Katolišk cerkven list«
Teč^j XIV.	V Ljubljani 11. mali (ravna 1861.	I Asi H.
JLepe darila revnim cerkvam.
Komaj dve leti je minilo, kar se je bratovšina za vedno češenje presvetiga Rešnjiga Telesa in lepšanje revnih cerkva tudi v naši škofi vkoreninila, iu kako naglo se razširja , kako lepo razcvita ! Koliko serčne molitve se daruje ljubimu Zveličarju v sv. Zakrameutu, koliko sv. obhajil se prejme njemu v čast, koliko odpustkov se zadobiva v prid živim in vernim mertvim, to je le Enimu znano, ki se bo milostjivo ozerl na svoje ljudstvo in uiu srečniši čase dodelil, kakor se je bil ozerl nekdaj, ko je bila ta bratovšina pervič vstanovljena na Francoskim. — Al ozrimo se na njen drugi ravno tako lepi namen, namreč Zveličarju spodobno stanovanje pripraviti, na lepšanje revnih cerkva. Ze lansko leto smo vidili lepe darila, ki jih je bratovšina iz Ljubljane po škofii revnim cerkvam razpošiljala, tode če jih letašnjim primerimo, ki so ravno zdaj v nunskim samostanu razstavljene, kamor jih vsaki lahko pogledat gre, moramo reči, de naša dežela še ni Boga pozabila, ker še gori za njegovo sveto hišo, za njego češenje v sv. Rešnjim Telesu, in kaže, de je res katoliška, de sv. vera v nji še ni ugasnila, ker še v tako lepih delih ljubezni in dobrotuosti cvetč in tako prijeten duh krog sebe diha! Daril je več kot še enkrat toliko kakor lani, in med njimi nektere prav lepe in drage. Naj jih le nekoliko omenimo. Posebno dopasti mora vsacimu lep, se ve de tudi drag velum s prav nežno in dopadljivo štikarijo; tudi se vidi lep, precej velik ciborij, kakoršniga je po deželi malo kje najti. Pertovi na altarje, albe, corporali in druge platnene reči, ki jih je prav veliko, niso le prav čedne in lepo delane, auipak tudi dobriga blaga iu čistiga platna, kakor cerkev zapoveduje, in na kar bi se povsod in zmeraj gledati moglo. Nar bolj se pa serce raduje nad masnimi plajši, kterih je trinajst, med njimi en čern, en zelen, dva modra (višnjeva), dva ru-deča, drugi beli. Veči del imajo zadej križe, kar se posebno spodobi, in v sredi njih so lepe, drage in zamudne štikarije z volno in svilo. Vidi se ua njih, de jih niso ua-jemuiki in najemnice delale, ampak izurjene, za dobro vnete, in kakor smo slišali, tudi mnoge žlahtne roke; ker vse te štikarije in ravno tako vse druge dela, kar se ne more prehvaliti, so se brez plačila storile, pa ravno zato so tudi neprecenjive, in marsikaka revna cerkev bo dobila cerkveno obleko, ki jo je kaka grofnja ali imeuitna gospa delala. Pač se mora pri tem misel in spomin tistih lepih časov obu-dovati, ko so kraljice in cesarice, kneznje in imenitne gospe toliko za hišo Božjo delale, pa tudi serčno zaželenje, de bi se tisti srečni časi zopet povernili, — in ali ni to tako rekoč zarija takih časov? O Bog daj, de bi vedno lepši svetila! — Pri plajših je tudi še posebno omeniti, in po-sebno hvale vredno, de so natanko po rimski šegi narejeni in scer po plajšu, ki so ga vis. čast. gosp. fajmošter pri sv. Jakopu France Horvat iz Rima sabo prinesli. To bo pripomoglo, de se bolj iu bolj bližamo šegam iu navadam
pervih kristjanov; pa tudi same ua sebi so take oblačila lepši in bolj spodobne, ker so širji in dalji, kakor navadne, še nekaj ue smem zamolčali, kar mi je bilo povedano. Med darili je tudi 8 parov blazin za na altarje, in teh je 4 pare »tikala mala, komaj čez 10 let stara bolna deklica. Pač lepo opravilo za bolno siroto! Pa ji jc tudi gotovo njen stan lajšalo iu njene bolečine hladilo. Posebno hvalo zasluži sploh blazih dobrotnic neutrudljiva pridnost, in daje lepo upanje za prihodnost. Tako, postavim, je že omenjeni velum pervo delo majhnih deklic, ki bodo tudi za naprej rade in z veseljem lepimu namenu svoje proste ure darovale. Bog daj svoj blagoslov in vedno rast lepimu početju, kar smemo za gotovo od njega pričakovati, če le mi storimo. kar je v naši moči. Naj torej tudi po deželi — ne moja prošnja — ampak lepi namen. Božja čast. lepšanje Jezusoviga stanovanja med nami, vnema serca, de se bolj in bolj vdeležujejo te bratovšine, in posebno duhovni pastirji naj si štejejo v čast in v dolžnost k temu, kar se da, pripomoči. Če bo bratovšina tako rastla, kakor te dve leti, bo kmalo vsaka fara in vsaka cerkvica kako darilce, pa tudi kako drago darilo zamogla pokazati, ki ji bo od tod došlo, če ga potrebuje. Vsim blagim dobrotnikam in do-brotnicam, in vsim, ki si za razširjanje te lepe družbe prizadevajo iu so njena podpora, naj Bog njih dari in njih trud obilno poverne; pa tudi vsi. ki so teh dobrot deležni, naj jim bodo hvaležni in naj molijo zanje; tako smemo upati, de bo čez leto število daril še bolj obilno narastlo, kakor letaš, in vnete molitve bodo tolažile Božjo jtzo in sprosile iz nebes dar miru in boljši, srečuiši čase.
Bonač.
Drugo pismo,
kteriga je gosp. Janez Čebulj, misijonar v polnoč u i Ameriki, o«t tam svojimu bratrancu gosp. Globoči ku v Kranj pisal.
(konec.)
6. dan vožnje sim misijonarja Thiele v Eagle Harborji obiskal. Bilo je ravno polnoči, ko smo tje priladijali, in k kraju pritisnili. Nek Škocjan, ki so mu bili ti kraji dobro znani, ine je do gosp. Thiele-oviga »tanovališa spremil. Komej kakih 10 minut sva sneg in pesek gazila skoz ger-movje. ko prideva do lesene cerkvice v sredi goše, kjer se je moj vodnik ustavil: tukej, pravi, je g. Tbiele-ovo stanovališe, in tukej (pokaže mi nekaj, ko štor se mi je zdelo) je zvonec, ki k službi Božji vabi. — Visel je ua štorovih (zvonec). Sklicala sva g. Thiele-ta. G. Thiele je Nemec (Hannoveran), precej priletin mož (uad 40), tode mašnik je še le 3 leta; bil je učenik francoskiga iu an-gleškiga jezika v Cineinati, preden se je v duhovstvo podal. Govoričila sva do 4 zjutraj: dokaj potrebnih opominov iu naukov mi je mož dal, me v serčnosti poterditi. ki mi jc
ravno ni manjkalo; ic tuji jeziki so me nekoliko skerbeli; tode g. Thiele me je zagotovil, in mi iz lastne skušnje skazal. de guada božja obilno podpira tnašuike v misijonih in jim zlasti zmožnost podeli, se tujih jezikov hitro uava-diti, in se v njih izverstiti.
Ob 4 zjutrej mi je parobrod zapiskal; urno se ločim, hitim. de smo spet odrinili. Kratka je bila pot tega dneva, ob 5 popoldne smo že priladijali do Ontonage. ladijostaje Minesotinih rudnikov. V Ontonagi se je berž hrup zagnal, dc se je katolišk duhoven pripeljal in dokaj katoličanov me je prišlo gledat in pozdravit, ker duhoven je redka prikazen v leh krajih. Prihitela sta tudi 2 Ceha, iu zvediti, de sim Avstrijanec, reveža nista vedila, kaj bi počela sil-niga veselja, viditi rojaka svojiga in clo mašnika. — Drugo jutro sim se podal po reki Ontonagi v čolnu 22 milj v gojzde proti Miuesotiškimu rudniku — 21. vinotoka 1859.
Doveršil sim pot; ni bila ravno kratka, blizo 2000 ur sveta sim premeril, veliko sim vidil sveta, iu mest brez števila, tode malo me je vse to mikalo, nikjer se nisim obotavljal i razuu pri Niagari) zgolj iz lega namena, de bi svet gledal. Ali bom še kdaj to pot hodil? To vprašanje bo rešila previdnost Božja.
Znani so božji previdnosti moji uameni, ki so me v misijon gnali, znano je božji previdnosti tudi, koliko sim se bojeval, zatreti. zamoriti svoje občuiljeje, svoje serce; veselje sim razodeval zadnjo uro, ko sira se ločil od vas, tode bilo je prisiljeno; premagal sim naj serčuejši občut-Ijeje, tode zmaga je bila kervava. — Do dauašnjiga dneva se mi le ena sama solza ni uteruila iz oči, akoravno sim v mislih in sanjah vedno doma in v Kranji; — ni je bilo, m je. ne bo je solze, akoravno sim ves zaljubljeu v svojo domovino.
V Mincsoli srečno najdem g. Kox-a (nekdanjiga častnika v pruski armadi). Moj prihod mu je bila nenadna, torej toliko bolj vesela prikazen, ko že dolgo, dolgo ni nobeuiga duhovniga vidil; - najdel siiu ga vsega v capah — revno oblečeniga; skazal sim mu torej keršansko ljubezen, iu mu dal vso obleko, kar je je potreboval.
Stanovališa nisim imel stanovitniga, zdaj tu zdaj tam, kakor me je opravek klical, veuder le nar večji del svojiga časa sim preživel v Ontonagi, kjer sim študiral na cente francosko in angleško, zraven pa „die hoffuuugslose Ju-geud." 10 irskih in kanadjanskih itrok peti učil. Nekaj angleških sv. pesem sim odbral iu g. Hiharjeve uapeve nanje prenesel. G. Kihar si pač *Jso domišljevali, ko so svoje uapeve kovali. de se bodo kdaj na bregovih Gorenj-skiga jezera prepevali. —
Kakšno je bilo moje življenje? Upam, de sim se za polovico svojih nerodnost spokoril, ali vsaj za 3/s; kakih 5 tednov sim imel i) let, še 1 mesec manj stariga fanta za kuharja, ki mi ui vedil in znal družica skuhati, kol čaj (te); tode ta pokora se je poznejši nekoliko poboljšala.
Kakšna je bila pa zima?
Pervič mi je košček desniga ušesa odletelo — 4. giudua 1859.
Drugič je bila dušica moja sama že v večnost pokukala !
Ad II. Bilo je 5 dui pred Svetim duevani — 20. grud., ko sim nek rudnik obiskal, 22 milj (augl.) od jezera, in lam Božjo službo opravil. Po opravljeni službi Božji je bilo treba v Ontonagi boluiga Irca previdit. Irci in Ka-nadjanci so mi branili, de nikar; — snežilo je nepreter-ganc. nevarni sever je vihral grozovito, tode vest je premagala strah iu boječnost, — dolžnost me je klicala. S silnimi težavami sim pregazil 8 milj pervi das, le komej sim najdel v pozni noči samotno bajto irskiga rudarja, kjer sim prej že raarsiktero noč prespal, in spotil utrudeue ude; tudi zdej sim se precej dobro tukej pokrepčal. Celo noč je snežilo; sever ni piska!, ampak tulil; bajta sc ni tresla, ampak škripala, tode vsa ta komedija me vender le ui
oplasila. Dolžnost tc kliče, Bog te bo varoval, — tako se tolažim, iu se podam naprej drugo jutro. 14 milj — zkoz in skoz strašili gojzd — krog in krog mene je pokalo, iu se lomilo drevje pod silo snega, al pa nemiliga severja; kakih 5 milj sim precej lahko gazil. Tode kmalo, prekmalo sim jel pešati, in moč zgubljevati, jel sim odmetavati 3 čevlje visok sneg spred sebe, sim se vsedal in počival, — blezo na 20-30 stopinj. Obleka, ki je bila potu premočena, je jela med počivanjera zmerzovati, de je postala terda kot hrastova skorja, premrazeui udje so mi oterpnili, de skorej svojiga života nisim čutil. Več mi ni bilo mogoče odkidovati in odmetovati snega, roke so omagale, — s celim životain sira se metal po snegu naprej in nazaj, in na strani, de sim ga požokal, se vsedel, in počil. Zdaj sim jel moliti in klicati Božjo pomoč, jel sim zdihovati k Marii in iskati njene pomoči. Kot 9terela vdari spomin Lavtižarjeve smerti v moje serce in ga pobije: — ,.morde boš končal tek svojiga življenja tud ti v divjim gojzdu, ki ni človeškiga bitja, ki bi ti pomagalo/' Spet pa me je druga misel tolažila: — če umerješ, umeri boš v zvestim spolnovanji svoje dolžnosti. Neštevilnokrat sira se na kolena pogreznil iu klical k Bogu, naj bi pokrepčal moje ude. — Imel sim pri sebi olje, s kterim sim zmerznjeno uho mazal, urno sežera ponj, se ž njim pokrepčati, tode terdo je bilo, zmerznjeno, po nobeni sili ga nisim mogel ogreti; milostiva previdnost Božja ni pripustila olju se ota-jati, — bilo je s strupam zmešano! kar sim poznejši zvedil.
Z nezapopadljivim trudam sim komej še 50 stopinj v eni uri storil; sneg mi je že do brade segal; popolnama sim opešal, noge so popolnama odpovedale; jelo se je mračiti, sinertna groza me je obhajala; — ril sim še pod snegam naprej po kolenih, — po vsih štirih; — padel sim na usta
—	obležal — zaspal sim. — Božja previdnost mi ni pustila spati, — zbudim se, — z nezmerno težavo se vzdignem,
—	tode zgrudim se spet, — obležim kot poleno brez moči,
—	izročim svojo dušo Bogu, in njegovi sv. Materi Marii,
—	zaspanec se me spet loti, — zadremljem. . . .
Na enkrat ine klic prebudi, človeške glasove začujem:
—	rešen sira! Ali je mogoče ? — rešen? — ko vender že več dni nihče ni hodil po tem kraji. — Nek araerikansk agent se je pripeljal na saneh s svojo ženo. S posebnim opravkam je mogel iti v Ontonago, in ravno tukej skoz, - ravno o pravem času, ob nar hujši -- poslednji sili. . . . Novo inoč začutim v svojih udih, ali vsaj toliko moči, de se vzdignem spod snega iu kličem v pomoč. Agent, — akoravno krivoverec, se me usmili, in mi pomaga ua sani; pa glej! — nova — druga poskušnja! Ubogi konj je grozno težko gazil skoz sneg, in zdaj še težje, ko sini jest prisedel. Žeua. ki se ji je konj bolj smilil kot katoliški duhoven, in bi se bila rada satana (mene) znebila, inožu v ušesa zašepta (tako de sim jo slišal), naj me s sani spravi. — Mož, če ravno nerad, mi ukaže doli stopiti; jest — zdihnera in ubogam, stopim v sneg, padem iu obležim. — Agenta, to viditi. usmiljenje premaga, se ne zineui za ženo, mi pomaga spet na sani in skuša sam gaziti, — tode ni mogel — vse tri je mogla uboga živinca vleči do perviga človeškiga stanovalisa. kjer sim obstal, iu se zahvalil svojimu rešeniku, in njegovi ženi.— Pač serčno želira, de bi se zavolj rnoje rešitve ena sveta maša v Ve-lesoviin brala. ena pa pri sv. Kocijanu v Kranji.
Vse dogodbe raojiga življenja v Minesoti in Ontonagi, Norvvichu, Mapple Grovi i. t. d. vam pisati, bi bilo čas tratiti, ki mi je tako drag, iu trikrat prekratek v novim misijonu Lapoinle-u, ki je nad 100 milj dolg. Mil. škof Baraga so mesca majnika in rožnika sami tukej misijonarili, in konec mesca rožnika po mene prišli v Ontonago, in me poslali semkej, kjer je dokaj bolj divje kot v rudnikih.
Grozni so silo stari gojzdi, gošave. de se skorej skoz ne more. po kterih prebivajo moji farmaui. nekdaj tako močni očipvanski narod, iu se še nočejo vkloniti pod jarem olike,
kakor bo se njih sosedje Oiavanei. Groza me obhaja vča-nih, kadar o kake višave gledam — v černo poduozje — strahoviti gojzd, brez konca, brez kraja, brez hribov, le sem ter tje kak kupec, kaka višava (ich bitle es buch-stablich zu nehmen, nicht figiirlich) sauioiuo stoji, al pa se vleče skoz gojzde. in mine, de komej opaziš, ui, ni — ni gore — ni planine, in snežnikov, ki jih je bilo vajeno oko — ojmeni — kot na kranjskim.
Razun Indijancov je dokaj Ircov in Kanadjancov v mojim misijonu, ki so se poleg jezera naselili, iu jih obiskujem i kar jih je pri jezeru J v svoji ladii (z enim jadrilam), ki so mi jo Kanadijanci stesali. Poglavitni sedež misijona je La pointe na otoku sv. Magdalene, 5 ur dolg, ure širok, kjer so sami liidijani, razun 5 ali 6 kanadijanskih družinic. Tukej več ko polovico svojiga časa preživim — samec v samoti — brez tovarsa, brez kuharja. Sam si kuham od maliga Šmarna sem, tako kosilo si skuham, de mu ga ui para. Čaj iu sušuik v Zvviebak) je moj vžitek, včasih mi tudi kak Indijanec kako ribo prinese. . . . Pijače imam dovolj, bistra, zdrava kapljica je, sama ua sebi — iz jezera; derva so prav po ceni, sekiro vzamem, malo se zasučeva, pa pade drevesce, premalo ga je; in v pol ure se dim prikaže iz moje lesene cerkvice (kuhiuja, prebiva-liše in cerkev — vse pod eno streho). Sosedov sim imel tud obilno po leti, pri oknih in pri vratih so mi noter lezli, in skakali: gerde kobilice in gnadljive gospodičnice „mus-kitos" (komarji), ki tako strupeno pikajo, de ko bi v peklu druziga ne bilo kot muskitos, bi se branil doli iti. Bogat sim pa tudi, de še nikdar ne tako v svojim življenji, saj imam zadovoljno, veselo serce. Škof Baraga so mi rekli, ko sim jim eno na gitaro zabrenkal: „Le to me veseli, de so tako zadovoljni, misijonar mora veseliga serca bili."
Tode pri vsi moji zadovoljnosti me vender le nekaj včasih zaskerbi: — voda, voda! 5 pamikov (vaporjev) je zadnje poletje šlo pod vodo na Gornjem jezeru, in z enim je tudi ljudstvo potonilo (300 ljudi.) — Voda me včasih malo skerbi; — sanje bi se utegnile vresničiti; rajnci materi se je vedno sanjalo, de sim v vodi konec jemal. — Vsak teden sim gotovo dvakrat al trikrat na vodi, dolžnost me kliče, moram iti po vodi, nimam perutnic, de bi po zraku zletel, — nikdar nikdar ne grem brez potrebe, brez opravka.
Dvakrat siin že „Marija pomagaj!" klical. Pervikrat sim imel Indijauca pri sebi, ki je ladijo umno vodil. — Vdrugič pa sim bil sam — z nekim Ircam, ki mu je la-dijanje čisto neznana reč. Noč me je zasačila, bil sim komej 2 milji od knja, ladijaje proti Lapointu. Ko tresk se vihar vzdigue, voda zasumi, jame poditi valove nad ubogo ladjico mojo in jo metati, de je bilo joj. Božja previdnost me je varovala, de nisim kermila spustil, ko bi ga bil spustil, pokopan bi bil v dnu morja. Veter je bil od zadej k neizrekljivi sreči, ladija se čedno zasuče, veter se vprč v plahto, iu nese ladijo ko blisk čez serdite valove in jo treši k kraju v pesek — brez velike škode. (Pesek ob jezeru je droben iu mehek kot moka).
Gorenje jezero je nevarno, pravijo, nar nevarniši; zraven pa nar boljši, nar bistrejši voda na svetu. — Ce se mi kaka nesreča primeri, bodi si na vodi, ali v gojzdih, de bote vedili, gotovo se ne bo po neumnosti primerila.
Unkraj Lapointa ua Kontinentu sim uov misijon vsla-novil, cerkvico smo postavili — to se ve, 4 lesene stene, in streho brez stropa, kakor so skednji na Kranjskim. — Previdil sim jo s tem, kar sim seboj prinesel ali pa pri-stradal, in nakupil na polu; prav čedno paradira tu g. Hudovernikova kazula, zvonček, koretelj i. d., kar sini v Kranji dobil; — sta — nia — je zašumelo med Indijanci, ko sim v tem koreteljnu se jim perkazal — apiči — oni-žišin.
Se še enkrat zahvalim vsim dobrotnikam, vsakimu posebej. Spomin Kranjskih furmanov se mi je zlo v serce
vpečatel, tako de jih nikoli pozabil ne bom. Za njih dobrote, ki so uii jih skazali. bom zmeram jim hvaiežin. Povej jim to. in tudi jim pov', de ni šel noben krajcar od tega. kar so mi dali, v zlo; in de imajo tudi svoj delež v moji novi cerkvičici. (N. B. Cerkvica bi se pa vender ne bila postavila brez drugih darov, ki so jih pobožni katoličani mesta Vašingtona poslali. \
Z Indijanci se prav čedno zlagamo: veseli jih, de sim sa tako kmalo njih jezika navadil, vedno jih je kakih 10. včasi še več — v koče zavitih, kot strašil — okoli mene. ^N. B. Indijanci sploh sovražijo belo ljudstvo — kot roparje njih zemlje in morivce njih naroda: tode mekate-vvikvvauace — cernosuknarja — duhovnika visoko spoštujejo.J Mesca listopada sini jim začel v indijanskim jeziku sv. vero ozuanovati. Skof Baraga so mi konec mesca rožnika, dve leti!! odloga dali. in mi tolmača poiskali za ta čat . tode v treh mescih sim se tolmača oukrižal. Gnada božja, vjdna družba z Indijanci in študiranje noč in dan mi je pripomoglo, de sim konec mesca kimovca g. Baragu indijansko pismo pisal in jih razveselil, kakor mesca sušca z angleškim in francoskim.
Ta kuitvvavvendagosi Kiže — Manito ga — mižid o žavveudžigt vvin — vvaiba či kikendamau Očipvvc anišina-bevvin; mi sa mina\vanigoziwin, žavvendagozmin gaie. Pa-nima nibiug uin gadožiton bežig nagamon iiiu ga — niudaa gaie Rihar nebvvakad mad\ve\večige\vinini či ozitod, ged — ondži — nagamovvad Očipvve — anišinabek. Krajnc spiči-nag, nongom daš anisinabevvibiigevvinini. To je:
Čast Bogu! ki mi je gnado dal. de sim se kmalo in-dijanskiga naučil, kako veselje in sreča za me! Prihodnje poletje bom pesem napravil, in poslal Riharju (Indijanec nič ne ve od častnih imen), de bo vižo skoval Indijancam. Ravno kar sim bil le Kranjec zdaj sim pa že indijanski pisar. (Parce mihi. ne zameri zavolj nečimeriiosti. se ne želim hvaliti, temuč vam le svoje veselje razodevati.) J' ai bien coinbattu, j ai'fort travaille. j ai' persevere avec ener-gie, j ai acheve la course epineuse de I etude, il ne me reste, qu" a rendre graces a la Bon te Infinie de I a Providence Divine, ki mi gotovo ne bo tega v greh štela, de svoje veselje v pismu rezodenem.
Indijance, ki so še ajdje (tretji del mojiga misijona), je grozno težko pokristijanovati; preveč so se z belim Ijud-stvam soznanili. in se njih hudobij navzeli: — od tod pa tudi ujih terdovratnost izhaja. — Po novim letu se bom podal ob kerpljah v zgornji konec misijona. kjer jih je dokaj, ki se bodo blezo dali kerstiti. Pač želim živeti, terpeti in umreti za te reveže.
Dva Indijanca, brat in sestra, pri kterih je Lavtižar zadnje dni svojiga življenja stanoval. prenočeval. in zmerz-nil, — komaj četert ure od kočice, sta zdej tukej v l.a-pointu. Oba sta goreča kristjana, naj rajši ju imam med vsimi Indijanci: — veliko »ni pripovedujeta od ranjciga.
Roko poljubim ljubij; *kimu noviinu mil. gosp. knezu škofu Jerneju Vidmarju ii. se jim lepo zahvalim, kjer so me o mojim odhodu ob mojim popotvanji na Dunaju tako prijazno sprejeli.
Priporočim se lepo preč. g. prošlu in generalvikarju v Ljubljani in čast. gg. korarjema Novaku in Volcu, g. Meršolu — svojim bogoslovskim učenikam in dohtarjem, svojimu dragi iii u prijatlu Maruu i. t. d., pozdravim zuance svoje v Ljubljani.
Priporočim se svojimu iiekdaujimu g. fajnioštru in dekanu J. Rešu v Kranj i, jih lepo pozdravim in se jim za ves njih trud iu vso skerb, ktero so za me imeli, lepo zahvalim; — pozdravim vas vse vse ljube Kranjce, ktere imam vse v veduiin spominu; na dalje vse duhovne prijafle. posebno v Kranjski okolici. — in zlasti tiste, s kterimi smo bili nekako bolj tesno zvezani; naj mi kaj pišejo. Povej jim vsim. de srečnišiga člo\eka ui pod so In ca m. kot je Viišekov Janez iz Velesovske fare — med indijanskimi
divjaki, — ki pa vender le pri vsi svoji kufrasti farbi — iu napol nagoti, niso tako divji, kakor jih iinate dokaj pri vas.
Povej tudi mojim duhovnim prijatlam, de delavcov (duhovnih) manjka tukej; vinograd je obširen, delo, terpljenje težavno, tode le časno, kratko; minulo bo kmalo, zaslužek bo večen. Bog daj, de bi moj izgled kteriga mojih prijatlov za seboj poteguil, in sicer, kakiga gorečiga, pobožniga in prebrisaniga. — (Ein schvvaches Talent kann hier uumoglich vvas ausrichten, denn erforderlich ist 1. eine vollstandige Kenntniss der [itisbesonderej euglischen, fran-zosischeu und iudianischen Sprache und 2. Tiichligkeit im theologischen Studi um; man hat iimlich nicht bloss mit Indianeru zu thun, sonderu auch mit einer Anzahl von Sec-teu, man ist im bestaudigen Cooflicte mit protestautischen Kmissareu und Missionaren, ki so grozno prekanjeni.) Pač je moj taientik tudi silno lahek, tode dozdaj sim z Božjo gnado in pomočjo prav lahko izhajal, de bi me le Gospod Bog ue zapustil.....
Z Bogam Jauez! z Bogam Kranjci! z Bogam vsi!
Odpišite mi kmalo — in pa v Nlovenšioi, — de je ne pozabim.	Janez Cebulj.
Zastran nekterih sretor in naretib*
(Sklep spisa: Prostost vere in vesti itd.)
Vstava h ploh. Te ne bomo ue hvalili, ne grajali. Sej vemo iz zgodoviue. de so podložui absoluluih iu vstav-nih deržav kmalo dobre, kmalo slabe čase imeli. Ena, edina vstava je, ktera naj bo vodilo vsih; ako se le-ta hpoluujc, je ljudem blagor, ako se opuša, jim je gorje. Te vstave pa niso kaki demokrati, ue avtokrati skovali, ampak sam Bog jo je dal na gori S i uaj u. Pa je tudi po Mojzesu povedal, koliko sreče bojo ljudje imeli, če jo bodo s,toluovali, iu koliko nesreče, če jo bodo v ne mar pušali. Bog je rekel: ..Ne kradi, ne ubijaj" i. t. d. kolike goljufije i. t. d. je pa leto 1859 priča bilo. Imena Ky-uatten i. t. d. ostanejo v st rasnim spominu ua veke. Ako bi se ljudje brez izjeme stanu k Bogu nazaj obernili, se tako zadovoljuosti, varčnosti, Ijubezui, poštenosti resno poprijeti. sploh ako bi živeli po veri, ktero je naš Zveličar učil. ktero so njegovi aposteljni ozuatiovali, za ktero je toliko sv. mucencov kri pretilo, bi gotovo Gospod v nebesih svoje šibe od nas od ventil. Brez vere pa jc vse početje človeških otrok, bodi si že vstava ali absolutizem ali kaj druziga, le hiša na pesku
Vstava ua široki podlagi. Svajcarski kanton L ii t e r \v a I d e n je v dva oddelka Obwalden iu Nid-v\ a I d e u razcepljen. V pervim se zberejo vsako leto zadnjo nedeljo mal. travna moški, ki so že 20. leto spolnili, ua višavi pri tergu S aren. Tukaj si izvolijo Landainaua iu druge vikši vradnikc, tudi poslanca za zbor v Beru; po-terdijo ali zaveržejo osnovane postave, iu pregledajo številke. kako se je z deržavnini blagam gospodarilo. Zlo tako je tudi v Nidualdeuu. Tukaj jc res vstava ua široki podlagi. Ali ta kanton ima komaj 12 1kvadratnih milj; ljudi je v obeh oddelkih do 221.000 duš. katoliške vere, pobožniga. bolj priprostiga duba. Sv. pušavuik Miklavž van der Klue je bil njih rojak. Takim dobrim deržavicam utegue vstava široke podlage prav primerna biti. Poglejmo tudi sad take v-lave na široki podlagi na velikim, obširnim polji.
De ue govorimo od perve francoske prekucije, opomnimo le zadnje v svečanu 1848. Kako lepo je popisoval takratni minister slavni Laiua rt i ne ljudovlado, volitev zbornikov po nar širokejši podlagi, pa že v rožniku 1848 je bila nova vstaja, ktero premagati je toliko kervi se moglo preliti, in kaj se je sčasam izcimilo iz vsih obljub, svetov iu zborov, ki so se od I. Ib4« tam delali? Močan absolutizem z ueko senco vstave, kteri zdaj v osupnosti
ima vso Evropo. Ako je široka podlaga toliko opravila pri Fraucii, ktera, prav reči, le e n narod šteje; kaj je misliti še le od Avstrije, v kteri je toliko narodov, večjih in manjših, kakor mozaik sostavljenih?
V I. 1848 so bili avstrijanski podložniki po taki široki podlagi uamestovani v Fraukobrodu in na Dunaj-Kromerižu.
V	Fraukobrodu je bila res „Intelligenz-4 Nemčije zbrana. Tudi Kranjsko so tam reprezentirali učeni razumni gospodje. Ali spomnimo se še na Gricnerjev predlog, de bi se ne-ožeustvo (coelibat) katoliških duhovnov odpravilo, za kteriga so se možje vlekli. H. Gagerna stranka je na zadnje celo cesarsko krono Nemčije prajsovskimu kralju Frideriku Vilhelmu IV. pouudila. To je bilo res razodevanje katoliške vere in avstrijanskiga patriotizma, de se Bogu usmili! —
V	deržavni zbor na Dunaj in Kromeriž (Kremsier) so bili 1. 1848 prišli možje, izvoljeni po nar širokejiši podlagi. Vlekli so na mesec po 200 gold. st. dn. in imeli tudi pola tje in nazaj plačane. Od njili politiške (staatsmannisch) in druge vrednosti je bilo pa že v jeseni 1848 v nekim konservativnim dunajskim časniku od nekih smeti brati, ki jih je bil nar veči del dežel v ta zbor poslal. Iu res, komo se ne bo hudo zdelo, kadar se spomni, kako so tain neki Borrosch, Suselka, judje Fischhof, Goldmark i. d. kvasili, drugi pa bili kakor štorovi, njih učenost je bila komaj, de so znali svoje ime zapisati, njih 20 se tega ne. — Še več. Tudi v tem zboru je bilo pomenkovanje od denarnih der-žavnih zadreg, in marsikdo se je zarekel svetovati, de naj bi se po cerkvenim premoženji seglo. To tedaj kaže, česa bi bilo kje mogoče od široke podlage upati, ako je pravi duh ne vlada.
Svoboda tiska. V principu bi zoper to nič ne rekli. Ali bati se je, de bi iz svobode tiska ne bila pre-derzuost tiska (Pressfrechheit statt Pressfreiheit). Še pomnimo, kakošne gerdobije so I. 1848 na Dunaji iu tudi drugot se natiskale, kakošne izdelke so. jud Mahler, pa Heffner, Tausenau v časnike dajali. — Koliko je že sedanja tiskarija smela I. 1860 od bolnišn ce na Viden-u na Dunaji blesti in obrekovati, ker je oskerbništvo te bolnišnice v rokah cerkvenih redovuic. —
Javno, ustno sojenje. Ta sad smo že skusili, in se prepričali, dc je, brez posebuiga ozira rabljen, prilika radovednost pasti in pa šola za mnoge hudodelstva.
Prostost učenja (Studienfreiheit). Kaj hočejo te besede reci, prav ne vemo. Torej le izrečemo nektere reci, ktere želimo v šolah kako preuareje ne viditi. Latinšiua se zdaj manj čisla in uči, kot nekdaj. Od tod stane bogo-slovce s perviga tako težko, ker je njih učilni jezik latinski. Latinšiua je tudi jezik katoliške Cerkve; naj torej dobi nazaj poprejšnjo veljavo, ali pa še večjo. — Gerščini je zdaj darovan veliko večji ozir. Vprašamo le: ..Cui bouo?" Kaj pomaga to, de dijaki zdaj ajdovske klasikarje starih Grekov ložej umejo, kakor nekdaj? de akcente (povdarkei bolj poznajo? — Ali bi ne bilo tukaj poprave vošiti? —
V	nemškim jeziku se učijo vse učilne tvarinc. Torej se že po tem potu nemškimu jeziku veliko da. Temu jeziku je bila nekdaj v 5. iu 6. razredu po I ura v tednu od-meujena, zdaj so mu pa v vsakim razredu odločene po 3 ure, ali še več. Ali je tolikanj treba? Ali bi ne bilo prav, de bi se gerščini in ueinščiui kaj časa vzelo, in se za latinščino, za geografijo iu zgodovino, ali pa tudi za druge jezike, postavim za talijanskiga in fraucoskiga obernil? ** )
To so naše misli zastran mnogoterih, vmes nekeršan-skih, bi rekli freimaurarskih svetov, ki jih je bilo poslednji čas dosti slišati.
Avstrija je že doživela strašnih časov. Luterani v zgornji Avstrii pod vodstvam Štefana Fadingerja in Ahaca Wiilingerja 1. 1626; češki in moravski Kalvini I. 1619: kal vinski Magjari Belleu Gabor, Botskaj, Emerik
•) Posi-bno zraven slovensine tudi na druge slovanske narečja.
V Z igrebu se še razlaga čescina in v Pragi ilirščina. Vr.
Toloky i ii v zvezi ž njimi turki; dalje veči del kalvinske derbali Karucov, kterih glava je bil katoličan Ferencz Ra-koczy; — prigodbe I. 1848—49 so nam še v živim spominu, _ so jo bili prignali že do robu pogube. Nič bolj-šiga bi se ne n&djali, ako bi vlada svete brez razločka poslušala. Ali naš Bog živi še zmiraj, moja ljuba Klavdija, je cesar Leopold 1. rekel v Lincu, kamor je bil pred Tokolyim in turki pribežal na klavir brenkaje in tolažil svojo solzno ieno. — Upajmo, de tudi zdaj Gospod Bog nas ne bo zapustil.
19. svečana 1861.	X
šm&mai^m
naše visoke nebeške Kraljice, neomadežane Marije Device; spisal L. Jeran, duhoven ljubljanske škofije, z dovoljenjem vis. čast. Ijub-ljans k iga škofijstva, so ravnokar iz Blaznikove tiskarnice na lepim popirji, razložilo, po obsegu z različnimi čerkami natisnjene prišle na svitlo, in dobivajo se pri g. Gerberji, založniku. — Pravijo, de se ne spodobi, de bi se kdo sam hvalil, torej hočemo pa raji Šmarni ce pohvaliti in povedati, de so tako mičue, de jih bo vsak prav rad bral in brati poslušal; tako koristne, de bo dobrovolj-nim bravcain vsaka stran nov sad obrodila; v lahki sloven-sini pisane, ki jo vsakdo lahko ume, iu v čisti besedi, ki slovenskiga ušesa ne žali. Na čelu imajo vabljivo podobico preblage Marije Device z Ježuškam v naročji, ki z nar veči ljubeznijo na ovčice spodej gleda iu proti njim ročice steguje. Napis na podobici je: „Življenje dam za svoje ovce." Osnovane so te Smarnice skoz vsih 31 dni takole: Naj pervo je vejica (majhili oddelik J iz življenja kaciga svetnika, svetnice, ali sicer posebniga častivca ali častivke Marije Device, veči del taciga, ki je ravno tisti dan, ko je dotično branje, svet zapustil. Precej nato nasledva nebeški cvet s poprejšnje vejice, to je, kratek prav tehtin nauk za verne iz uniga oddelka Marijniga častivca itd. Za cvetam pride pa vselej sad, ali premišljevanje kake čednosti, rcsnicc. greha itd. Ta oddelik jc naj tehtniši za djausko rabo vernih in velik del premišljevanj je tacih, de se prav lahko tudi za cerkvene ogovore ali pridige porabijo. Zatem je poprejšnjiinu obsegu primerjena, vsaki dan posebna molitev, in k sklepu zlata zvezdica, ki jo poslušavci domu seboj vzamejo iu v Marijno krono vpletejo, to je, kaka lahka in prijetna vaja ali opravilce. Napravljene iu zložene so te Smarnice tako, de so za očitno rabo, kakor tudi posamno domače opravilo. Namen pri izdelavi je bil dušni prid in blagor ljubih vernih Slovcncov; de bi se res dosegel, pomozi Bog! Dobivajo se pri založniku Matiju Gerberji ob zvezdatim sprehajališu. Kdor si jih naroči, naj dobro razloči in dopove, če želi pričujoče nove, ali une, ki so predlanskim na svitlo prišle in se „Mariiu mesec" imenujejo.
Ogled po Slovenskim in dopisi.
Iz Ljubljane. Ljubljana je dobila zopet svoje samostojno poglavarstvo za krajnsko deželo in poglavar je izvoljen naš rojak gosp. dr. Dragotin Ulepič žl. Krainfels (Kranjostcnski). — Svitli cesar so gospoda barona Antona Kodelja izvolili deželniga predsednika (Landeshauptmann) na Krajnskim in za njegoviga namestnika gosp. Drago-tina žl. Vurzbacha. — Gosp. dr. Cuber, ki je bil iz 9renjskiga odbora po pervi zvolitvi odstopil, jc zopet izvoljen. — Zmed grajšakov so naslednji gg. za deželni zbor izvoljeni: Baron Oton Apfalteru, dr. Dragotin žl. Vurzbach, baron Oton Cojz, Julij Jombart, baron Anton Kodelji, gr. Anton Turjaški lAuersberg), Jož. Budež, Kdv. žl. Strahl, gr. Gustav Turjaški (Aucrsberg), Anton žl. I.anger. — Za
deželui zbor sla izvoljena zraven undan imenovanih: G. Derbič, c. k. okrožni poglavar, v Kranji; v Kamniku v. č. g. J. Toman, dekau v Moravčah.
Iz Ljubljane. 6. t. m. ob 10 so v stoljni cerkvi mil. škof slovesno maševali poslancam deželniga zbora, ki se je naslednjič pričel v dvorani deželne hiše. Pervo, kar nas pri tem zboru veseli, je to, de so vsi katoličanje. Ce so pa verni sinovi naše matere sv. Cerkve, ali ne, bodo v zboru pokazali, in potem bo tudi njih nadaljni tek in veljava med narodam , kakor tudi osoda v prihodnjih volitvah. Zraven tega upamo, de ni nobeniga sovražnika močne in edine Avstrije, ktera je tudi za obstoj Slovenstva potrebna, ako je naši narodovnosti pravična, zakaj pri kakoršnih koli prekucijah bi močnejši narodi utegnili iskati malo Sloveniji* iu njeno narodovnost le v drugim življu utopiti. Smerti pa noben pošten Slovenec ne želi. Se Rusini nočejo v poljščini iu Poljci ne v rusovščini utonili, desiravno so Slovani eni in drugi. — Veselo, prav veselo je, de jc toliko verlili domorodeov v tem zbirališu. kteri se bodo za domačo reč zanesljivo prav moško poganjali in skerbeli. de bo domo-rodni duh cezdalje bolj ogreval vse stabla znanstva. obert-nijstva in vsakleriga umetiiijstva. Posebno veselo je, de se slovenski zmerui in pobožni duh tudi v zboru ue pogreša; z zaupanjem „v pomoč Najvikšiga." jc gospod predsednik zbor pričel in tudi sicer enaki glasi zboru niso tuji. — De bi pa ti možje zares le take naredbc tvorili, ktere so sv. veri in deželi v pravi prid, je zdaj čas. se k Očetu vsih dobrih darov ozirati in za deželni zbor moliti, de bi ga pri njegovih leluuih opravilih vodil sveti Duh. ue pa posvetni duh. — Kar tiče s slovenšino v šole in druge naprave, ter ž njo sploh nakviško. je potrebno pravilo: ..Hitro in urno!" Z lenimi koraki se pri tej reči malo stori, iu utegne povodiuj priti, ki bo poslopje tolikanj ložej razdcrla. ako še ne bo terdno stalo. Noben izgovor ni bolj neslan, kakor pretveza, de sloveušina še ni /.a vse stabla znamttev in umetnij zrela. Zrela jc tako dobro, kakor je vsak drug evropejsk jezik. Kar mnogoterno terminologijo tiče. je v tem nar manjši pomislik, ker izrazi sc sami snujejo, kdor jc kolikaj jezika zinožiu, razlaga pa termine, bodi si domače ali tuje, kakor v vsih jezikih, učenost povsod saina nasproti; zastrau novosti pa je to poinuiti. de poštena prestava kakiga termina v domači jezik prav za prav nikakoršna novost ui. Torej jc tisto godenje od kovanja besed dostikrat prav neslano. Nemci šc zdaj tuje izraze z domačimi novimi zamenjujejo, in kdo pod milim nebam jim to očita, kdo od kovanja besed govori?
Iz krašnje. Slovenci so sploh vsi katoličani, le ni severju je mala pešica l.utcranov in ua jugu nekaj iiczc-dinjenih Gregov. Slovenski narod stoji toraj ko keršanski. ko katoliški narod v verski zadevi na pozitivni podlagi, in reči se mora. ker tajiti se nikakor ue da. de so Slovcnci. zunaj posameznih žalostnih izjemkov. ne Ic samo keršeni. ampak tudi živoverni katoličani. de je slovenski narod tedaj še zmiraj živoverin narod, česar nihče prezreti ne sme, ne vlada, ne cesar, ne drugi nobeden, komur je na blagru in sreči narodov, dežela iu cele deržave v resnici ležeče. Utegnil bi se mi sicer po takim izreku sem ter tje kdo nasmejati, pa vzame naj takošni zgodovino v roke in vidil bo, de so ljudstva vsih časov le tako dolgo slovele in mogočne bile, dokler so stale v verski zadevi na podlagi pozitivni. Bi mlja ii i in Gregi, de Ic tih omenim, so bili. kaj pa de, malikovavci, pa vender. bi djal. verni malikovavci. lo je: oni so verovali v osebne bogove, so verovali v nc-umerjočnost duše in povračilo v večnosti. toraj verovali tudi pekel in nebesa. Na to vero operto, je doseglo to dvojno ljudstvo visoko stopnjo izobraženosti (kolikor je ne-verstvo premoglo), izverševalo je junaške djauja ter mogočno na svetu gospodovalo. Vrivati pa se je pričela mehkužnost med te ljudstvi, eno ko drugo sc je v sladuosti topilo, zato pa tud: nravno se vedno bolj pačilo in zadnjič popol-
nama obnemoglo. Vednosti in umetnosti so jele pešati, in ljudje bi bili počasi spet nazaj v staro sirovost zabredli, ko bi jih ne bilo keršanstvo te nesreče obvarovalo. Vera, sveta, keršanska, katoliška vera, ona, ki s')ji na vkladu prerokov, kterih preroška beseda se nad njo tako lepo spol-nuje; ona. ki stoji na vkladu svojiga Začetnika in vteme-litelja, kteriga presveto in neoskrunjeno bivanje ua zemlji je čistejše od zlata in solnčniga svita; ona, ki stoji na vkladu čudežev, ki jih je nje Začetnik delal, in pa delal tako, de jih vsa prekanjena in zvita sovražnost nikakor tajiti ali vkladno ovreči ne more; ona, ki stoji na vkladu nauka, kateriga čistost, svetost in blagost spričujejo, de ui od tega sveta, de ima drugi vir, in sicer visoko nad nami, v večnih nebeških lepavah; ona, ki stoji na vkladu groznih, čudovitnih prigodi! pri smerti Kristusovi, na vkladu veli-častniga vstajenja Gospodoviga od mertvih; ona, za katero so nje pervi oznanovavci in za njimi tisoč in tisoč mučen-eov raji življenje darovali, ko pa de bi se bili nji, ko ne-overžljivi, sveti, večni, zveličavni resnici odpovedali; ona, katera je svetu vso drugo podobo dala, svet prerodila iu še le prav požlahtnila; ona. ki je človeku še le prav raz-zodela in odkazala njegovo visoko vrednost, njegov sveti poklic; ona. ta sveta. zveličavna, keršanska, katoliška, vse oživljajoča vera je ljudi, je svet sirovosti otela ter postala draga mati nove izobraženosti na novi, ua kersanski podlagi. In ta vera ravno je, ki je spodrinila popolnama nekdanjo malikovavstvo Gregov iu Rimljanov, ki osrečuje svet s svojo oživljajočo močjo, ki kaže človeku njega pravi časni in večni blagor, in ki je tudi sveti živelj naroda slo-venskiga. Verni Slovenec je pokoren svojimu gospodarju, svoji gosposki, svojimu cesarju, ne toliko zavoljo sile ko veliko več zato. ker ga vera k pokoršiui veže, ker je po-koršina kristjanu dolžnost, ker pokoršina zavoljo Boga, iz ljubezni do Boga k Bogu v sveti raj v nebesa pripelja. in take pokoršine ni prezreti, taka pokoršina je vir resničniga junaštva. je studenec nepremakljive zvestobe iu radovolj-niga. raznoverstniga mogočiga darovanja v občni blagor. Vzemi človeku vero. in boš vidil, kako dolgo ti bo pokoren in zvest, in koliko de mu bo na občnim blagru ležeče. Gregi in Rimljani so biii sicer malikovavci, pa vender pozitivno verni, so se svoje lažnjive vere zvesto deržali in po nji živeli, zato bili ko taki mogočne ljudstvi. Vender maliko-vanje, kakor drugači ni biti moglo, je moglo umakniti se keršanstvu. zmota se umakniti resnici, kar je tudi prav, ker le resnica bi imela po pravici domača biti na svetu. Trosi toraj laž, podkoplji in vzemi ljudstvu vero, in groze prevzet boš zvedil. kaj de si boš s tem napravil. Me zgo-varjaj se z Gregi in Rimljani; njih basin in mol ne moreš, ako se ti ne meša v glavi, nikakor več ne sam verovati, ne drugim posiliti; si pa keršanstvo zavergel, ti ne ostane druziga. ko nejevera zdanjih časov, in ta nejevera je tista, ki podkopuje cerkev, postavnost iu sedeže, prestole kraljeve. Cerkev ne bode padla, ker ima obljubo obstanka od zgorej doli. mogočni tega sveta, kralji in cesarji pa naj gledajo, de se v silnim hrušu ne razruši zdanja podoba sveta, ter naj spet nazaj zavijejo s svojo vlado na vklad keršanski, kateriga so veči del že zapustili bili. Sicer se sem ter tje tudi kak nov nejevernik najde, ki je (do bližnjiga) pravični. resničin. pošten; pa taki so le redki izjemki. Taki člov ek je ravno tako srečin, de je v njem telesno in dušno v neki ravnovagi, tako de on sam v sebi čuti in sliši postavo, ktero Bog v serce vsakiga človeka zapiše, iu ktero je bil kdaj na gori Sinaji med gromam in treskam oznanil; pa ravno to takiga človeka toži in mu njegovo nejevero ko žalostno, strašno zmoto očita, Nejevera zdanjih časov gre zunaj takih redkih izjemkov čudno, grozno pot. Taki slep nejevernik blede od neke vsoljne svetne duše, katera se v rastljinah. v živalih, v človeku, v vsaki stvari po svojim razodeva, v človeku pa še le sama k sebi pride ter se zave, de je. Ta duša, ta čudni bog pride tedaj še le v
človeku sam k sebi, se le v človeku se zave, de je; človek zato pa tudi sebe za boga ima, in ker se boga šteje, vsakiga druziga človeka le toliko čisla, kolikor mu le-ta služi, ker v vsih rečeh le samiga sebe iše. Od prave prijaznosti, od ljubezni, od darovavnosti ni pri takim nobene govorice; če mu bližnji več ne služi, tudi ne mara več zanjga, in če mu je morde na potu, se ga, kakor že more, otrese, v pomočkih, to doseči, ni ravno zberčin. In ker edino le sebe iše, ker v življenje po smerti ne veruje, ker vso svojo srečo le v to stavi, de, kolikor je moč, po svojim poželenji posvetno prijetno živi, zato pa tudi ni piškaviga oreha vredna vsa njegova pokoršina, zvestoba in darovavnost. Človek ko taki nejevernik je pokoren, dokler pokoren biti mora, ali mu pokornima biti kaže, zvestoba takiga je le navidezna in darovavnost pri njem le tista, ki jo osebna pristranost, osebin dobiček priporoča. Ako dospe ta nejevera, razširjena na vse strani, stopnjo moči in oblasti, potem ni treba prerok biti, in lahko se naprej že vse naznani, kaj de čaka posamezniga človeka ko cele družine, posamezne dežele ko cele deržave, kaj dc vlade in žeslo kraljevo. Nejevera dandanašnja ni malikovavstvo nekdanjih Gregov in Rimljanov, je globoko pod tem v zadevi znotranje vrednosti, ni moč druživna in ohranivna, ampak razrušivna; verh tega pa sovražna vsimu in čertivna vse, kar se strinja s pravico in resnico pod vodstvam ljubezni keršanske. Ko pa to prevdariš, boš lahko spoznal, de je omenjena nejevera grozno, pogubivno brezdno za ljudstva in deržave med tetn, ko je keršanstvo obeh sveti angelj varh. In pod pe-rutimi tega zvestiga varha stoji in živi slovensko ljudstvo, slovenski narod, in je toraj brez dvombe vredin, de ga vlada ne prezre, ampak njega, ki je ravno ko pozitivno verin, keršansk, katolišk narod, eden nar zanesljivših stebrov prestola avstrijanskiga , tudi ko takiga spozna, ler mu pripomore, dc bodo njegove narodne pravice spošteno in, prej ko je moč, v djansko rabo vpeljane, ne pa mertva čerka ostale.
Iz Gorice 6. nral. travna. F. — Z nemškim postnim pri digarjent nismo bili srečni. Lani ga nismo mogli dobiti poprej kot za šmarniški mesec, letaš pa je bil odločeni č. o. jezuit zbolel. Sicer pa so nemško izobražene družine, ki naj veči del tudi talijanšino ume, se vdeležiti utegnile tali— jauskih govorov. Častiti o. kapucin, že po svoji zunanji obleki, še več pa po obliki svojiga života resin postni pridigar. je po zgledu svojih prednjakov 4krat na teden pridigal in tihi teden duhovne vaje imel. Zapopadek njegovih govorov in premišljevanj je bil jedern in za vsakdanje življenje potreben in njegovo narekovanje goreče, talijanšina pa za manj izobražene nekoliko previsoka.Po slušavcov je imel več ali manj obilno, ob času vaj je bilo posebno natlačeno.
—	Tudi slovenskih postnih pridig ob petkih pri fari sv. Ignacija so se naši Slovenci z veseljem vdeleževali ne manj kot ob navadnih nedeljah in praznikih čez leto. Veliki petek so slovensko pridigo imeli v omenjeni fari v. č. o. K r o t k o h I a v Smajdek, ki so Ljubljančanarn po izustenih in drugim Sloveucam po spisanih pridigah dobro znani. Zapopadek pridige je bil v pervem delu: Kristusovo terpljenje zlasti na gori Kalvariji, in v drugem delu: Kako se mora Kristusovo terpljenje v dušni prid obračati. Pridiga, v čisti in gladki slovensini in goreče narekovana, je pač taka, de bi si jo bil mogel vsaki v sercu ohraniti. Ravno ta č. g. imajo pod tiskam svoje lepo delce: „P op o t ni to v ar š.'' knjižica za brate in sestre tretjiga reda sv. Frančiška. *)
—	Tudi za gotovo vemo, de se že natiskuje v tiskarnici J. Zajca in bo v malo tednih na beli dan izšel pervi zvez-ček ogovorov misijonskih, ki jih je spisal in jih misli v več zvezkih na svitlo dati po Sloveniji znani pisatelj in govornik g. F. J. Kafol, sedanji kaplan na Pečinah in izvoljeni odbornik v deželni zbor za Tominsko okrajino. De se bo
*) Doaihmal je 9—10 pol če natisnjenih.	Vr.
tudi ta č. gospod na strani svojih slovenskih tovaršev v deželnem zboru goreče potegoval za slovensko narodnost, nikar ne dvomimo. Bog daj srečo! Slava tudi vsim rodo-Ijubam, ki si podvizajo, bodi si pismeno, ustmeno, ali djausko, svojimu še mladimu narodu na podlagi sv. katoliške vere na vikši stopinjo izobraženosti povzdiguiti se.
Iz Gorice 7. mal. travna. — Dans, Belo nedeljo, imamo ob euem dva gospoda na parah. Imenujeta se ta dva častita gospoda: Janez Ličen, fajmošter v pred-mestu na Plazzutti, umeri 5. t. m. zvečer, star 54 let, in Janez Lapanja, občno ljubljeni in spoštovani, jako izurjeni kancler v škofijski pisarnici, umeri danes o l;,l 2 popoldne. 44 let star. Oba Janeza sta skoz več časa bo-lehovala iu se sušila; bila ste naj boljiga katolifkiga duha. R. I. P.!	_
Mz dezelniga zbora.
Deželni zbor se je pričel 6. t. m. v dvorani deželne hiše. Dvorana je višnjevo pomalana, ozaljšana s podobama cesarja Frančiška Jožefa in poprejšujiga cesarja Ferdinanda iu s krajnskim orlam. Spredej ua desni je sedež za de-želniga poglavarja, prevzv. gosp. Dragotiua Llepiča, iu na levi za deželniga predsednika, visokorodniga gosp. Antona barona Kodelija. Na obeh straneh pri steni so urnopisci. ki vse zapišejo, kar koli poslanci govorijo. Podolgim čez dvorano ste na vsaki strani dve inizi s stolmi za poslance. Na spodnjim koncu je oddelik dvorane odločen in prcgra-jen za poslušavce, ker seje so očitne in vsakdo sme priti gledat in poslušat. Škoda pa, de je za poslušavce malo prostora. Gospod predsednik vodi posvetvanja, pričenja in sklepa seje.
V	pervi seji so bile le bolj priprave. Gosp. predsednik in njegov namestnik sta polavarju, kakor cesarskimu namestniku, v znamnje pokoršine do svitliga cesarja in zvestobe v spolnovanji svojih dolžnost v roko segla. Poglavar je zboru zročil cesarski vstavui pismi od 20. vinotoka in 26. sveč., in tudi poslanci so predsedniku namesti prisege roko podali, kakor poprej predsednik poglavarju. Izvoljena sta bila 2 pisavca, gg. Ambrož in dr. Zupan, ki ob kratkim zaznamnujeta, kar sc v zboru govori. Sklenjeno je bilo v ti seji, p.«slati svit-liinu cesarju zahvalno pismo za vstavo v obeh jezikih. Zvoljen je bil tudi odbor za preiskovanje, če so bile volitve poslaucov po postavi opravljene, ali ne.
V	drugi seji, 8. t. m., je poslanec baron Apfaiteru naznanil, de razun manjših pogreškov so volitve poslaucov v redu. Cernomoljski poslanec je odpovedal, torej bo nova volitev. Deželni poglavar je naznanil cesarsko povelje, de naj se poslanci za deržavni zbor in njih namestovavci zvolijo naj hitrejši ko je moč. Nar iuienitniši reči v ti seji ste bile: zahvalno pismo do svitliga cesarja, ki ga je izdelal grof Anton Turjaški, slovensko pa dr. Jan. Bleivveis, in pa govor Tur-jaškiga pred branjem zahvaluiga pisma, in dr. Tomana zastran slovenšine in njenih pravic. Turjaški se je vzdignil v prid edinosti močne Avstrije in je krepko prijemal magijarsko vdelovanje, prezirnost druzih narodov in dežel, izganjanje Nemagjarov, lomastenje zoper avstrijanski gerb itd. „Ko so v Budi ces. orla, znamnje edinosti, sterli, so sterli ob enim tudi ogerskiga orla; ako pade Avstrija, pade tudi Ogersko z njo." Govornik vpraša, od kod je ta nejevolja Magjarov do druzih narodov? Ali nas ne veže z njimi ravno tisti prid in osoda? . . . Tudi naša inala dežela je za Ogersko kri prelivala, tudi oni so nam hvaležnost dolžni. — — Absolutizem je padel vsein, tedaj zlož-nost. Ni se treba bati Magjaram, de bi jih v deržavniin zboru večina dušila, dokler se tega derže, kar je prav in pravično, bodo tudi od druzih podpirani; tudi govornik je v poslednjim deržavniin zboru z njimi deržal, kokler so bili Magjari na podstavi ogerskih pravic, na pragmatični vterdbi. Ta sankcija je bila pogodba med vsimi a v s t r i j a u s k i m i deželami, »le bi se njih neločljiv ost v t e r d i 1 a ;
torej tako pogodbo tudi le vsi skupaj razrešiti zamorejo, ne pa vsaki zase. Sicer pa de ni gledati samo na preteklost, ampak tuli na prihodnost; vse kar je bilo, se ne more poverniti. Ce je pa kaka dežela tudi pre-dobljena bila, zato ni brez pravic. ... Ne Ogersko sauio ima pravico, samo sebe ohraniti, ampad tudi mi drugi. Mi nismo dolžni terpeti. de Ogersko se odkrušivši vse butare in plačevanja na uas verže... Naslednjič meni govornik, de pragmatična sancija potrebuje obnovljenja. tode na podstavi nasprotuiga sporazuiuljenja — po Njih veličastvu iu njih svetovavcih v deržavniin zboru v prid edinosti močne Avstrije, iu lepo sklene z velikim cerkvenim učenikam: „1 u u e e e s s a r i i s u n i t a s, in d u b i i s I i h e r t a s. in o m n i -b u s čari t a s,u to je: ^V potrebnih rečeh bodi edinost. v dvomljivih prostost, v vsili ljubezen!"
Nato je govornik bral zahvalno pismo do sviti, cesarja, dr. Bleiweis pa v slovenskim jeziku. v kterim pervi deželni zbor v imenu vse dežele zahvaljuje sviti, cesarja za predragi dar. za vstavo, ktero hočejo modro rabiti in se zanesejo, de bo veči svoboda k edinosti in sreči cesarstva pripomogla. Prošnja do cesarja, pravice braniti, iu obljuba zvestobe pisino sklepa.
Zdaj dr. Lovro T<»man poprime besedo v prid sloren-skiga ljudstva in slovenšine. ter z živo in krepko besedo skazuje. kako potrebno jc. de se ljudstvo v svojim domo-lodnim jeziku zobrazuje. Ze 1000 let se je s Slovciistvam zopernaturno skušalo, ga po tujšini obrazili, tode po taki poti zamorejo le posamezni možje na vikši stopinjo sc povzdigniti, nar veči del naroda pa je izločen. Tako jc tudi dosihmal na Slovenskim bilo. Pri vsi tujšini pa se je slovenstvo ohranilo; to je znamnje njegove moči in zmožnosti za življenje. Ni se pogrešala moč v narodu, ampak olikti-vanje v domačim duhu in jeziku. Torej sc želi pomoč v prid narodovnosti. Jezik jo splošna vez narodova; jezik je inera omike; mora se mu pravica dati v vradu, v šoli. \ cerkvi. (Tukaj jo je zmiraj v nar veči meri imel. cerkev jc slovenšino pestovala, gojila, ohranila. Vr.) Na rod olju b-nost ni puhla strast, je živelj domoroduiga čutila... Vsako ljudstvo ima pravico izobrazovati sc. Olika je hramba ljudstev... Dokazuje nadalje, de domorodnost ni nevarna za deržavo, de v tem še le bo Avstrija podporo imela, ako bo narodovnosti varovala. Ne v pravici do narodovnost. ampak v njih zatlačevanji bi bila nevarnost za Avstrijo. Govornik opomni, de (udi v prihodnje ni zoper nemško izobrazo. tode slovenšina mora ua slovenski zemlji svoje pravice imeti, naravnost in brez pogoje naj se njene pravice spoznajo. — Potem je več govornikov zastran te tvarinc besedo povzelo. Dr. Vurzbach je z govornikam edinih misel. Mil. škof med drugim pristavijo: de so sami svoji du-hovšini velevali, se v slovenšini olikovati. iu menijo, de nikomur kar v misel ne bo prišlo, temu nasprotovati, kar je govornik v svoji cveteči besedi izrekel. Vender pa mislijo, de posebniga odborniga sklepa v ti reči ni potreba, ker se že samo po sebi razumeva, de sme* slehern zbornik popolnama prosto govoriti v kterim zmed tih dveh jezikov hoče Nadaljni govor je zadeval potrebo tesne zveze z Avstrijo, de naj torej parlamentarni jezik nemški bo.
Nato je še več govornikov besedo povzelo, in sem ter tje precej gorko. Dr. Blciweis je med drugim izrekel spodobno in pravično željo, dc bi bilo vsih polUrugi milijon Slovencov na euiin upravnim mestu tukaj namestovanih. Spregovorili so še: Lukmau. Strahl, Tomau. Krotner. Brolih, gr. Ant. Turjaški, Vilhar. Toman, in poslednjič je zapisovavec Ambrož v spravnim duhu besedo povzel de se v bistuosti govori strinjajo, in zavernivši na cesarjevo besedo ..ravno p ravnost" jc ponovil, de slehern zamore tukaj v obeh jezikih govoriti, kjer sc vsi razumejo; posebin določek pa de po njegovi misli ni potrebin. S tcin je bila na podani predlog dr. Zupana v enakim pomenu večina zbornice zadovoljna.
Zastran razglasovanja zbornih obravnav je bilo skle-njcno, de se bodo narpred ob kratkim nemško v Laib. Z t g., za Slovence pa v Novicah zastonj razglasovale; nekoliko pozneje pa bodo na deželne stroške v imenovanih časnikih tudi popolne urnopi.siie obravnave na svitlo dajane. Za vredovanje obravnav je predsednik imenoval poslauce: Bleivveisa, Tomaua in Broliha.
Poslednjič je zbornica še sprejela predlog dr. Bleivveisa, de naj se svitli cesar prosi za postavo, v kteri bi bila neodgovornost poslancov za njih govorjenje v zboru izrečena. O ti priliki je dr. Bleivveis tudi slovensko govoril. Še le ob dveh se je zbor sklenil, ki se je bil ob desetih pričel.
V	tretji seji 10. t. m. sta bila na predlog dr. Bleivveisa gg.: prof. Macuu iu Fr. Malavašič poterjena za pre-stavljavca hitropisnih zbornih naznanil. Zastran tega, če naj se nemško in slovensko ob enim, ali poprej uemško ua svitlo daje, ker poslednje prestave ne potrebuje, pri glasovanji niso zmed treh predlogov pri nobenim mogli do večine priti, in so torej to reč nedoločeno pustili.
Nato so se pričele volitve za deželni odbor, pri kterim so bili naslednji gg. izvoljeni: Od poslancov za srenje po kmetih dr. Bleiu eis enoglasno; za kupčijsko zbornico in za mesta in terge: Gosp. Ambrož (z 10 glasovi zoper I ); od grajšakov: Gosp. dr. YTurzbach; od vse zbornice skupaj: G. dr. Zupan. Njih uamestovavci pa so gg.: Kozlcr, Dež m a ii, Strah I, Kecherv zgornjim redu. Vsi so sprejeli volitve.
Potem se je pričela volitev poslancov za deržav ni zbor na Duuaji. Od zbornikov občin na kmetih so zvo-Ijeni naslednji trije: G. Fr. Kromer, c. k. deželui svetnik (z 31 glasovi); g. Matija koren, posestnik (s 27 glasovi), iu dr. I.o vr o To man, advokat, (s 20 glasovi). Pervi je volitev sprejel, poslednja bota pri prihodnji seji za gotovo povedala, zdaj gre na to, de bi se odpovedala. — Kupčijske zbornice poslauci so zvolili g. Dragotina Dežmana, muzejiniga varha (s 27 glasovi), in g. Jan. Broliha, c. k. svetnika deželne sodnije (z 19 glasovi). Oba sta volitev sprejela. — Veliki posestniki pa so izvolili (z 20 glasovi) g. E d v. z I. S t r a h I a, in ko se je leta zavolj bolehnosti odpoved.I, dr. Drag. žl. Vurzbacha (z 22 glasovi), ki je sprejel volitev. Namestnika za mesta iu grajšake sta gg. Jan. Kozler in gr. Anton Turjaški (Auersberg), in sta volitev sprejela. Nekaj gospodov je že poprej povedalo, de volitve sprejeti ne morejo, torej jih tudi volili niso (Med njimi gr. Ant. Auersberg). Namestniki za občinske poslance niso voljeni, ker še vsi poslauci niso zagotovljeni.
Hazgteti pu hertonskim svetu.
V	Križanski cerkvi na Dunaji so bile pod vodbo jezuiškiga vikšiga, O. Patisa, od 17.—21. u. m. duhovno vaje za svetne ljudi, pri kterih so bili med drugimi pričujoči: Cesarica Karoliua Avgusta, uadvojvodnji Sofiju in llildegarda, veliki vojvoda toškanski, vojvod in vojvodnja iz Modene iu več knezinj in grofiuj. — Enake svete opravila delajo na duhovnim polji za človeški blagor to. kar možje v deželnih zborih za bolj svetno stran; gotovo pa je sad le-unih zanesljivši.
Dunajski rokodelski družniki so imeli Veliki po-nedeljik v cerkvi sv. Ane skupno sv. Obhajilo, do 1000 niladenčev so posvečeni škof Fr. Zenner obhajali.
Nia Tirolskim so pripravljali podpise, ki so se imeli zročiti deželnimu zboru za ohranjenje verske edinosti v ti verni deželi.
V	Kolinu ima P. Rive S J. v minoriški cerkvi od 1.—14. t. m. verske govore za može. — Pač dobra misel!
Na Virtemberškim zbirajo v več občinah podpise k zahvalnimu pismu za može, ki so v zbornici za ohranjenje konkordata govorili. — Dandanašnji delavnost in čujoč-nost veliko pomaga k dobrimu.
Narodoslovje Czemiga skazuje v avstrijanskim cesarstvu 7,890.000 Nemcov; 15,027.000 Slovanov; 4,947.000 Magjarov; 5,628.000 Rumunov; 1,050.000 Judov; 146,000 druzih (Armenov, Grekov, Albanov in Ciganov). Na vojski je 150.000 Nemcov; 70.000 Magjarov; 81.000 Lahov (naj berže še z lombarškimi); 47.000 Rumunov; 10.000 Judov; drugi so Slovani. (C. M.)
Vseučilišniki v Palermi so bili že davno razser-deni, de se je po vsih kotih in ulicah mesta celo v vse-učilišnim dvoru na germade protestanških biblij in druzih nezbožnih in svinjskih bukev iu knjižur na prodaj ponudilo. Poslednjič pa se zbero in vse barantače tih nesnag z vseuči-lišniga terga preženo. K temu so pošteni študenti še rezno prošnjo vladi poslali, de naj temu pohujšanju konec stori, če ne, bodo sami prodajače s palicami mazali. Slava moškim in poštenim učencam l
Duhovske zadeve.
V	ljubljanski škofi i. Metliška fara je far-nimu vikariju v Prežgan j i, gosp. Ant. Rešu podeljena. Prežganjska vikar i j a je torej 30. u. m. razpisana.— Šentjurska fara pri Svibnji je podeljena gosp. Leopoldu Gestrinu, duh. pom. na Verhniki. — Gosp. Jož. Skubic, kurat v Tomišeljnu, pride za ekspozita v Zabnico. Prestavljeni so naslednji gg. duhovni pomočniki: Martin Indof z Jesenic v Poljane nad Loko; Anton Zakelj s Poljan k sv. Križu pri Kostaujevici; Janez Hitij s sv. Križa na Jesenice; Mart. Tomec s Kamnika v Teržeč; Jož. Kogej s Teržiča na Verh-niko; Jan. Zagoda z Metlike v Stopič; Ant. Ker-čon iz Stopiča v Metliko; Janez Puhar iz Cirkelj v Smlednik; Mih. Horvat iz Smlednika v Šmartin pri Litii; Peter Vartol iz Šmartna v Cirklje. Umerla sta: gg. Janez Rechberger. kaplan v pokoji iz p o reške školije, 8. t. m., in Jož. Kopitar, kaplan v pokoji, 9. t. m., oba v Kranji. R. I. P.
V	lava n ti ii ski škofi i. Čast. gosp. Lorenc Vo-grin, dohtar bogoslovja, konzistorijalni svetovavec, dekan pri šent-Jurji na Savnici i. t. d., je imenovan korar stoljne lavantinske cerkve.- Škofijski duhovni svetovavci so izvoljeni: čč. gg. Juri Kotzbek, dekan Mareuberški. — Jožef Dornik, duhoven v počitku, mnogozasluženi večletni oskerbnik predmestne slovenske fare v Marburgi ob času redemptoristev, — Ferdinand Kamor, učitelj veroznaustva na zgornji gimnazii v Celji. — Za fajmošlra v šent-Jurji poleg Celja je postavljen č. g. Martin Terstenjak, škof. duhovni svetovavec in bivši učitelj veroznanstva na spodnji gimnazii Marburški. — Prestavljena sta gg.: Lorenc Cajnkar za namestnika v šent-Jernej pri Konjicah, — Matevž Pogelšek za kaplana v Vitanje. — Umeri je č. g. Ignacij Bole-slavski, kurat v šent-Jerneji pri Konjicah. R. I. P.
Mili darovi. Za afrikanski misijon: Mina Beseničar 1 gold. — Za sv. Očeta: „Domine mane nobiscum" 1 tol. ali 2 gold. st. dn. Neimenvan 2 goid.
Iz Ljubljane. Včeraj ob 11 dopoldne je umerla v nunskim uršulinskim samostanu zamurka Johana Hadiga — za pljučnico, bila je brihtna in, kolikor zamurci premorejo, pobožna deklica. Bog ji daj večni mir in pa srečo, de bi pri Bogu svojim rojakam spreobernjenje pospešila z gorečimi prošnjami.