraj, okraj in „Bosna-Hercegovina“. Ako je končno rojstveni kraj izven vseh prej oznamenjenili ozemelj, je imenovati rojstveni kraj, nadrejeni upravni okraj (vladni okraj, departement itd.) in dotično državo. K razpredelku 10. Za avstrijske državljane je — po redu treh pripravljenih vrst — navesti domovinsko občino, potem njen politični okraj in deželo. Ako je kraj štetja sam domovinska občina ali nje del, zadošča samo navedba domovinske občine. Ako je sicer znano avstrijsko državljanstvo kake osebe, ne pa njena domovinska občina, je vpisati tudi občino števnega kraja, oziroma števni kraj za domovinsko občino, toda s pristavkom: „po § 14 predpisa o popisovanju ljudi“. Isto velja za osebe, o katerih je negotovo, ali pripadajo avstrijski državi ali ne. Za osebe pa, o katerih je gotovo, da tačas ne pripadajo nobeni državi, je vstaviti črte počez. Za ogrske državljane je imenovati domovinsko občino, komitat in — kakršen je primer —Ogrsko ali Hrvaško-Slavonsko ali Reko in okoliš. Za bosensko-hercegovinske deželane je navesti domovinsko občino, okraj in „Bosna-Hercegovina.“ k Za vse spredaj še ne omenjene osebe je imenovati — ako je v državi, kateri pripadajo, tudi pravna ustanova občinske pristojnosti (domovinstva) — dotično (domovinsko) občino in nadrejeni upravni okraj (vladni okraj, departement itd.), vsekakor pa dotično državo. K razpredelku 11. Tukaj je navesti, ali je oseba rimsko-katoliška, grško-katoliška, armensko-katoliška, staro-katoliška, grško-vzhodna, armensko-vzhodna, evangeljska avgsburškega veroizpovedanja (luteranska), evangeljska helveškega veroizpovedanja (reformirana), hernhutska, angličanska, meuo-Ditska, unitarska, lipovanska, izraelska, mohamedanska itd. ali pa brez veroizpovedanja. Odstavek 14. Rojstveni kraj. Odstavek 15. Domovinstvo in državljanstvo. Odstavek 16. Vera. Odstavek 17. Občevalni jezik. Odstavek 18. Zna čitati in pisati. Odstavek 19. Telesne hibe. Odstavek 20. Stroka glavnega poklica. Stopnja v poklicu. K razpredelkn 13. Ta razpredelek je izpolniti samo za pripadnike ozemlja, zastopanega v državnem zboru. Za vsako tako osebo naj se pove jezik, katerega se poslužuje v navadnem občevanju, vsekakor pa samo eden izmed tu imenovanih jezikov, in to: nemški, češki-moravski-slovaški, poljski, maloruski, slovenski, srbski-hrvaški, itq ladinski, rumunski, madjarski. Za otroke, ki še ne znajo govoriti, potem za osebe, ki se zavoljo telesne napake ali zavoljo popolnega nedostatka duševnega razvoja prav za prav ne poslužujejo nobenega jezika, naj se izmed gori imenovanih jezikov vpiše tisti, ki bo, oziroma bi bil z ozirom na rodbino, eventualno na drugačno okolico, v kateri živé, najbrže občevalni jezik. K razpredelkn 11 in 15. Za osebe, ki znajo čitati in pisati, je v raz-predelku 14 vpostaviti navpično črto, za osebe, ki znajo samo čitati, pa v raz-predelku 15. Za osebe, ki ne znajo niti čitati niti pisati, je postaviti v oba razpredelka črto počez. K razpredelka 16 in 17. Za slepe osebe je vstaviti navpično črto v razprcdelku 16, za gluhoneme v razpredelkn 17, za osebe, ki so slepe in gluhoneme, pa v vsakem teh dveh razpredelkov. Za slepe veljajo tukaj ne samo popolnoma oslepele osebe, temveč tudi tiste, katerih vid ne zadošča, da bi se na tujih krajih same spoznale (orientirale) in da bi mogle šteti razprte prste roke na temnem ozadju v razdalji nad en meter. K razpredelkoniii 18 in 19. Glavni poklic — ali za osebe, ki imajo samo en poklic, edini poklic — je tisti, na katerem sloni poglavitno stan v življenju ali od katerega izvira zaslužek docela ali večinoma (tnd: če se od časa do časa. n. pr. 31. dne decembra, ne izvršuje). Navesti ga je za vsako posamezno osebo, ki je v določnem poklicu, kolikor moči natančno, da se more prebivalstvo pravilno in natančno deliti po vrstah poklica. Zato se jo tukaj izogibati vseh izrazov, ki oznamenjajo poklic le v obče, in za vsako osebo, ki ima kak poklic, se mora natančno navesti: v razpredelku 18 stroka glavnega poklica. v razpredelku 19 stopnja v poklicu, namreč lastninsko, posestno, kolonsko, zakupno, deputatno, službeno, učno ali delovno razmerji' i. e.. torej na primer: Za osebe, ki imajo v samostojnem ali nesamostojnem stanu svoj glavni poklic v kmetijstvu, gozdarstvu i. e.: v razpredelku 18: kmetijstvo, gozdarstvo (tudi vrtnarstvo, živinoreja, dobivanje šote, ribarstvo i. e.); v razpredelku 19: lastnik, solastnik, uživalec, zemljiški posestnik, graščak, kolon, zakupnik, ravnatelj, upravnik, oskrbnik, nadzornik, graščinski uradnik, gozdar, gospodarski opravnik (šafer), logar, Švicar, glavni hlapec, hlapec, dekla, ovčar, dninar itd. Za osebe, ki imajo v samostojnem ali nesamostojnem stanu svoj glavni poklic v obrtu. industriji, trgovini, rudarstvu, prometu i. e.: v razpredelku 18: posebno stroko (vrsto in način) rokodelstva, ki ga izvršujejo, fabrikacije, trgovine ali drugačnega obrta itd. Zatorej tukaj ne zadoščajo izrazi kakor fabrikant, trgovec, zasebni uradnik, inženir, fabriški delavec, delavec itd., temveč navesti se mora vedno stroka (branša), n. pr. predilnica za bombaž, trgovina z materijalnim blagom, bančna trgovina, premogovnik, zavarovalno opravilo, konfekcija oblek, gradnja železnic, cest, pristanov, vinotoč, hotel itd. Posebno je pazili na to, da vsaka oseba, ki ima opravilo v rokodelstvu, natančno navede to rokodelstvo; tako se morajo mizarji, ključavničarji itd. oznameniti za mizarje itd., tudi če delajo v pivovarni, papirnici ali v kakršnemkoli obrtnem ali kmetijskem obratu (navedba poslednjega obrata spada v razpredelek 20) ; v razpredelku 19: imetnik obrta (samostojen namestnik), fabriški posestnik, rudarski družabnik, zakupnik, mojster, samostojen agent ali potnik itd; ravnatelj, poslovodja, prokurist, disponent, nameščen agent ali potnik, oddelni načelnik, knjigovodja, računovodja, blagajniški uradnik, delovodja, pomočnik, pomagač, vajenec, fabriški delavec, pomožni delavec, rudar, trgovinski pomočnik, trgovinski volontêr, prodajalec, natakar, dninar, razna-šalec, kočijaž, voznik, domači hlapec, kuharica, hišna (sobarica) itd. Za aktivne javne uradnike in nameščence: v razpredelku 18: natančnejše oznamenilo njihove službe, n. pr.: državna služba, deželna služba, okrajna služba, komunalna služba itd. ; v razpredelku 19: čin, stopnja v službeni stroki, n. pr. finančni svetnik, višji inženir, okrajni zdravnik, magistratni koncipist, davčni oficijal, poštni asistent, uradni sluga itd. Za pripadnike svobodnih poklicev: v razpredelku 18: posebna stroka poklica, kakor odvetništvo, notarijat, zdravniški poklic, godbenik, arhitekt, slikar, kipar; pri tem naj se umetniki, ki so kiparji, slikarji itd., oznamenijo vrhu tega za umetnike; v razpredelku 19: odvetnik, notar, koncipijent, solicitator, urednik, zdravnik v bolnici, profesor na akademiji itd. Ako se v razpredelku 18 vpisani poklic izvršuje samostojno, ne da bi bilo za to običajno posebno oznamenilo, ki se vpiše v razpredelku 19, je vpisati v razpredelku 19 besedo ,samostojno“, n. pr. (razpredelek 18:) učitelj glasbe, (razpredelek 19:) samostojen; ali: (razpredelek 18:) zdravniški poklic, (razpredelek 19:) samostojen zdravnik. Za osebe, ki so v osebnih ali hišnih službah višje ali nižje kategorije : v razpredelku 18: „osebne službe“ ali „hišne službe“. Oznamenil kakor zasebni uradnik, nameščenec, posel tukaj nikakor ni vpisovati; v razpredelku 19: natančno oznamenilo njihove službe ali opravila n. pr. domači učitelj, zasebni tajnik, čitatelj, čitateljica, podpora gospodinje itd., komorni strežaj, slrcžaj, ključar, ključarica, komorna strežajka, kuharica, hišna, pestunja, hišnik itd. Za dninarje z menjajočim opravilom je v razpredelku 18 navesti tisto stroko poklica, v kateri navadno delajo, v razpredelku 19 pa besedo «dninar“. Za osebe brez določnega poklica je v razpredelku 18 navesti, kako se v bistvenem preživljajo, torej n. pr. rentnik, hišni posestnik, vpo- (Slovenisch). 90 Odstavek 21. Oznamenilo obrata. kojenec, kotar, preužitkar, nadarbinar. Stanovnik oskrbovalnice ali ubožnice, hiralnice, prejemnik podpore itd. Razpredelek 19 je izpolniti s črto počez. Samo za vpokojence je v razpredelku 18 vpisati oznamenilo „vpokojenec“, v razpredelku 19 pa zadnji čin (naslov) s pristavkom „i. s.u, „v p.“ i. e., n. pr. okrajni glavar v p. Osebe, ki se oskrbujejo, oziroma zadržujejo v bolnicah, porodilnicah. zavodih za najdence, v blaznicah i. e., ter v kaznilnicah in jetnišnicah in drugih zapornicah, je vpisovati po njihovem navadno le časno prekinjenem poklicu. Za zakonske žene, otroke in druge ude rodbine je izpolniti razpredelek 18 in 19 kakor za druge osebe, ako imajo sami svoj poklic. Ako taka oseba nima svojega poklica, pa redno in ne samo postransko podpira gospodarja v njegovem poklicu, je tudi zanjo v razpredelku 18 vpisati stroko gospodarjevega poklica. V razpredelku 19 je za take rodbinske ude, ako dobivajo plačo v gotovini, vstaviti ali. kakšno je njihovo delovno ali službeno razmerje, ali vsaj ,pomaga za plačo“; ako za svojo pomoč ne prejemajo plače v gotovini, je v razpredelku 19 zapisati samo besedo „pomaga“. Kar se tiče specijalno zakonskih žen, je taka sopomoč seveda mogoča pri kmeticah kakor tudi pri ženah obrtnikov, trgovcev itd. Golega oskrbovanja gospodinjstva ni smatrati za sopomoč v gospodarjevem poklicu. Učence in dijake je v razpredelku 18 oznameniti za učence in dijake, ako nimajo v zmislu sprednjih določil že določnega poklica n. pr. kakor vajenec, praktikant, elev itd. ali tudi samo kakor pomagajoči udje rodbine. Razpredelek 19 je potem izpolniti s črto počez. Samo ako se za kako osebo ne more navesti noben poklic v zmislu sprednjih določil (n. pr. za majhne otroke), je razpredelka 18 in 19 izpolniti s črtama počez. ......äijiÄ; ‘i [ : % : ' ' K razpredelku 20. Ta razpredelek je izpolniti za vse nesamostojne osebe, t. j. uradnike, nameščence in uslužbence, delavce itd. Razpredelek ima namen narediti razviden obrat (podjetje, urad), v katerem se izvršuje glavni poklic. To lahko služi na eni strani v pojasnilo cesto ne povsem jasnih navedb v razpredelku 18, na drugi strani pa ima ta vpis pomen, da se označijo poklicne razmere zlasti takih oseb, pri katerih se izvrševani poklic ne ujema z vrsto obrata, v katerem se izvršuje poklic, kakor n. pr. pri strojnoključavni-čarskem pomočniku, ki je nameščen v kmetijskem veleobratu. pri kmetijskem delavcu, ki je nameščen v cukrarni, pri vrtnarju, ki je nameščen v fabriki za pohištvo, pri mizarskem pomočniku, ki je nameščen v železniški delavnici, v fabriki za konserve i. e. Pri javnih uradnikih in slugah je važno zlasti opravilo v kakem pridobitnem podjetju države, dežele ali občine, n. pr. pri železnici, pošti, v mestni plinarni ali elektrarni i. e. V tem razpredelku je torej kolikor moči natančno navesti obrat, urad, podjetje, zavod, v katerem dela uradnik, nameščenec ali delavec i. e., n. pr.: Kmetsko gospodarstvo, graščinski obrat, pivovarna, fabrika olja, železnica, podjetje z omnibusi, spedicijsko opravilo, trgovina s podobami, gostilna, tkalnica svilenih trakov, tiskarna bombaževega blaga, apretura lanenih tkanin, fabrika šivalnih strojev, trgovina z usnjenim galanterijskim blagom, odvetniška pisarna itd. Za samostojne osebe, osebe brez poklica, potem za osebe, ki ob času štetja ne izvršujejo svojega poklica, n. pr. tisti, ki so brez dela, ali ki ga ne izvršujejo v določnem obratu, je v razpredelku 20 vstaviti črto počez. K razpredelku 21 in 22. Tukaj je prav tako, kakor je bilo popisano Odstavek 22. v odstavku 20, vpisati koncem 1907. 1. izvrševani glavni poklic in stopnjo Glavni poklic koncem leta v glavnem poklicu koncem 1907. L, to tudi tedaj, ako je stroka glavnega po- ^07. in stopnja v takratnem klica ostala enaka. Ako se poklic ni izpremenil od tega časa, zadoščata besedi c a\nun po îcu. „kakor sedaj“. Ako je tudi stopnja v glavnem poklicu ista ^kakor koncem 1907. 1., zadoščata tudi v razpredelku 22 besedi „kakor sedaj“. Samo za osebe, ki so bile tedaj brez poklica, se smejo v razpredelka 21 in 22 vstaviti črte počez. Za osebe, ki so bile koncem 1907. 1. aktivne vojaške osebe, je v razpredelku 21 vpisati „vojak“, v razpredelku 22 ali „dolžen služiti“ ali „po poklicu“, po tem, ali so bile tedaj v prezentni službi zgolj izpolnjujč zakonito službeno dolžnost ali so bile po poklicu vojaške osebe. K razpredelku 23 in 24. Ta dva razpredelka je izpolniti za tiste Odstavek 28. osebe, ki poleg svojega glavnega poklica ali brez določnega poklica Postranski zaslužek, bodisi ob času popisovanja ali ob kakem drugem letnem času izvršujejo pridobitno opravilo, na katerem sloni znaten del njih skupnega dohodka. Izmed več takih pridobitnih opravil je navesti najvažnejše. Stroka postranskega zaslužka in stopnja v postranskem zaslužku se mora prav tako natančno označiti, kakor je predpisano v odstavku 20 za stroko glavnega poklica in stopnjo v glavnem poklicu; zlasti je tudi pri vsakem posameznem rodbinskem udu navesti eventualen postranski zaslužek. K razpredelku 25. Ta razpredelek služi za pojasnilo, ali se v raz-predelkih 23 in 24 oznamenjeni postranski zaslužek izvršuje hkratu poleg glavnega poklica ali menjaje z njim, morda ob drugem letnem času. Vpisati je torej ali „hkratu“ ali navedbo časa, n. pr. „samo poleti“, „o priliki“ ali „ob nedeljah in praznikih“ i. e. K razpredelkoillii 2d in 27. Na ta vprašanja je odgovoriti tako za lastnike kakor tudi za solastnike, in sicer ne z natančnim naštevanjem — v tuzemstvu ležečega — realnega posestva, temveč samo z da ali ne. Odstavek 24. Kdaj se izvršuje postranski zasluž.ek. Odstavek 25. Realna posest. Lastnikom je enačiti fidejkomisne posestnike in duhovne uživalce. Za kmetijsko ali gozdarsko zemljišče (razpredelek 26) je smatrati vsako zemljišče, o katerem more po navadnim običaju govorjenja veljati, da se rabi kmetijsko ali gozdarsko. Tudi sadovnjake, vrtove za zelenjavo in cvetlice i. e., ki se obratujejo vsaj deloma za vir dohodkov, je šteti za kmetijska zemljišča. Golih domačih in cvetličnih vrtov ni smatrati za kmetijska in gozdarska zemljišča, temveč jih je izkazati kakor hišno in drugo realno posest v razpredelku 27. K razpredelku 28 do 32. Z vpisom navpične črte v razpredelku 28 je za časno navzoče oznameniti tiste osebe, ki stanujejo samo vsled začasnega povoda na krajši čas v stanovanju, v katerem jih je šteti (odstavek 10); za trajno navzoče v razpredelku 29 pa tiste, ki stanujejo v svojem rednem stanovanju. Za vsako trajno navzočo osebo, zlasti tudi za otroke, zapisane na naznanilnici, je razen tega v razpredelku 30 natančno navesti leto, od katerega bivajo v občini popisnega kraja prostovoljno in nepretrgoma. Za 'neprostovoljno je smatrati bivanje, ki je odvisno od izpolnje-Vanja zakonite vojne dolžnosti; nadalje seveda bivanje jetnikov, kaznjencev v ječah i. e. Nepretrgano je bivanje, ako oseba v navedenem času občine Popisnega kraja ni nikdar zapustila z namenom, da se več ne povrne tja. Odstavek 26. Navzoč. Odsoten. Doba bivanja. 90* a* Odstavek 27. Bivališče odsotnega. Odstavek 28. Domače koristne živali. Začasne prostovoljne odsotnosti (n. pr. na potovanju, v opravkih, na božjih potih) torej ni smatrati za pretrgano bivanje, če je pri tem bil namen obdržati bivališče v občini popisnega kraja. Tudi odsotnost od občine popisnega kraja, da se izpolni zakonita vojna dolžnost, ne velja za pretrgano bivanje. Za časno odsotne je oznameniti v razpredelku 31 tiste osebe, ki vsled začasnega povoda na krajši čas ne stanujejo v svojem rednem stanovanju ; za trajno odsotne v razpredelku 32 pa tiste, ki so od svojega stanovanja odsotne na daljši čas, ako n. pr. študirajo, se izobražujejo za svoj poklic, ako so kje za posle, v uku itd. Po tem takem je za vsako osebo, ki jo je šteti, v enega izmed štirih razpredelkov 28, 29, 31, 32 vstaviti navpično črto. Seveda velja tudi za izpolnjevanje teh razpredelkov izbrani dan v zmislu določil, ukrenjenih v odstavku 3. K razpredelku 33. Ako je dotična oseba z doma v kakem drugem, toda h krajni občini popisnega kraja spadajočem kraju, naj se zapiše samo ime tega kraja; ako pa odsotna oseba biva v kaki drugi krajni občini ozemlja, zastopanega v državnem zboru, je navesti krajno občino, politični okraj in deželo. Biva li odsotna oseba v deželah svete ogrske krone, je navesti, ali biva na Ogrskem. Hrvaško-Slavonskem ali na Reki in okolišu. Ako je dotična oseba odsotna v Bosni ali Hercegovini, je navesti ti deželi. Ako je kdo z doma v drugih deželah, je navesti samo inozemsko državo, n. pr. Bavarsko, Francosko, Švico, Brazilijo itd. Navedbe o domačih koristnih živalih (stran 4 naznanilnice) naj se tičejo samo tistih živali, ki so v hiši ter v poslopjih in hlevih, k nji spadajočih. Če so torej živali spravljene v hiši (oziroma v poslopjih in hlevih, k nji spadajočih), v kateri stanuje njih posestnik, mora on sam vpisati, oziroma dati vpisati podatke o koristnih živalih v naznanilnico, ki se tiče njega. Ako pa ni tako, mora tisti, kateremu so izročene te koristne živali, dotične vpise napraviti v naznanilnici te hiše, ki se tiče njega, oziroma jih provzročiti. Natančnejša podučila so natisnjena na četrti strani naznanilnice. V. Matični izpisek. Za popisovanje ljudi (ljudsko štetje): kolka in pristojbine prosto. ...........;.......................sin (očeta)........................... in (matere).............................je bil rojen v................... dne (dan, mesec, leto).................. ...................... Izdano v , dne 19 . . (Pečat.) Podpis voditelja matice. Dežela . . . Politični okraj : Krajna občina: Kraj: . . . Ulica ali trg:.......................... 1 Številka za orijentacijo: HlŠDa Št' \ Popisna številka: . . Ime hišnega lastnika:................... VI. Ovojna pola (seznamek zbranih naznanilnic) za kraje, v katerih se ne poizvedujejo stanovanjske razmere. (Spiše naj jo hišni posestnik ali njegov namestnik.) 1. Ali so pod gorenjo hišno številko še samostojna, za namene stanovanja služeča stranska poslopja in koliko?................ 2. Ali služi hiša (stransko poslopje) samo za stanovanje? 3. Ali služi hiša (stransko poslopje) poglavitno za stanovanje in poleg tega tudi za druge namene? . . . Ako „da“, ali so ti stranski nameni a) kmetijski in gozdarski? . . . b) obrtni (vštevši trgovino in promet)? ............................... c) drugi (zlasti javni)? 4. Ali služi hiša (stransko poslopje) poglavitno za druge namene in le zraven za stanovanje?................ Ako „da“, ali so ti glavni nameni a) kmetijski in gozdarski? . . . b) obrtni (vštevši trgovino in promet)? ......................... c) drugi (zlasti javni)? 5. Ali je hiša (stransko poslopje) določeno za začasno ali trajno stanovanjc lastnikovo ali njegove rodbine? (Vprašanje 5 je potrditi tudi tedaj, ako stanujejo razen lastnika ali njegove rodbine v hiši tudi stranke Najemnice.) Glavno poslopje Stransko poslopje Stransko poslopje Stransko poslopje Ako je to, kar je v prašanju, dano, je v dotični razpredelek vstaviti navpično črto Odstavek 1. Katere obrazce dobi hišni posestnik? Odstavek 2. Kaj naj takoj stori z njimi? Odstavek 3. Razdelitev 30. dne decembra 1910. 1. Odstavek 4. Kateri nadaljnji vpisi so naloženi' hišnemu posestniku. Podučilo. Eno ovojno polo in toliko naznanilnic, kolikor ima hiša stanovanj, poleg zaloge naznanilnic za primer, če ima ena ali druga stanujoča stranka toliko oseb, da ena naznanilnica ne zadošča zanjo. Na vsaki naznanilnici naj vpiše ulico (cesto, trg) in hišno številko, potem številke stanovanj po napovedi hišne najmarine. Ako v kraju ni hišne najmarine, je uporabiti številke, ki so morda v hiši; ako tudi takih številk ni, je treba stanovanja za štetje od spodaj navzgor tekoče ošteviliti. Hišni posestnik ali njegov namestnik naj 30. dne decembra 1910. 1. podeli vsaki v hiši stanujoči stranki potrebno število naznanilnic in po en izvod podučila za njih izpolnjevanje. (Obraz I in IV.) Hišni posestnik ali njegov namestnik mora odgovoriti na vprašanja, stoječa na tej poli zgoraj, čemu je namenjena hiša, in pri tem gledati zlasti < na naslednje: K vprašanju 1 : Šteti je le edino ali poleg drugih namenov za stanovanje služeča samostojna stranska poslopja. Čuvajnice i. e. prenosne, z zemljiščem ne trdno spojene gradnje ne veljajo za • stranska poslopja. K vprašanjem 2 do 5: Ako predtiskani razpredelki ne zadoščajo za vsa stranska poslopja, se lahko popolnoma enakovrstna stranska poslopja (n. pr. paviljoni velikih zavodov, poslopja za delavska stanovanja in gospodarska poslopja na velikih grajskih dvorcih) pri odgovoru združijo s tem, da se namesto navpične črte vstavi število stranskih poslopij. Ako je treba, se lahko porabi še ena pola ali več pol; na nadaljevalnih polah pa mora ostati za glavno poslopje določeni razpredelek prazen. K vprašanjema 3 in 4: H kmetijstvu in gozdarstvu se šteje tudi živinoreja in vrtnarstvo, lov, dobivanje gozdarskih stranskih produktov, ribarstvo in vodna kultura. Ako pa ima hišni posestnik sam stanovanje v hiši, mora tudi kakor vsaka stranka izpolniti naznanilnico ; ako stanuje sam v hiši, mora to potrditi na koncu svoje naznanilnice. Za imetnike stanovanj, ki se za izpolnitev naznanilnice poslužijo kake druge osebe in ki so zaradi tega. ker ne znajo pisati, po hudi bolezni ali kako drugače zadržani svojeročno potrditi, da je naznanilnica pravilno in popolno izpolnjena, mora hišni posestnik ali njegov namestnik pristaviti lo potrdilo. Če imetnik stanovanja ne zna niti sam pisati, niti ne poveri izpolnitve kaki drugi za to sposobni osebi, mora hišni posestnik ali njegov namestnik oskrbeti izpolnitev naznanilnice. Isto velja gledé odsotnih strank; pri tem naj hišni posestnik ali njegov namestnik, ako se razen imena ne morejo dobiti tudi vsa druga pojasnila, na naznanilnici v razpredelku za opomnje navede, zakaj se ni mogla popolnoma izpolniti. Ako bi bile v hiši ali v hlevih in stranskih poslopjih, spadajočih k nji, nastanjene domače koristne živali, ki niso izkazane v naznanilnici kake druge stranke (odstavek 28 podučila za izpolnjevanje naznanilnice), naj izpolni hišni posestnik ali njegov namestnik za te Živah četrto stran svoje naznanilnice, eventualno naj priloži v ta namen posebno naznanilnico. Pobirajo naj se naznanilnice 3. dne januarja 1911. 1. Pri tem naj se hišni posestnik ali njegov namestnik prepriča, da so vse stanujoče stranke svoje naznanilnice popolnoma izpolnile in podpisale. Ukrene naj takoj, da se dopolni, kar bi še bilo morda treba. Hišni posestnik ali njegov namestnik naj se prepriča tudi o tem, da so se naznanilnicam povsod prišili izpiski iz rojstnih knjig ali poverjeni prepisi rojstnih listov, ki jih je po § 19 predpisa o popisovanju ljudi donašati za moške domače osebe, rojene v letih 1891 vštevši do 1901. Zbrane naznanilnice naj se potem uredé po vrsti stanovanjskih številk, in številke stanovanj naj se zaporedoma zapišejo v prvi razpredelek nastopne tabele, in sicer tudi tedaj, kadar bi v stanovanju nikdo ne stanoval, ter se torej o njem ni izpolnila nobena naznanilnica — bodisi, da stanovanje sploh ni dano v najem, ali pa, da se uporablja samo za obrat kakega opravila. Ako se je za kako stranko izpolnilo več naznanilnic, je njih število navesti v razpredelku za opomnje. Na to naj se nadaljnji razpredelki tabele izpolnijo. Na koncu razpredelkov o številu gospodarstev in o skupnem številu navzočih oseb je poiskati vsoto za hišo. Ako bi v enem ali v več stanovanjih 31. dne decembra 1910. 1. ne stanoval nihče —- in sicer bodi si, da stanovanje ni dano v najem ali da se uporablja samo za obrat kakega opravila — ali pa, ako bi v njem stanovalo samo aktivno vojaštvo, katerega ne popisujejo civilni organi, je treba to v razpredelku za opomnje v tabeli izrečno povedati. Ako se stranka brani sprejeti naznanilnico, ali ako je opustila oddati izpolnjeno naznanilnico o pravem času, omeniti je tudi to v razpredelku za opomnje v tabeli. Tamkaj je tudi omeniti, če se je v posameznih naznanil-nicah zapazilo kaj nepravilnega. Naposled je treba sešiti vse naznanilnice z rojstnimi listi vred, ki so jim prišiti, ter jih položiti v to ovojno polo; na koncu te pole naj se izrečno potrdi, da se ni nobena stanujoča stranka prezrla, ter naj se pristavi datum in podpis. Vse naznanilnice z ovojno polo vred je oddati 5. dne januarja 1911.1. občinskemu načelniku ali organu, kateremu je naročeno, prevzemati jih. Odstavek 5. Pobiranje 3. dne januarja 1911. Kontrola popolnosti. Odstavek 6. Izpolnitev nastopne tabele. (Slovcnlsch.) 91 Številka stanovanja Ime imetnika stanovanja Število gospodarstev Skupno število navzočih oseb 0 p o m n j a • • Opomnja. Obrazec VI ima 4 strani, katerih prva stran obsega napis, vprašanja po stranskih poslopjih in, za kateri namen je določena hiša, ter začetek podučila, druga stran ostanek podučila in začetek tabele; tretja in četrta stran sta določeni za nadaljevanje tabele. Dežela:............................................ Ulica ali trg: Politični okraj: Krajna občina: Kraj: ............................................ Ime hišnega lastnika: Hišna št. f Številka za orientacijo I Popisna številka . . VIL Ovojna pola (seznamek zbranih naznanilnic) za kraje, v katerih se omejeno poizvedujejo stanovanjske razmere. (Spiše naj jo hišni posestnik ali njegov namestnik.) 1. Ali so pod gorenjo hišno številko še samostojna, za namene stanovanja služeča stranska poslopja in koliko?....... 2. Ali služi hiša (stransko poslopje) samo za stanovanje? . 3. Ali služi hiša (stransko poslopje) poglavitno za stano vanje in poleg tega tudi za druge namene?................. a) kmetijski in gozdarski? Ako „da“, ali so ti( stranski nameni b) obrtni (vštevši trgovino in promet)? . c) drugi (zlasti javni)?................... 4. Ali služi hiša (stransko poslopje) poglavitno za druge namene in le zraven za stanovanje?................................... Ako „da“, ali so ti glavni nameni a) kmetijski in gozdarski? b) obrtni (vštevši trgovino in promet)? c) drugi (zjasti javni)?.................... 5. Ali je hiša (stransko poslopje) določena za začasno ali bajno stanovanje lastnikovo ali njegove rodbine?.................... (Vprašanje 5 je potrditi tudi tedaj, ako stanujejo razen lastnika ali njegove rodbine v hiši tudi stranke najemnice.) 6. Število nadstropij najvišjega trakta:................ Glavno poslopje Stransko poslopje Stransko poslopje Stransko poslopje Ako je to, kar je v vprašanju, dano, je v dotični razpredelek vstaviti navpično črto [Za nadstropje velja brez ozira na običajno imenovanje vsak vodoraven oddelek (vrsta oken, vštevši visoko pritličje in polnadslropje) nad pritličjem (parterjem) ; za pritličje velja spodnji vodoravni °ddelek, čigar pôd je v višini ali nad višino ceste, oziroma zemljišča, ki ga obdaja.] 390 Kos LXII. 143. Ukaz ministrstva za notranje stvari z dne 20. avgusta 1910. 7. S katerim gradivom (strešna opeka, skrilj, lesene skodlje itd.) je krita streha?....... 8. Ali je hiša zavarovana zoper škodo po ognju? (Da ali ne?).............................. 9. Ah je hiša zvezana s kakim javnim vodovodom za pitno vodo? (Da ali ne?)................ 10. Število stanovanj v celem .... ; izmed njih a) oddanih . . . . ,b) praznih . . . . ; število stanujočih strank......... 11. Število priloženih naznanilnic........... [Tukaj pridano podučilo in tabela te ovojne pole se ujemata popolnoma z ustreznimi deli ovojne pole VI, razen konca odstavka 3 podučila, ki naj se glasi: „ . . . . podučilo za njih izpolnjevanje (obrazec II in IV)“ in opomnje na koncu tabele, ki se naj glasi: „Obrazec VII ima 4 strani, izmed katerih obsega prva stran napis, vprašanja po stranskih poslopjih in, za kateri namen je določena hiša, ter posebna vprašanja o hiši, in pa začetek podučila, druga stran ostanek podučila in začetek tabele; tretja in četrta stran sta določeni za nadaljevanje tabele.“] Dežela:........................................... Ulica ali Irg: Politični okraj : Krajna občina: Kraj: . . . Hišna št. j Številka za orijentacijo: I Popisna številka: . . VIII. Ovojna pola (seznamek zbranih naznanilnic) za kraje, v katerih se razširjeno poizvedujejo stanovanjske razmere. (Spiše naj jo hišni posestnik ali njegov namestnik.) 1. Ali so pod gorenjo hišno številko še samostojna, za namene -stanovanja služeča stranska poslopja in koliko?.............. Glavno poslopje Stransko \ Stransko poslopje j poslopje Stransko poslopje Ako je to, kar je v vprašanju, dano, je v dotični razpredelek vstaviti navpično črto 2. Ali služi hiša (stransko poslopje) samo za stanovanje? . 3. Ali služi hiša (stransko poslopje) poglavitno za stanovanje in poleg tega tudi za druge namene? a) kmetijski in gozdarski? Ako „da“, ali so ti stranski nameni b) obrtni (vštevši trgovino in promet)? . . c) drugi (zlasti javni)? 4. Ali služi hiša (stransko poslopje) poglavitno za druge namene in le zraven za stanovanje? a) kmetijski in gozdarski? Ako „da“, ali so ti glavni nameni b) obrtni (vštevši trgovino in promet)? . . c) drugi (zlasti javni)? 5. Ali je hiša (stransko poslopje) določena za začasno ali trajno stanovanje lastnikovo ali njegove rodbine? (Vprašanje 5 je potrditi tudi tedaj, ako stanujejo razen lastnika ali njegove rodbine v hiši tudi stranke najemnice.) 0. Lastnik (ime, poklic, naslov; pri jurističnih osebah natančno oznamenilo in štampilja): 7. Kdaj je bila hiša zgrajena ali popolnoma prezidana? ( pred 1. 1860? tKar se ujema, je podčrtati.) < 18GO_i87o? 1871 — 1880? 1881—1890? 1891—1900? 1901 — 1910? 8. Kako je prišla hiša v posest sedanjega lastnika: a) ali jo je zgradil? (Da ali ne?)............ c) ali jo je podedoval? (Da ali ne?)................... b) ali jo je kupil? (Da ali ne?).............. d) kako drugače?....................................... 9. Ali uživa hiša kako davčno ugodnost v zmislu zakonov o delavskih stanovanjih iz leta 1892 ali 1902? ..................... 10. Število nadstropij najvišjega trakta.......... [Za nadstropje velja brez ozira na običajno imenovanje vsak vodoraven oddelek (vrsta oken, vštevši visoko pritličje in polnadstropje) nad pritličjem (parterjem); za pritličje velja spodnji vodoravni oddelek, čigar pôd je v višini ali nad višino ceste, oziroma zemljišča, ki ga obdaja.] 11. Ali so v hiši stanovanja pod zemljo [souterain] (stanovanja, kojih pôd leži nižje nego cesta, oziroma zemljišče, ki obdaja hišo)? (Da ali ne?)...........; posamezni prostori za stanovanje pod zemljo? (Da ali ne?)................ 12. Ali so v hiši podstrešna stanovanja? (Da ali ne?)............ posamezni k stanovanjem v drugih nadstropjih ali pritličju spadajoči prostori ,za stanovanje pod streho? (Da ali ne?).............. 13. Koliko hlevov je v hiši, oziroma pri hiši (pri hišni številki)?........ a) za konje............... b) za druge koristne živali ...... 14. S katerim gradivom (strešna opeka, skrilj, lesene škodijo itd.) je krita streha?.......... 15. Ali je hiša zavarovana zoper škodo po ognju? (Da ali ne?).............. 16. Ali je v hiši dvigalnik za osebe? (Da ali ne?)............ 1 7. Ali spada k hiši vrt? (Da ali ne?)............. Ako da: ( ali samo vrt pred hišo? (Kar se ujema, je podčrtati.) t ali cvetlični vrt? I ali koristni vrt (za zelenjavo, sadovnjak, vinograd)? 18. Ali je hiša zvezana s kakim javnim vodovodom za pitno vodo? (Da ali ne?).................. 19. Ali se človeški odpadki odstranjujejo a) v stiku z občo kanalizacijo kraja?...............; b) z zistemom bečev?................; c) z greznico?...............; d) kako drugače?'................ 20. Koliko stranišč je a) v hiši?............; b) pri hiši (v vrtu i. e.?)............ 21. Število stanovanj v celem .... ; izmed njih a) oddanih . . . . ; b) praznih .... ; število stanujočih strank............... 22. Število priloženih naznanilnic........... [Tukaj pridano podučilo in tabela te ovojne pole se ujemata popolnoma z ustreznimi deli ovojne pole VI, razen konca odstavka 3 podučila, ki naj se glasi: , . . . . podučilo za njih izpolnjevanje (obrazec III in IV)“ in opomnje na koncu tabele, ki se naj glasi: „Obrazec VIII ima 4 strani, izmed katerih obsega prva stran napis, vprašanja po stranskih poslopjih in, za kateri namen je določena hiša, ter posebna vprašanja o hiši, druga stran pa podučilo in začetek tabele; tretja in četrta stran sta določeni za nadaljevanje tabele.“] Dežela:........................................... Ulica ali trg: Politični okraj:.................... Krajna občina (graščinsko ozemlje): Kraj:............................................. Ime hišnega lastnika : Hišna št. Številka za orijentacijo: Popisna številka: . . IX. Zapisnica za popis (štetje) prebivalstva in najvažnejših domačih koristnih živali po stanju 31. dne decembra 1910. I. (Izpolni jo naj popisni [števni] komisar.) 1. Ali so pod gorenjo hišno številko še samostojna, za namene stanovanja služeča stranska poslopja in koliko?................ 2. Ali služi hiša (stransko poslopje) samo za stanovanje? . 3. Ali služi hiša (stransko poslopje) poglavitno za stanovanje in poleg tega tudi za druge namene?........................ a) kmetijski in gozdarski? Ako „da“, ali so ti stranski nameni h) obrtni (vštevši trgovino in promet)? . . c) drugi (zlasti javni)? 4. Ali služi hiša (stransko poslopje) poglavitno za druge namene in le zraven za stanovanje?............................. a) kmetijski in gozdarski?.................. Ako „da , ali so ti ^ obrtni (vštevši trgovino in promet)? . . glavni nameni c) drugi (zlasti javni)?................... 5. Ali je hiša (stransko poslopje) določena za začasno ali trajno stanovanje lastnikovo ali njegove rodbine?................... (Vprašanje 5 je potrditi tudi tedaj, ako stanujejo razen lastnika ali njegove rodbine v hiši tudi stranke najemnice.) Glavno | Stransko | Stransko poslopje : poslopje ! poslopje Stransko poslopje Ako je to, kar je v vprašanju, dano, je v dotični razpredolek vstaviti navpično črto. Pripomnje za odgovor na ta vprašanja. K vprašanju 1. Šteti je le edino ali poleg drugih namenov za stanovanje služeča samostojna stranska poslopja. Čuvajnice i. e. prenosne, z zemljiščem ne trdno spojene gradnje ne veljajo za stranska poslopja. K vprašanjem 2 do 5. Ako predtiskani razpredelki ne zadoščajo za vsa stranska poslopja, se lahko popolnoma enakovrstna stranska poslopja (n. pr. paviljoni velikih zavodov, poslopja za delavska stanovanja in gospodarska poslopja na velikih grajskih dvorcih) pri odgovoru združijo s tem, da se namesto navpične črte vstavi število stranskih poslopij. Ako je treba, se lahko porabi še ena pola ali več pol; na nadaljevalni poli pa mora ostati za glavno poslopje določeni razpredelek prazen. K vprašanjema 3 in 4. H kmetijstvu in gozdarstvu se šteje tudi živinoreja in vrtnarstvo, lov, dobivanje gozdarskih stranskih produktov, ribarstvo in vodna kultura. Opomnja. Zapisnica ima na straneh 2, 3 in 4 iste razpredelke kakor naznanilnica z razločkom, da je razpredelek 1 na strani 2 zapisnice deljen v dva razpredelka : 1 a in 1 b, izmed katerih ima razpredelek la napis: ,Številka stanovanja“ in razpredelek ib napis: „Tekoče število oseb, spadajočih k vsakemu gospodarstvu (podučilo odstavek 9)“. Razen tega se razlikuje zapisnica od naznanilnice — ne glede na drugačen naslov — s tem, da odpade potrdilna klavzula, ki je na koncu naznanilnice. Na strani 4 je v prvi in četrti vrsti drobno tiskanega besedila postaviti „zapisnica“ namesto „naznanilnica“. X. Podučilo za izpolnjevanje zapisnice. Za vsako hišo mora popisni (števni) komisar izpolniti eno zapisnico ali potrebno večje število zapisnic tako, da se najprej odgovori na 5 vprašanj na prvi strani zapisnice o stranskih poslopjih in, za kateri namen je določena hiša, potem se na notranjih straneh 2 in 3 izkažejo vse osebe, ki jih je vpisati po določilih odstavka 10 tega podučila, urejene po stanujočih strankah in v njih po gospodarstvih, končno se izpolni 4. stran (domače koristne živali in njih posestniki, odstavek 28). Stranke sledé po vrsti številk stanovanj druga za drugo. Ako stanovanja še nimajo številk, jih je treba za popisovanje (štetje) od spodaj navzgor tekoče ošteviliti. Popisni (števni) komisar mora dobiti od rodbinskih poglavarjev in od samostojno živečih posameznih oseb podatke, ki jih je vpisati in ki se tičejo njih samih ali oseb, ki jih zastopajo, in ima, ker mora kontrolirati pravilnost in popolnost podatkov, pravico vpogledati v listine (rojstni list, eventualno poročni list itd., domovnico, eventualno poselsko knjižico, potni list i. e.), ki jih je treba imeti pripravljene in ki se tičejo pravih osebnih podatkov. Popisovanje ljudi se izvrši po stanju dne 31. decembra 1910. 1. Ob vprašanju, katere osebeje izkazati v zapisnici, inizpolnjujé razpredelke, v katerih je po njihovem predmetu odgovarjati na podlagi sedanjih razmer, je torej oziraje se na pojasnila, ki sledé k posameznim razpredelkom, dati v podstavo natančno stanje s koncem 31. dne decembra 1910. 1. Otroka na primer, ki se je rodil po 31. dne decembra 1910.1., če tudi preden se izpolni zapisnica, ni vzprejeti v zapisnico, osebo pa, ki je umrla po 31. dne decembra 1910. 1., če tudi, preden seje izpolnila zapisnica, pa je 'pisati v zapisnico in izvesti, vajenca, ki je bil oproščen v času med lem, je Ukazati še za vajenca, osebe, ki je bila v navedenem času navzoča v svojem rednem stanovanju, ko se je izpolnila zapisnica, pa odsotna, ni izkazati za odsotno, temveč za navzočo (prim. odstavek 2G tega podučila). Vendar je osebe, ki so bile s koncem 31. dne decembra 1910. 1. na potovanju — ne kraté sklepnega določila odstavka 2 tega podučila — vsekakor šteti za navzoče v kraju, v katerem so v letu 1911. najprej zopet imele stano-'anje ali prenočile. Kdor je sicer bil odsoten od svojega stanovanja v navedenem času, ne da bi hkratu drugje stanoval ali imel prenočišče, tega je šteti za navzočega v zapisnici, določeni za njegovo stanovanje, ker je ' takem primeru smatrati, da dalje stanuje v tem stanovanju (prim. od-stavek 10, št. 7, podučila). Odstavek 1. Ravnanje popisnega (števnega) komisarja. Obseg zapisovanja. Odstavek 2. Izbrani dan za popisovanje ljudi. (Slovenisch.) 92 Odstavek 3. Kje je šteti osebe, ki imajo več stanovanj? Odstavek 4. Stanovanja, v katerih nikdo ne stanuje, in odsotne stranke. Odstavek 5. Določilo za primer, če hiša nima številke. Odstavek 0. Posebnosti za vojaške osebe. V ostalem je v odstavku 10 določilo, katere odsotne osebe je zapisati v zapisnico. Stranke, ki imajo stanovanja na različnih krajih, ki stanujejo n. pr. v poletju na kmetih, pozimi pa v mestu, je šteti samo v stanovanju, v katerem so bile 31. dne decembra 1910. 1. Ako bi v kakem stanovanju 31. dne decembra 1910. 1. nikdo ne stanoval, ga je vendar z njegovo številko vpisati v zapisnico in to okolnost je narediti posebej razvidno s pristavkom pripomnje „ne stanuje nikdo“ v raz-predelku 2. O odsotnih strankah je terjati potrebna pojasnila od hišnega posestnika ali njegovega namestnika. Ako ni mogoče razen imena oseb dobiti vseh drugih pojasnil, je v razpredelku za opomnje v zapisnici navesti, zakaj se ni mogla popolnoma izpolniti. Ako bi hiša ne imela številke, česar ni pričakovati, se mora popisni (števni) komisar nemudoma obrniti na občinskega načelnika, ki mora takoj ukreniti, da dobi hiša številko, in o tem obvestiti števnega komisarja. Tudi za premična stanovališča (lesene ute, vozove, ladje) in druga ne za hiše ošteviljena stanovališča, ki služijo ljudem za stanovanje, je sestaviti zapisnice. Da se zabrani, da Stanovniki takih stanovališč, kojih stojališče cesto menja, kakor kaže izkušnja, ne uidejo štetju, mora števni komisar takoj, ko pride v kraj, dognati, ali je kaj takih stanovališč, in začeti z zapisovanjem do-tičnih oseb, oziroma njihove živine. Ker se po predpisu o popisovanju ljudi aktivno vojaštvo popisuje po vojaških oblastvih, zato zapisnica ni namenjena za popis aktivnega vojaštva. Zato je k aktivnemu vojaštvu spadajoče osebe, ki se kakor imetniki stanovanja, kakor družinski udje ali deželniki stanovanja vzprejemajo v zapisnico, vpisati z imenom in značajem samo v razpredelkih 1 in 2 in je tudi razpredelek 3 zanje primerno /zpolniti, v naslednjih razpredelkih 4 do 34 pa za te osebe ni ničesar vpisali. K aktivnemu vojaštvu spadajo vse osebe, nahajajoče se v staležu c. in kr. vojske, v c. in kr. vojni marini, v c. kr. deželni hrambi in v kraljevi ogrski deželni hrambi (častniki vojaškega staleža, duhovniki, avditorji, zdravniki, krdelni računarji, uradniki, častniški aspiranti, uradniški aspiranti, gažisti brez činovnega razreda ter moštvo), ki so v trajni ali začasni vojaški službi ali so časno na dopustu; izmed gažo prejemajočih oseb tudi tiste, ki so na dopustu s čakarino ali brez pristojbine. Za časno na dopustu veljajo tiste osebe v staležu c. in kr. vojske, v c. in kr. vojni marini, v c. kr. deželni brarnbi in v kraljevi ogrski deželni brambi, katerim se je dovolil dopust z omejenim časom, in ki se morejo o tem izkazati z dovolilom dopusta (dopustnico). K aktivnemu vojaštvu spadajo nadalje c. in kr. telesne garde, vojaški oddelki konjerejskih zavodov, vojaško stražno krdelo za c. kr. civilna sodišča na Dunaju in krdelo vojaške policijske straže. K aktivnemu vojaštvu pa ni šteti: Vseh oseb, ki so v vojski, vojni marini in v obeh deželnih hrambah in ki so v neaktivnem razmerju, to je trajno na dopustu, v neaktivni reservi, deželni brambi, nadomestni reservi ali pomorski brambi; nadalje vojaških oseb, ki so v pokoju ali v razmerju izven službe, tistih oseb oskrbovalnega staleža invalidov, ki živč zunaj vojaških invalidnic, končno vojaških in brambovskih penzijonistov. Častniki in moštvo orožništva se štejejo enako kakor civilne osebe. Vse vojaške osebe, ki pripadajo neaktivnemu staležu, ter orožništvo imajo gledé izpolnitve naznanilnice isto obveznost kakor civilne osebe. Za tiste moške domačine, ki so rojeni v letih od 1891. do vštevši 1901, je prišiti vsaki zapisnici, v kateri je tak domačin, kolka prost brezplačen izpisek iz rojstne knjige (obrazec V) ali poverjen prepis rojstnega lista, ako se to' ni zgodilo po predpisu že pri zadnjem popisovanju ljudi v istem kraju. Za domačine je smatrati vse avstrijske državljane, če tudi občina, v kateri imajo domovinsko pravico, ni znana ob času popisovanja. Ko so izpolnjeni vsi razpredelki zapisnice, ki pridejo v poštev, za vse osebe, ki jih je šteti v hiši, naj popisni (števni) komisar sešteje vpise v raz-predelkih 28 in 29 zapisnice in naj postavi spodaj skupno vsoto navzočih, ki se podaja iz teh obeh vsot. To vsoto je navesti, če se je moralo rabiti za hišo več zapisnic (odstavek 1), na zadnji zapisnici. Pojasnila za izpolnjevanje posameznih razpredelkov zapisnice. K razpredelku 1 (razdeljen v 1« i IJ). V razpredelku 1 a je vpisati v hiši nahajajoča se stanovanja z njihovimi številkami v aritmetičnem redu; v razpredelku 1 i je osebe, ki spadajo k posameznim stanujočim strankam, v obče tekoče ošteviliti, začenši pri vsaki posamezni stranki znova z 1. Izjema je samo v primeru, če sta v enem stanovanju nastanjeni dve gospodarstvi ali več, drugo od drugega neodvisno. V tem primeru naj se začno številke pri vsakem novem gospodarstvu z 1. V zapisnici je porabiti za vsako posamezno osebo posebno vrsto. K razpredelku 2. V ta razpredelek naj se za vsako posamezno gospodarstvo vpiše po naslednjem redu: 1. Imetnik stanovanja, oziroma načelnik gospodarstva (ako je v stanovanju samo eno gospodarstvo, je načelnik gospQdarstva ista oseba kakor imetnik stanovanja); 2. njegova žena, ki se udeležuje stanovanja; 3. vsi sinovi in vse hčere, ki se udeležujejo stanovanja; 4. tisti sinovi in tiste hčere v samskem stanu, ki se ne udeležujejo stanovanja in kar jih še ni samopravnih (doletnih ali za doletne spoznanih), tudi če so z doma na dalje časa (trajno), n. pr. v študijah, za posle, na potovanju, v aktivni vojaški službi itd.; izvzeti od tega so — ako je dana sodna ločitev zakona roditeljev — tisti otroci, ki se ne udeležujejo stanovanja, ker so odkazani drugemu zakonskemu drugu; 5. drugačni stanovanja se udeležujoči sorodniki, posvačenci ali drugi rodbinski udje; 6. stanovanja se udeležujoči rejenci in hranjenci; 7. stanovanja se udeležujoči gostje, ako niso že navedeni po kaki Prejšnji točki; Odstavek 7. Matične izpiske je prišiti za moške domačine, rojene v letih 1891 do 1901. Odstavek 8. Poizvedba in navedba skupne vsote navzočih prebivalcev. Odstavek 9. Številka stanovanja in tekoče število oseb. Odstavek 10. Ime; red vpisovanja. Odstavek 11. Razmerje k imetniku stanovanja, oziroma k načelniku gospodarstva. Odstavek 12. Spol. Odstavek 13. Datum rojstva. 8. osebe, ki so z imetnikom stanovanja v honorarnem, službenem ali plačilnem razmerju in se udeležujejo stanovanja, kakor n. pr.: odgojitelji, od-gojiteljice, posli in pomožni delavci (rokodelski pomočniki, komiji, vajenci itd.) ; 9. podnajemniki s svojimi ljudmi in kakimi posli, v istem redu in držeč se istih določil, kakor pri glavni stranki. Podnajemniki so tiste osebe, ki so od imetnika stanovanja prevzele v podnajem določen, prostorno omejen del stanovanja (izbo, kabinet itd.) ; 10. posteljaši (prenočevalci) i. e. z udi svoje rodbine; posteljaši (pre-nočevalci) so take osebe, ki rabijo za odplačilo samo ležišče za spanje. Ako bi se udeleževale stanovanja osebe, za katere ne ustreza nobeno izmed omenjenih oznamenil, jih je uvrstiti med goste (točka 7). Tukaj navedenega reda vpisov se je treba držati v vsakem gospodarstvu zase, torej tudi tedaj, ako sta v enem stanovanju nastanjeni dve gospodarstvi ali več drugo od drugega neodvisno (prim. odstavek 9). Zlasti se opozarja na to, da je osebo le tedaj uvrstiti v gospodarstvo z eno izmed navedenih lastnosti, ako nima sama svojega gospodarstva ali ne načeluje gospodarstvu. Za vpisovanje oseb aktivnega vojaškega staleža v razpredelek 2 veljajo v odstavku 6 dane pripomnje. Osebe, ki se navadno udeležujejo stanovanja, je tudi tedaj vzprejeti v zapisnico, če so začasno odsotne, n. pr. na potovanju, v bolnici i. e. * K razpredelku 3. Tukaj je natančno navesti sorodstvo ali drugačno razmerje med posameznimi osebami, navedenimi v razpredelku 2, in med imetnikom stanovanja (podnajemnikom itd.), oziroma načelnikom gospodarstva. • Imetnika stanovanja (načelnika gospodarstva) je oznameniti za imetnika stanovanja (načelnika gospodarstva). Pri vsaki izmed drugih oseb je povedati, ali je k imetniku stanovanja ali k prej imenovanemu načelniku gospodarstva, podnajemniku itd. v zakonskem razmerju ali v razmerju sorodstva kakor žena, sin, hči, oče, mati. brat itd.; ali je ta oseba njegov gost, ali pa pri njem v oskrbi ali na hrani, ali v honorarnem, mezdnem, delovnem ali služabnem razmerju, na pr. za odgojitelja, pomočnika, posla, vajenca itd. ; ali je ta oseba podnajemnik, najemnik izbe, posteljaš itd. pri imetniku stanovanja (načelniku gospodarstva). Stanovnike zavoda za skupno bivanje je oznameniti, kakršen je ta zavod, za gojence, samostance, bolnike, jetnike, goste (hotelske, gostilniške) itd. K razpredelku d in 5. Za vsako v razpredelku 2 zapisano moško osebo-je v razpredelku 4, za vsake žensko osebo pa v razpredelku 5 postavili navpično črto. K razpredelku (>, 7 iu S. Ako bi — kljub natančnemu poizvedovanju — ne bilo mogoče natančno navesti rojstvenih podatkov, je vsakega izmed teh treh razpredelkov izpolniti kolikor se da približno pravilno. Pri tem ni dajati prednosti okroglim desetinskim letom, to je letnim številkam, ki se končavajo z ničlami, kakor 1840, 1850 i. e., temveč prav tako kakor druge letne številke vstaviti samo tedaj, ako ali res značijo leto rojstva dotične osebe ali vsaj v zmislu prejšnjega odstavka tisto leto, ki se sme v resnici najhitreje smatrati za rojstveno leto. V tem zmislu se je ogibati okroževanj na desetinska leta. K razpredelku 9. Na prvi vrsti tega razpredelka je vpisati, ako je rojstveni kraj v eni izmed kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, ime rojstvenega kraja in, ako spada ta kraj h krajni občini z drugačnim imenom, v oklepaju tudi ime te krajne občine; na drugi vrsti je imenovati dotični politični okraj, na tretji vrsti pa deželo. Ako je rojstveni kraj v deželah svete ogrske krone, je imenovati rojstveni kraj, potem dotični komitat, na to — kakoršen je primer — Ogrsko ali Hrvaško-Slavonsko ali Reko z okolišem. Ako je rojstveni kraj v Bosni in Hercegovini, je navesti rojstveni kraj, okraj in „Bosna-Hercegovina“. Ako je končno rojstveni kraj izven vseh prej oznamenjenih ozemelj, je imenovati rojstveni kraj, nadrejeni upravni okraj (vladni okraj, departement itd.) in dotično državo. K razpredelku 10. Za avstrijske državljane je — po redu treh pri-praljenih vrst — navesti domovinsko občino, potem njen politični okraj in deželo. Ako je kraj štetja sam domovinska občina ali nje del, zadošča samo navedba domovinske občine. Ako je sicer znano avstrijsko državljanstvo kake osebe, ne pa njena domovinska občina, je vpisati tudi občino števnega kraja, oziroma števni kraj za domovinsko občino, toda s pristavkom: „po § 14 predpisa o popisovanju ljudi“.- Isto velja za osebe, o katerih je negotovo, ali pripadajo avstrijski državi ali ne. Za osebe pa, o katerih je gotovo, da tačas ne pripadajo nobeni državi, je vstaviti črte počez. Za ogrske državljane je imenovati domovinsko občino, komitat in — kakršen je primer — Ogrsko ali Hrvaško-Slavonsko ali Reko in okoliš. Za bosensko-hercegovinske deželane je navesti domovinsko občino, okraj in „Bosna-Hercegovina“. Za vse spredaj še ne omenjene osebe je imenovati — ako je v državi, kateri pripadajo, tudi pravna ustanova občinske pristojnosti (domovinstva) — dotično (domovinsko) občino in nadrejeni upravni okraj (vladni okraj, departement itd.), vsekakor pa dotično državo. K razpredelku 11. Tukaj je navesti, ali je oseba rimsko-katoliška, grško-katoliška, armensko-katoliška, staro-katoliška, grško-vzhodna, armensko-vzhodna, evangeljska avgsburškega veroizpovedanja (luteranska), evangeljska helveškega veroizpovedanja (reformirana), liernhutska, angličanska, meno-nitska, unitarska, lipovanska, izraelska, mohamedanska itd. ali pa brez veroizpovedanja. K razpredelku 13. Ta razpredelek je izpolniti samo za pripadnike ozemlja, zastopanega v državnem zboru. Za vsako tako osebo naj se pove jezik, katerega se poslužuje v navadnem občevanju, vsekakor pa samo eden izmed tu imenovanih jezikov, in to: nemški, češki-moravski-slovaški, poljski, maloruski, slovenski, srbski-hrvaški, italijanski-ludinski, rumunski, tnadjarski. Da se dožene, katerega izmed teh jezikov je zapisati za občevalni jezik oseb, ki se vpišejo, mora popisni (števni) komisar v zmislu navodila, podeljenega v odstavku 1, poprašati gospodarje ali samostojno živeče posamezne osebe in se varovati, da z načinom, kako stavi vprašanje, nikogar ne premoti 1er ne vpliva na odgovor na to vprašanje. Za otroke, ki še ne znajo govoriti, potem za osebe, ki se zavoljo telesne napake ali zavoljo popolnega nedostatka duševnega razvoja prav za prav ne Odstavek 14. Rojstveni kraj. Odstavek 15. Domovinstvo in državljanstvo. Odstavek 1«. Vera. Odstavek 17. Občevalni jezik. Odstavek 18. Zna citati in pisati. Odstavek 19. Telesne hibe. Odstavek 20. Stroka glavnega poklica. Služba v poklicu. poslužujejo nobenega jezika, naj se izmed gori imenovanih jezikov vpiše tisti, ki bo, oziroma bi bil z ozirom' na rodbino, eventualno na drugačno okolico, v kateri živč, najbrže občevalni jezik. K razpredelku 14 in 15. Za osebe, ki znajo citati in pisati, je v raz-predelku 14 vpostaviti navpično črto, za osebe, ki znajo samo citati, pa v razpredelku 15. Za osebe, ki ne znajo niti čitati niti pisati, je postaviti v oba razpredelka črto počez. K razpredelku 16 in 17. Za slepe osebe je vstaviti navpično črto v razpredelku 16, za gluhoneme v razpredelku 17, za osebe, ki so slepe in gluhoneme, pa v vsakem teh dveh razpredelkov. Za slepe veljajo tukaj ne samo popolnoma oslepele osebe, temveč tudi tiste, katerih vid ne zadošča, da bi se na tujih krajih same spoznale (orijentirale) in da bi mogle šteti razprte prste roke na temnem ozadju v razdalji nad en meter. K razpredelkoma 18 in 19. Glavni poklic — ali za osebe, ki imajo samo en poklic, edini poklic — je tisti, na katerem sloni poglavitno slan v življenju ali od katerega izvira zaslužek docela ali večinoma (tudi če se od časa do časa, n. pr. 31. dne decembra, ne izvršuje). Navesti ga je za vsako posamezno osebo, ki je v določnem poklicu, kolikor moči natančno, da se more prebivalstvo pravilno in natančno deliti po vrstah poklica. Zato se je tukaj izogibati vseh izrazov, ki oznamenjajo poklic le v bče, in za vsako osebo, ki ima kak poklic, se mora natančno navesti: v razpredelku 18 stroka glavnega poklica. v razpredelku 19 stopnja v poklicu, namreč lastninsko, posestno, kolonsko, zakupno, deputatno, službeno, učno ali delovno razmerje i. e., torej na primer: Za osebe, ki imajo v samostojnem ali nesamostojnem stanu svoj glavni poklic v kmetijstvu, gozdarstvu i. e.: v razpredelku 18: kmetijstvo, gozdarstvo (tudi vrtnarstvo, živinoreja, dobivanje šote, ribarstvo i. e.); v razpredelku 19: lastnik, solastnik, uživalec, zemljiški posestnik, graščak, kolon, zakupnik, ravnatelj, upravnik, oskrbnik, nadzornik, graščinski uradnik, gozdar, gospodarski opravnik (šafer), logar, Švicar, glavni hlapec, hlapec, dekla, ovčar, dninar itd. Za osebe, ki imajo v samostojnem ali nesamostojnem stanu svoj glavni poklic v obrtu. industriji, trgovini, rudarstvu, prometu i. e. : v razpredelku 18: posebno stroko (vrsto in način) rokodelstva, ki ga izvršujejo, fabrikacije, trgovine ali drugačnega obrta itd. Zatorej tukaj ne zadoščajo izrazi kakor fabrikant, trgovec, zasebni uradnik, inženir, fabriški delavec, delavec itd., temveč navesti se mora vedno stroka (branša), n. pr. predilnica za bombaž, trgovina z materijalnim blagom, bančna trgovina, premogovnik, zavarovalno opravilo, konfekcija oblek, gradnja železnic, cest, pristanov, vinotoč, hotel itd. Posebno je paziti na to, da vsaka oseba, ki ima opravilo v rokodelstvu, natančno navede to rokodelstvo; tako se morajo mizarji. ključavničarji itd. oznameniti za mizarje itd., tudi če delajo v pivovarni, papirnici ali v kakršnemkoli obrtnem ali kmetijskem obratu (navedba poslednjega obrata spada v razpredelek 20); r v razpredelku 19: imetnik obrta (samostojen namestnik), fabriški posestnik, rudarski družabnik, zakupnik, mojster, samostojen agent ali potnik itd.; ravnatelj, poslovodja, prokurist, disponent, nameščen agent ali potnik, oddelni načelnik, knjigovodja, računovodja, blagajniški uradnik, delovodja, pomočnik, pomagač, vajenec, fabriški delavec, pomožni delavec, rudar, trgovinski pomočnik, trgovinski volonter, prodajalec, nalakar, dninar, razna-šalec, kočijaž, voznik, domači hlapec, kuharica, hišna (sobarica) itd. Za aktivne javne uradnike in nameščence: v razpredelku 18 : natančnejše oznamenilo njihove službe, n. pr. : državna služba, deželna služba, okrajna služba, komunalna služba itd. ; v razpredelku 19: čin, stopnja v službeni stroki, n. pr. finančni svetnik, višji inženir, okrajni zdravnik, magistratni koncipist, davčni oficijal, poštni asistent, uradni sluga itd. Za pripadnike svobodnih poklicev: v razpredelku 18: posebna stroka poklica, kakor odvetništvo, notarijat, zdravniški poklic, godbenik, arhitekt, slikar, kipar; pri tem naj se umetniki, ki so kiparji, slikarji itd., oznamenijo vrhu tega za umetnike; v razpredelku 19: odvetnik, notar, koncipijent, solicitator, urednik, zdravnik v bolnici, profesor na akademiji itd. Ako se v razpredelku 18 vpisani poklic izvršuje samostojno, ne da bi bilo za to običajno posebno oznamenilo, ki se vpiše v razpredelku 19, je vpisati v razpredelku 19 besedo „ samostojno “, n. pr. (razpredelek 18:) učitelj glasbe, (razpredelek 19:) samostojen; ali : (razpredelek 1 8 :) zdravniški poklic, (razpredelek 19:) samostojen zdravnik. Za osebe, ki so v osebnih ali hišnih službah višje ali nižje kategorije: v razpredelku 18: „osebne službe“ ali „hišne službe“. Oznamenil kakor zasebni uradnik, nameščenec, posel tukaj nikakor ni vpisovati ; v razpredelku 19: natančno oznamenilo njihove službe ali opravila n. pr. domači učitelj, zasebni tajnik, čitatelj, čitateljica, podpora gospodinje itd., komorni strežaj. strežaj, ključar, ključarica, komorna strežajka, kuharica, hišna, pestunja, hišnik itd. Za dninarje z menjajočim opravilom je v razpredelku 18 navesti tisto stroko poklica, v kateri navadno delajo, v razpredelku 19 pa besedo »dninar“. Za osebe brez določnega poklica je v razpredelku 18 navesti, huko se v bistvenem preživljajo, torej n. pr. renlnik, hišni posestnik, vpo-hojenec, kotar, preužitkar, nadarbinar, Stanovnik oskrbovalnice ali ubožnice, hiralnice, prejemnik podpore itd. Razpredelek 19 je izpolniti s črto počez. Samo za vpokojence je v razpredelku 18 vpisati oznamenilo „vpokojenec“, v razpredelku 19 pa zadnji čin (naslov) s pristavkom „i. s.“, „v p.“ i. e., n- pr. okrajni glavar v. p. Osebe, ki se oskrbujejo, oziroma zadržujejo v bolnicah, porodilnicah, Zavodih za najdence, v blaznicah i. e., ter v kaznilnicah in jetnišnicah in ‘agih zapornicah, je vpisovati po njihovem navadno le časno prekinjenem P°klicu. Odstavek 21. Oznamenilo obrata. Odstavek 22. Glavni poklic koncem leta 1907. in stopnja v takratnem glavnem poklicu. Za zakonske žene, otroke in druge ude rodbine je izpolniti raz-predelek 18 in 19 kakor za druge osebe, ako imajo sami svoj poklic. Ako taka oseba nima svojega poklica, pa redno in ne samo postransko podpira gospodarja v njegovem poklicu, je tudi zanjo v razpredelku 18 vpisati stroko gospodarjevega poklica. V razpredelku 19 je za take rodbinske ude, ako dobivajo plačo v gotovini, vstaviti ali kakšno je njihovo delovno ali službeno razmerje, ali vsaj „pomaga za plačo“; ako za svojo pomoč ne prejemajo plače v gotovini, je v razpredelku 19 zapisati samo besedo „pomaga“. Kar se tiče specijalno zakonskih žen, je taka sopomoč seveda mogoča pri kmeticah, kakor tudi pri ženah obrtnikov, trgovcev itd. Golega oskrbovanja gospodinjstva ni smatrati za sopomoč v gospodarjevem poklicu. Učence in dijake je v razpredelku 18 oznameniti za učence in dijake, ako nimajo v zmislu sprednjih določil že določnega poklica, n. pr. kakor vajenec, praktikant, elev itd., ali tudi samo kakor pomagajoči udje rodbine. Razpredelek 19 je potem izpolniti s črto počez. Samo ako se za kako osebo ne more navesti noben poklic v zmislu sprednjih določil (n. pr. za majhne otroke), je razpredelka 18 in 19 izpolniti s črtama počez. K razpredelku 20. Ta razpredelek je izpolniti za vse nesamostojne osebe t. j. uradnike, nameščence in uslužbence, delavce itd. Razpredelek ima namen narediti razviden obrat (podjetje, urad), v katerem se izvršuje glavni poklic. To lahko služi na eni strani v pojasnilo cesto ne povsem jasnih navedb v razpredelku 18, na drugi strani pa ima ta vpis pomen, da se označijo poklicne razmere, zlasti takih oseb, pri katerih se izvrševani poklic ne ujema z vrsto obrata, v katerem se izvršuje poklic, kakor n. pr. pri strojnoključavni-čarskem pomočniku, ki je nameščen v kmetijskem veleobratu, pri kmetijskem delavcu, ki je nameščen v cukrarui, pri vrtnarju, ki je nameščen v fabriki za pohištvo, pri mizarskem pomočniku, ki je nameščen v železniški delavnici, v fabriki za konserve i. e. Pri javnih uradnikih in slugah je važno zlasti opravilo v kakem pridobitnem podjetju države, dežele ali občine, n. pr. pri železnici, pošti, v mestni plinarni ali elektrarni i. e. V tem razpredelku je torej kolikor moči natančno navesti obrat, urad, podjetje, zavod, v katerem dela uradnik, nameščenec ali delavec i. e., n. pr.: Kmetsko gospodarstvo, graščinski obrat, pivovarna, fabrika olja, železnica, podjetje z omnibusi, spedicijsko opravilo, trgovina s podobami, gostilna, tkalnica svilenih trakov, tiskarna bombaževega blaga, apretura lanenih tkanin, fabrika šivalnih strojev, trgovinaz usjnenim galanterijskim blagom, odvetniška pisarna itd. Za samostojne osebe, osebe brez poklica, potem za osebe, ki oh času štetja ne izvršujejo svojega poklica, n. pr. tisti, ki so brez dela ali ki ga ne izvršujejo v določnem obratu, je v razpredelku 20 vstaviti črto počez. K razpredelku 21 iti 22. Tukaj je prav tako, kakor je bilo popisano v odstavku 20, vpisati koncem 1907. 1. izvrševani glavni poklic in stopnjo v glavnem poklicu koncem 1907. 1., to tudi tedaj, ako je stroka glavnega poklica ostala enaka. Ako se poklic ni izpromenil od tega časa, zadoščata besedi „kakor sedaj“. Ako je tudi stopnja v glavnem poklicu ista kakor koncem 1907. 1., zadoščata tudi v razpredelku 22 besedi „kakor sedaj“. Samo za osebe, ki so bile tedaj brez poklica, se smejo v razpredclke 21 in 22 vstaviti črte počez. Za osebe, ki so bile koncem 1907. 1. aktivne vojaške osebe, je v raz-predelku 21 vpisati „vojak“, v razpredelku 22 ali „dolžen služiti“ ali „po poklicu“, po tem, ali so bile tedaj v prezentni službi zgolj izpolnjujé zakonito službeno dolžnost ali so bile po poklicu vojaške osebe. K razpredelku 23 in 24. Ta dva razpredelka je izpolniti za tiste osebe, ki poleg svojega glavnega poklica ali brez določnega poklica, bodisi ob času popisovanja ali ob kakem drugem letnem času izvršujejo pridobitno opravilo, na katerem sloni znaten del njih skupnega dohodka. Izmed več takih pridobitnih opravil je navesti najvažnejše. Stroka postranskega zaslužka in stopnja v postranskem zaslužku se mora prav tako natančno označiti, kakor je predpisano v odstavku 20 za stroko glavnega poklica in stopnjo v glavnem poklicu; zlasti je tudi pri vsakem posameznem rodbinskem udu navesti eventualen postranski zaslužek. K razpredelku 25. Ta razpredelek služi za pojasnilo, ali se v raz-predelkih 23 in 24 oznamenjeni postranski zaslužek izvršuje hkratu poleg glavnega poklica ali menjaje z njim, morda ob drugem letnem času. Vpisati je torej ali „hkratu“ ali navedbo časa, n. pr. „samo poleti“, „o priliki“ ali „ob nedeljah in praznikih“ i. e. K razpredelkoma 26 in 27. Na ta vprašanja je odgovoriti tako za lastnike kakor tudi za solastnike, in sicer ne z natančnim naštevanjem — v tuzemstvu ležečega — realnega posestva, temveč samo z da ali ne. Lastnikom je enačiti fidejkomisne posestnike in duhovne uživalce. Za kmetijsko ali gozdarsko zemljišče (razpredelek 26) je smatrati vsako zemljišče, o katerem more po navadnem običaju govorjenja veljati, da se rabi kmetijsko ali gozdarsko. Tudi sadovnjake, vrtove za zelenjavo in cvetlice i. e., ki se obratujejo vsaj deloma za vir dohodkov, je šteti za kmetijska zemljišča. Golih domačih in cvetličnih vrtov ni smatrati za kmetijska in gozdarska zemljišča, temveč jih je izkazati prav tako kakor hišno in drugo realno posest v razpredelku 27. K razpredelku 28 do 32. Z vpisom navpične črte v razpredelku 28 je za časno navzoče oznameniti tiste osebe, ki stanujejo samo vsled začasnega povoda na krajši čas v stanovanju, v katerem jih je šteti (odstavek 10); za trajno navzoče v razpredelku 29 pa tiste, ki stanujejo v svojem rednem stanovanju. Za vsako trajno navzočo osebo, zlasti tudi za otroke, zapisane v zapisnici, je razen tega v razpredelku 30 natančno navesti leto, od katerega bivajo v občini popisnega kraja prostovoljno in nepretrgoma. Za neprostovoljno je smatrati bivanje, ki je odvisno od izpolnjevanja zakonite vojne dolžnosti; nadalje seveda bivanje jetnikov, kaznjencev v ječah i. e. Nepretrgano je bivanje, ako oseba v navedenem času občine popisnega kraja ni nikdar zapustila z namenom, da se več ne povrne tja. Začasne prostovoljne odsotnosti (n. pr. na potovanju, v opravkih, na božjih potih) torej ni smatrati za pretrgano bivanje, če je pri tem bil namen obdržati bivališče v občini popisnega kraja. Tudi odsotnost od občine popisnega kraja, da se izpolni zakonita vojna dolžnost, ne velja za pretrgano bivanje. Za časno odsotne je oznameniti v razpredelku 31 tiste osebe, ki vsled začasnega povoda za krajši čas ne stanujejo v svojem rednem stanovanju; (Slovenlsch.) Odstavek 23. Postranski zaslužek. Odstavek 24. Kdaj se izvršuje postranski zaslužek. Odstavek 25. Realna posest. Odstavek 26. Navzoč. Odsoten. Doba bivanja. 93 Odstavek 27. Bivališče odsotnega. Odstavek 28. Domače koristne živali. za trajno odsotne v razpredelku 32 pa liste, ki so od svojega stanovanja odsotne na daljši čas, ako n. pr. študirajo, §e izobražujejo za svoj poklic, ako so kje za posle, v uku itd. Po tem takem je za vsako osebo, ki jo je šteti, v enega izmed štirih razpredelkov 28, 29, 31, 32 vstaviti navpično črto. Seveda velja tudi za izpolnjevanje teh razpredelkov izbrani dan v zmislu določil, ukrenjenih v odstavku 2. K razpredelku 33. Ako je dotična oseba z doma v kakem drugem. toda h krajni občini popisnega kraja spadajočem kraju, naj se zapiše samo ime tega kraja; ako pa odsotna oseba biva v kaki drugi krajni občini ozemlja, zastopanega v državnem zboru, je navesti krajno občino, politični okraj in deželo. Biva li odsotna oseba v deželah svete ogrske krone, je navesti, ali biva na Ogrskem, Hrvaško-Slavonskem ali na Reki in okolišu. Ako je dotična oseba odsotna v Bosni ali Hercegovini, je navesti ti deželi. Ako je kdo z doma v drugih deželah, je navesti samo inozemsko državo, n. pr. Bavarsko, Francosko, Švico, Brazilijo itd. Napovedi o domačih koristnih živalih naj se nanašajo samo na živali, ki so v hiši ter v poslopjih in hlevih, spadajočih k njej. Ako so torej živali nastanjene v hiši (oziroma v pripadajočih poslopjih in hlevih), v kateri stanuje njih posestnik, mora on dali potrebna pojasnila. Ako ni tako, ima to dolžnost tisti, kateremu so poverjene te koristne živali. Natančnejša podučila so natisnjena na četrti strani zapisnice. Dežela:................................. Krajna občina (graščinsko ozemlje): Politični okraj: .................... Kraj:................................................ XI. Zbiralnica zapisov, napravljenih za vsak kraj ob popisovanju ljudi po stanju 31. dne decembra 1910.1. (Spiše naj jo po krajih občinski načelnik, in sicer za vsak kraj [ne morda za katastrsko občino] eno zbiralnico s potrebnimi vložnimi polami, na katerih je natisnjena zgolj tabela, ki sledi spodaj. Ako bi bilo v večjih mestih namenu primerno še dalje deliti, se lahko napravi za vsak mestni del tudi posebna zbiralnica ; toda potem se mora v vseh okolnostih poiskati vsota za cel kraj.) V to zbiralnico naj se po vrsti, kakor so hišne številke, vložč : Za kraje, kjer se popisuje z naznanilnicami: Naznanilnice I, II ali lil (z matičnimi izpiski V ali prepisi rojstnih listov vred, ki so jim prišiti [prim-obr. IV, odstavek 6]) v pripadajočih ovojnih polah VI, VII ali VIII; za kraje, kjer se popisuje z zapisnicami: Zapisnice IX (z matičnimi izpiski V ah s prepisi rojstnih listov vred, ki so jim prišiti [prim. obr. X, odstavek 7J). [Tudi za premična stanovališča (lesene koče, vozove, ladje) in druga ne za hiše ošteviljena, ljudem za stanovanje služeča stanovališča je spisati ovojne pole in naznanilnice, oziroma (prim. obr. X, odstavek 5, al. 2 in 3) zapisnice in jih vzprejeti v zbiralnice po hišah s številkami.] — Hišna štev. Število naznanilnic ali zapisnic Število stanujočih strank Skupno število navzočih oseb 0 p o m n j a • f Dežela:................................ Krajna občina (graščinsko ozemlje): Politični okraj: .................... Kraj:............................................... Sodni okraj :.......................... XII a. Krajni pregled, I. del. Prebivalstvo po spolu, bivališču, državljanstvu (domovinstvu), veri in občevalnem jeziku. Opomnja. Podučilo za sestavljanje krajnega pregleda je natisnjeno na 4. strani tega obrazca. Izdajo se tudi vložne pole, kojili 1. in 3. stran ustrezata strani 409 in kojih 2. in 4. stran ustrezata strani 408 tega državnega zakonika. Hišna štev. Hiše, v katerih se Število stanujočih strank 1 Skupno število navzočega prebivalstva Spol Navzoč- nost Državljanst stanuje ne stanuje j moški ženski trajna začasna v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru domovinstvo (pristojnost) v občini popisnega (števnega) kraja v kaki drugi občini istega političnega okraja v kakem drugem političnem okraju iste dežele 1 r t > > â •S g t •2 f s? £•§ |2 & 14' 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 — — • Nav z,o t e Vera navzočega prebivalstva tß O 'S 1 I K .5 '5 S I g' ‘g 3 katoliška 20 21 vzhodna 23 I 24 evan- geljska f 4 11 g Ê P rt d •a9 s s •Sfl 6B'| O G ll O) OJ 2 s t v o Vera J ■% £ CO 1 I a l •? 3 Občevalni jezik navzočega domačega prebivalstva (razpredelek 14) S > % I 3 Odsotno domače prebivalstvo odsotno f t I Z Opomnja (Stran 4 obrazca XII a, krajni pregled, I. del.) Podučilo za sestavljanje krajnega pregleda. Za vsak kraj (ne morda za katastrsko občino) je sestaviti en krajni pregled. Ako bi bilo pri večjih mestih namenu primerno še dalje deliti, se lahko za vsak mestni del sestavi tudi poseben delni krajni pregled, toda potem se mora vsekakor poiskati vsota za cel kraj. Sestava krajnega pregleda je izmed najvažnejših delov v teku popisovanja ljudi (ljudskega štetja), ker je prehod od ovedbe, v mnogih delih z besedo izražene, k popolni razložbi z golimi številkami. Komur je torej ta sestava izročena, tega naloga je, da vse napovedi v naznanilnicah in zapisnicah z največjo natančnostjo prenese v krajni pregled in ž njih posname vsote za kraj. To delo naj se tem vestneje opravlja, ker bi drugače s poznejšimi popravki in popolnili občinam, ki so dolžne sestavljati krajne preglede, nastali višji stroški in bi ne bilo moči držati se roka, ki je predpisan za predložbo posameznih pregledov. Daši je po § 21 predpisa k zakonu o popisovanju ljudi z dne 29. marca 1869.1. (drž. zak. št. 67) natanko preskusiti naznanilnice in zapisnice, preden se začne sestavljati krajni pregled, naj si vendar sestavljalec poslednjega v vseh primerih, v katerih mu prihajajo pomisleki proti posameznim napovedim, preskrbi potrebno pojasnilo s poizvedovanjem in s povpraševanjem ter dodatnim preiskavanjem. Posebno se mora paziti na to, da se vsi podatki v naznanilnicah in zapisnicah zapišejo v prave razpredelke krajnega pregleda. Preden se začne sestavljati krajni pregled, naj se izvršč na naznanilnicah in zapisnicah samih tista pripravljalna dela, ki olajšujejo prenos v krajni pregled. Ta pripravljalna dela so: 1. Odsotne osebe se v naznanilnicah in zapisnicah oznamenijo s posebno barvo (z rdečim ali modrim svinčnikom), ker se morajo podatki o teh osebah vpisavati v krajni pregled ločeno od podatkov pričujočih oseb. • 2. Osebe, pripadajoče aktivnemu vojaštvu, ki se nahajajo v razpredelku 2 naznanilnic in zapisnic, se oznamenjajo slično, ker se te osebe sploh ne prenašajo iz naznanilnic ali zapisnic v krajni pregled. (Prim. konec tega podučila za I. del krajnega pregleda.) 3. Navpične črte v naslednjih razpredelkih naznanilnic ali zapisnic, in to: 4, 5, 31 in 32 se seštejejo. Gledé razpredelkov 28 in 29 v naznanilnicah ali zapisnicah, katerih vpise so sešteli že imetniki stanovanj, oziroma popisni (števni) komisarji, je preskusiti, ali se je prav seštevalo, in eventualno je treba napako popraviti. Krajni pregled se deli v dva dela: 1. o prebivalstvu; 2. o domačih koristnih živalih. Za I. del je namenu primerno rabiti en izvod obrazca XII a za delovni (ročni) izvod ter oznameniti podatke za vsako posamezno osebo z navpično črtico v dotičnem razpredelku, kolikor moči varčujč s prostorom; po tem se črtice za vsako hišo preštejejo in vsote prenesti s črnilom v drug izvod krajnega pregleda. Da se številke prav vpisujejo v primerne razpredelke I dela, je paziti na naslednje: V razpredelek 1 na II. strani naj se vpisujejo hiše po aritmetični vrsti hišnih številk, in sicer samo številke res obstoječih hiš (soglasno s krajnim seznamkom ali z navedbo in utemeljitvijo razlik). Če je o kateri hiši naznanjeno, da se v njej ne stanuje, se mora vendar vpisati s svojo številko; ostali raz-predelki pa naj se prečrtajo v lem primeru s počez potegnjeno črto. Pri planinskih kočah je v zadnjem razpredelku (opomnja) vstaviti črki p. k. (A. H.) • Kadar bi se zgodilo, kar je komaj misliti, če se natanko ravna po zakonitih predpisih, da ne bi bilo moči ovedeti hišne številke poslopja, v katerem se stanuje, tedaj naj se tako poslopje uvrsti za poslednjo hišno številko; tu se pa samo umé, da je treba tudi v tem primeru vse razpredelke krajnega pregleda izpolniti s primernimi številkami. Prav tako je ravnati z drugimi stanovališči, n. pr. z lesenimi kočami, vozovi, ladjami i. e., če služijo ljudem za stanovanje. To, ali se v hišah stanuje ali ne, naj se naredi razvidno v razpredelku 2, oziroma 3 s tem, da se vpostavi navpična črta. ■Število stanujočih strank k razpredelku 4 v krajnem pregledu se pokaže iz tretjega razpredelka v zbiralnici XI. Za vse ostale; razpredelke krajnega pregleda se posnamejo napovedi iz naznanilnic, oziroma iz zapisnic. Razpredelki 4 do 26 na strani II in 27 do 46 na strani III so namenjeni za izkaz navzočega (domačega in tujega) prebivalstva po posameznih hišah. Odsotni domačini se posnamejo iz razpredelkov 31, 32 in 33 v naznamlnicah, oziroma zapis-nicah, in se s številkami vstavijo v razpredelke 47 in 48 krajnega pregleda (stran III); na to se v razpredelku 49 krajnega pregleda posname vsota navzočih oseb za vsako hišo. Toda v razpredelkih 5 do 46 se ne sme nanje nikakor jemati ozir, ker se v teh razpredelkih uvršča samo zares navzoče prebivalstvo. Ker je po § 14 predpisa o popisovanju ljudi izmed odsotnega prebivalstva šteti samo domačine, to je tiste osebe, ki imajo domovinsko pravico v ozemlju dežel, zastopanih v državnem zboru, se vse druge odsotne osebe, ki se nahajajo v naznanilnicah ali zapisnicah (vštevši tiste, ki so iz dežel svete ogrske krone, potem iz Bosne in Hercegovine), ne smejo prenašati v krajni pregled. Ko so vse za vsako posamezno hišo ovedene osebe (izvzemši odsotne inozemce) prenesene v krajni pregled, je dobro napraviti pri vsaki hiši računske poskušnje za vsa tista števila, ki se morajo ujemati, ker se tako kake napake v računanju mnogo lažje najdejo nego potem, ko se je že završil krajni pregled. Ko je vse vpisano, se seštejejo v I. delu številke za kraj, in sicer najprej številke razpredelka 5 na strani II in razpredelka 49 na strani III, ker dajeta ta dva temeljne številke, s katerimi se morajo ujemati vsote ostalih razpredelkov. In sicer se morajo z vsoto razpredelka 5 „Skupno število navzočega prebivalstva“ ujemati: a) Na strani II: vsote razpredelkov 6 -J- 7 (navzoče prebivalstvo po spolu) ; vsote razpredelkov 8 + 9 (navzoče prebivalstvo po času navzočnosti); vsote razpredelkov 14 do 17, ki so v razpredelku 18 (navzoče prebivalstvo po državljanstvu). b) Na strani II in III: vsote razpredelkov 19 do 35, ki so v razpredelku 36 (navzoče prebivalstvo po veri). Z rtizpredelkom 14 na strani II in z razpredelkom 46 na strani III se mora ujemati vsota razpredelkov 37 do 45 na strani III, ker naj se občevalni jezik izkazuje samo za navzoče prebivalstvo avstrijskega državljanstva. Izkazi o osebah, ki pripadajo aktivnemu vojaštvu in kijih priobči vojaško oblastvo, naj se '’pišejo v I. delu krajnega predgleda na strani II in III na koncu v eni vrsti. (Sloveimch«) V II. delu krajnega pregleda je prav tako vsaka vrsta določena za številke ene hiše. Hiše brez domačih koristnih živali se lahko v II. delu krajnega pregleda izpustijo, ako se pod vsolo zapiše pri-pomnja, v kateri se izrečno omenijo iz tega razloga ne navedene hiše. Tudi za sestavljanje tega II. dela je namenu primerno rabiti en izvod obrazca za delovni (ročni) izvod in številke za vsako vrsto živali iz naznanilnic, oziroma zapisnic vpisati v dotični razpredelek; na to bo posneti vsote za celo hišo in jih s tisto vpisati v drug izvod krajnega pregleda, II. del. K 28 „ 31, » 38 „ „ n 33 „ 37, , 42 „ „ rt 39 , 41. Izkaze o vojaških konjih in tovornih živalih, ki jih priobči vojaško oblastvo, je vpisali na koncu v eni vrsti. Dežela:.................................. Krajna občina (graščinsko ozemlje): Politični okraj : ..................... Kraj :............................................... Sodni okraj:............................. XII b. Krajni pregled, II. del. Število domačih koristnih živali. Opomnja. Podučilo za sestavljanje krajnega pregleda jo na 1. strani I. dola krajnega pregleda. (Obrazec XII a). Izdajo se tudi vložno pole, kojih 1. in 3. stran ustrezata strani 115. in kojih 2. in 4. stran ustrezata strani 514 tega kosa državnega zakonika. Hišna številka Konji Goveda (tudi bivoli) Mezgi, m ule in osli žrebeta kobile žrebci skopljenci brez razlike starosti Skupaj (vsota razpredelkov 2 do 8) mladina (jalovina) pod enim letom stara biki (nerezani, nad 1 leto stari) telice nad Ueto stare ? 1 voli (rezani) 3-1 -§ O > ^4 J 1 •r—5 l-H rt «j = 1 r!4 > rJl j med njimi bivoli ‘Š3 O S mule 1 26 nad 1 do 3 leta stari nad 3 leta stari pod enim letom stara nad 1 leto stara, do časa, ko se rabijo za delo zaskočene (oplemenjene) ali . j z žrebeti pri sescu I za pleme drugi junci (nerezani) telice 1 I še ne breje breje j še ne uporabljani za vožnjo ali za pitanje I za vožnjo uporabljani 1 za pitanje uporabljani 1 2 1 <•5» S za pitanje uporabljani 1 2 :: 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 -- — - - — - . — -— • 1 • » » % l 1 Koze Ovce Svinj e Panji (bučelni uli) Perutnina Opomnja j jagnjeta pod 1 letom stara nad 1 leto stare Skupaj (vsota razpredelkov 28 do 31) prasci do 3 mescev 1 1 T—1 ■S 1 ! I nad 1 leto stare Skupaj (vsota razpredelkov 33 do 37) gibljiva gradnja negibljiva gradnja mešana gradnja Skupaj (vsota razpredelkov 39 do 41) domače kokoši gosi race druga j ovni ovce skopci (koštruni) plemenski merjasci plemenske prašiče druge 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 . — ✓ — — - — — (Slovonisch.) 95 XIII a in XIII b. Občinski pregled. [Občinski pregled se v svojih tabelah vobče ujema z obrazcema XII a in XII b (krajni pregled). Toda 1. razpredelek I. dela (obrazec XIIIa) je deljen; napis razpredelka 1 a naj se namesto „ hišna številka“ glasi: „Imena krajev v abecednem redu“; napis razpredelka 1 b se glasi : „Število hiš“. Naslednji razpredelki se ne razlikujejo od razpredelkov obrazca XII«. II. del (obrazec XIII b) se razlikuje v tem od obrazca XII b zgolj s tem, da ima razpredelek 1 namesto napisa „Hišna številka“ napis „Imena krajev v abecednem redu“.] XIV a in XIV b. Okrajni pregled. [Okrajni pregled se v svojih tabelah vobče ujema z obrazcema XII a in XII b (krajni pregled). Toda 1. razpredelek I. dela (obrazec XIV«) je deljen; napis razpredelka 1 « naj se namesto „Hišna številka“ glasi: „Imena krajnih občin (graščinskih ozemelj)“; napis razpredelka 1 b se glasi: „Število hiš“. Naslednji razpredelki se ne razlikujejo od razpredelkov obrazca XII«. II. del (obrazec XIV b) se razlikuje v tem od obrazca XII b zgolj s tem, da ima razpredelek 1 namesto napisa „Hišna številka“ napis „Imena krajnih občin (graščinskih ozemelj)“. Krajne občine (graščinska ozemlja) je v vsakem sodnem okraju navesti v abecednem redu, po vsakem sodnem okraju je posneti vsoto.]