DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio J‘-c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 — CENA: posamezna številka L 20, — Naročnina: mesečno L 85, letno L 1.020. — Za inozemstvo: mesečno L 150, letno L 1.800. — Poštni čeksvni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Leto IV. - Štev. 30 Trst - Gorica 28. julija 1950 Izhaja vsak petek Italijanske statistike V svojem, političnem uvodniku od 18. t. m. zabava »Giornale di Trieste« svoje čitalce z istrskimi statistikami bližje in dalje preteklosti, 'Z jugoslovanskimi nasilji na področju B, z ravnotežjem med jugoslovanskimi krivicami do Italijanov na področju B in italijanskimi do Jugoslovanov na področju A. Kakor je pač od »Giornale di Trieste« pričakovati, je bilanca v izključno ali vsaj pretežno korist Italijanov in naravno seveda na škodo Slovanov. Vprašanje pa tukaj ni toliko, kaj »Giornale di Trieste« govori, temveč komu on govori. Ako govori Anglo-američanom, računajoč na njihovo nepoznavanje predmeta in stvarnega stanja v preteklosti, tedaj pač apelira na njihovo neznanje, in tak apel je, ako že ne naravnost žaljiv, vsekakor pa dokaz popolnega pomanjkanja čuta odgovornosti. Ako pa »Giornale di Trieste« misli, da nas s svojimi argumenti more spraviti v zadrego, tedaj se nevarno moti, nevarno predvsem za stvar, ki jo tako bahato hoče zastopati. Za Avstrije so bili leta 1910 posli in opravila, ki so bili zvezani Z ljudskim štetjem, poverjeni občinskim upravam in te so bile na področju A in B pretežno v italijanskih rokah. Zato je kmečki živelj področja B, ki je sicer izključ no slovenski in hrvatški, po ljudskem štetju izpadel kot italijanski in celo sam »Giornale di Trieste« čuti potrebo, da pojav tolmači tako češ da gre za prebivalstvo dveh občevalnih jezikov, kakor da bi bilo Italijanov, ki bi recimo iz čuta zdravega sožitja sebi naprtili breme, da se priuče še drugega domačega jezika. Pri takih »ljudskih štetjih« se je pa znalo zgoditi, da so bila nekoliko mesecev kasneje, ob volitvah v parlament, postavljena na laž. Tako se je pripetilo leta 1911, da so bili v dveh baje italijanskih volilnih okrajih zapadne Istre italijanski kandidati hudo ogroženi od slovanskih protikandidatov, in sicer so Italijani. v. Puli od 13.000 volilcev v ožjih volitvah dobili komaj 6.600 glasov. V kopersko - piranskem o-kraju pa, v katerem je zelo visok odstotek volilcev odpadel na mestno prebivalstvo, je prišlo do ožjih volitev, na katerih ni zmagal italijanski nacionalni kandidat Bennati, ampak italijanski demokršča-n Spa-daro in še ta le v ožjih volitvah z našim Markom Mandičem. V Trstu samem je bilo leta 1910 dvakrat ljudsko štetje in obakrat ga je izvršila občinska uprava. Pri prvem štetju so hišni lastniki preko svojih upraviteljev kar na svojo roko izpolnjevali obrazce svojih najemnikov in jim sami označevali občevalni jezik. Stvar je šla tako daleč, da je slednjič namestništvo moralo odrediti revizijo. In res se je pokazala »razlika«. Dočim je prvi popis ugotovil v Trstu in okolici 36.208 Slovencev, jih je drugi popis naštel 59.319. Ali tudi pri drugem štetju je bilo ugotovljenih nekaj konkretnih primerov nepravilnosti ki so jih zagrešili občinski organi, ki so vršili popis. Ti so namreč hodili po stanovanjih popisovat ljudi tudi ob času, ko je bil gospodar na delu in zato odsoten ter so italijansko nagovarjali žene in ko so dobili odgovor izjavljali, da je torej vaš občevalni jezik italijanski ter jih primorali, da to v prijavnem obrazcu podpišejo. Kar pa »Giornale di Trieste« pripoveduje o protežiranju Slovanov po avstrijskih oblastvih je čisto samovoljna argumentacija, ki bi se je sicer sramoval vsak skrahirani srednješolec. Temelji namreč na predpostavki, da je bila trialistična koncepcija službeno potrjena. Trializem kot predlog o delitvi habsburške monarhije na tri, mesto na dva dela (avstro-ogrski dualizem) je našel svoj izraz v časopisu »Oesterreichis che Rundschau«, a zastopal ga je grof Leopold Chlu-metzky. To zamisel so zastopali iz-vestni vojaški krogi iz okolice nadvojvode Albrechta, ali imela je proti sebi Nemce in Madžare. Ali je pa to zamisel zastopal tudi Franc Ferdinand je sporno. Njegov življe-njepisec Glaise von Horstenau, ki trializem sicer pozna, ga ne spravlja v zvezo z njegovimi koncepcijami. Ali tudi, če bi imel trializem v mislih je znano, da je imel v zadnjih letih svojega življenja Franc Ferdinand veliko število močnih nasprotnikov, tako da je naravnost neumestno govoriti o trialistični politiki, ki bi mogla kakor koli vplivati na tržaško ljudsko štetje. Da je bilo tudi drugo ljudsko štetje v Trstu netočno se je pokazalo ob volitvah leta 1911. Po ljudskem štetju je bilo Italijanov 62.8 Za svobodo in proti nasilju Razvoj na korejskem bojišču - Združene države prednjačijo s ostalim svobodnim narodom svojo odločnostjo Od srede do srede_ Dogodki v Koreji potekajo tako, kakor smo predvideli že v našem zadnjem pregledu. Na dolgi korejski fronti pač iizkrcanje ene same divizije ne more vplivati v toliki meri, da bi ameriške sile lahko s tem zadržale na vseh točkah močan pritisk številnih seveirno-korejskih armad. Pri tem mislimo na nenavadno in v vsakem pogledu uspelo izkrcanje ameriške lahke motorizirane divizije, ki se je izvršilo 19. julija na vzhodni korejski obali v Po-hangu. To izkrcanje ni moglo imeti namena, da bi izvedlo kako protiofenzivo, pač pa služi zavarovanju bodočega mostišča okrog pristanišča Fusan, ki so ga ogrožale sever-no-korejske čete, napredujoče ob vzhodni korejski obali pr-oti jugovzhodu. iTa svoj namen je izkrcanje v polni meri doseglo. 21. julija so oddelki teh novih edinic celo začasno osvobodili mesto Yongdok, ki 'leži 90 km severo - zapadno od Pohanga. Na srednjem bojišču, posebno pred Taegujem, pa traja sovražni pritisk in ameriške čete se počasi u-mikajo proti jugu. -Del sil, ki so bile izkrcane v Pohangu je nadomestil nekatere izčrpane oddelke 24. ameriške divizije, ki se nahajajo v neprestani borbi že od začetka korejskega spopada. S svojim težkim topništvom in močnejšim protitankovskim orožjem, ki je prispelo na fronto, se ameriške edinice, kljub svoji maloštevilnosti, vedno uspešneje uipirajo sovražni premoči. Vojašiki oddelki pod vrhovnim poveljstvom Mac Arthurja se bodo takitično in počasi še vedno umikali proti bodočemu mostišču. Ameriški glavni vojni 'stan svari javnost, naj ne pričakuje takojšnje ameriške 'protiofenzive. Upoštevati je stvarne činitelje. Mac Arthur, vrhovni poveljnik vojnih sil, ki nastopajo po nalogu Združenih narodov, ima sedaj v Koreji na razpolago šele tri divizije, dve pa sta na poti iz Združenih držav. Za uspešen prehod v protinapad pa so mu potrebne poleg teh vsaj še tri divizije in še to le v islučaju, da ne bodo Sovjeti ali Kitajci podprli v bodoče Severne Korejce v večji meri kot dosedaj. Nasprotno dogodkom na bojišču, ki potekajo kakor zgoraj označeno, se pa s toliko večjo brzino vrše iz-prememibe v notranji politiki posameznih držav, posebno v Združenih državah, ki se z veliko naglico prilagojujejo novim vojnim razmeram. Občutek vojne nevarnosti, nujnost povečanja oborožitve, vsaj delen prehod k vojnemu gospodarstvu, vse to so problemi, ki jih morajo rešiti vse demokratične države, ako se žele ubraniti pred nasilstvom komunizma, ki se je pet let neprestano oboroževal, medtem ko so mnogi drugi naivno zaupali in verjeli v mir. Ko so propadle nade v razne po sredovalne poizkuse ter se je jasno pokazalo, da si Rusija ne želi prav nič prizadevati za prekinitev ko- Chunchon $ Kimpo SEOUL SUWON Inchon Samchok U tchm PyoNqbaeK (Chung|u Chotian (TAEJON Pohangdong Gun zan Kvongfu Masan > K wdngiu PUSAN Sunch južna KOREJA TSUSHIMA rejskih sovražnosti, kjer lahko na tujih telesih preizkuša svoje orožje, podobno 'kot sta to delala Hitler in Mussolini v Španiji, je svet jasno spoznal, da mora računati z vsemi možnostmi. Nevarnost bo odstranjena samo, ako bo napadalec uvidel, da mu bodo napadeni odgovorili s tako silo, ki ga bo porazila ter kaznovala za dejanje, ki ga je z napadom zagrešil. Dragocena leta so bila izamujena in sedaj jih je treba z vso brzino nadoknaditi. V tem smislu je dne 19. t. m. govoril predsednik Truman Kongre- su Združenih držav, ko je v svoji poslanici opozarjal na napore, ki jih bo treba izvršiti, da se zajamči in omogoči zmago pravice. Načrtno razpolaganje s surovinami, s prednostjo za vojaške potrebe, nadzorstvo nad cenami, ki naj s primerno kreditno politiko onemogoči njihovo frraš5anji\ posojila 'podjetjem, kjer je to potrebno za hitro povečanje vojne proizvodnje, povečanje vojnih kreditov od dosedanjih 13 milijard na 23 milijard, to so glavne točke njegovega notranjega gospodarskega programa. Po predsed- Bolgarija, Romunijo in Modžarslia pred sodbo človeštva zaradi hpšitev žlonšhih pravic Ameriški zunanji minister je !na svoji tiskovni konferenci 20. t. m. podal obširno izjavo glede kršitve človeških pravic, ki so jih zakrivile vlade Bolgarije, Madžarske in Romunije, in o mednarodnih korakih, ki so jih tozadevno'podvzeli ali pa ki bi jih bilo podvzeti. Acheson je opozoril, da so pred leitom dni Združene države in Velika Britanija objavile točne obtožbe proti navedenim trem mo- in Slovanov 29,8 odstotkov. Na volitvah so pa Slovenci dobili okrog 11.000, Italijani pa nekaj več kot 16.000 glasov. To pa ne daje številčno razmerja 62.8 napram 29.8, ampak 55.0 napram 37.8, kar odgovarja nekako številu 80.000 Slovanov v Trstu leta 1911. Koliko se italijanskim statistikam more verjeti je postalo očitno tudi v zadnjem času, ko je v občini Nabrežina - Devin odpadlo na slovenske kandidate trikrat toliko glasov kot na italijanske, nad čimer so bile presenečene celo anglo-ameriške oblasti. Ako statistični podatki dajo jasno in pravo sliko stvarnega stanja, tedaj imajo svojo nepobitno vrednost in morejo tvoriti zdravo podlago za vsako realno politiko. Ali ljudem okrog »Giornale di Trieste« ni do stvarnosti in resnice, temveč teže le za tem, da bi ustvarili neko, njihovim aspiracijam prilagojeno izumetničeno sliko. Prikazati številčno pretežnost Italijanov tudi tam, kjer je ni, umetno povečati z vidika volilnih potreb število svojih pristašev ter izključevati iz državljanske in volilne pravice čim večje število Slovanov ter prikazati volilno komedijo od 18. junija 194<> kot plebiscit, volilno komedijo na področjb B pa kot zasmeh. Vse to naj služi njihovi negativni politiki, ki ima za cilj iztrebitev Slovanov na tržaškem področju in ustvaritev neke izumetničene kulturne hierarhije. Doslej so bili uspehi te protislo- vanske politike povsem negativni. Italija sama je s svojimi napakami povzročila trpljenje istrskih beguncev. Sedaj bi hotela opravičiti nadaljevanje tega svojega protislovan-skega pravca s tem, da označuje Slovane za predhodnike Sovjetske zveze. Vprašanje pa, ali bodo južni Slovani nekega dne njihova obramba ali nevarnost zavisi le od njih samih. A-ko in v kolikor bodo upoštevani in cenjeni od svojih zapadnih sosedov, ne bi oni imeli nobenega interesa na tem, da bi se stavili v službo vzhodnega totalitarizma. V kolikor pa bi prišli do spoznanja, da z Italijani ne morejo računati in da z njimi ni mogoče priti do pametne ureditve odnosov ter da so anglo-ameriška oblastva, enako kot v letih 1920 - 1936 Liga narodov enostavno gluha za vse in celo za najosnovnejše pritožbe slovanskega življa, tedaj naj se svet nikar ne čudi, ako se spričo takega stanja stvari tako pri Slovanih kakor pri Italijanih okorišča, in pridobiva v narodu samo komunistični pravec. Politika, ki jo zastopa »Giornale di Trieste« je potemtakem politika samomora. Cim preje se bodo Italijani tega zavedli, tem bolje zanje. S svojo današnjo politiko pa oni dan za dnem le dokazujejo, da je Italija zaradi svoje nacionalistične nestrpnosti pač nesposobna, da bi vladala slovanskemu življu, razen ako ne bi hoteli, da zaradi take njene vladavine še bolj trpi že itak krhki evropski mir. A. D. skovskim podložniškim vladam, ter navedle kršitve, ki so jih te vlade zagrešile glede obvez, ki so jih z mirovnimi pogodbami prevzele v pogledu osebne varnosti in uživanja osnovnih svobod. Ker so navedene tri vlade zavrnile obtožbe, so postopale Združene države in druge sile po smernicah, ki jih določajo mirovne pogodbe. Sledilo je posredovanje generalnega tajnika OZN in Glavna skupščina ZN je zahtevala mnenje mednarodnega sodišča. To sodišče je v začetku leta podalo načelno mnenje, da so Bolgarija, Madžarska in Romunija dolžne izpolnjevati določila mirovnih pogodb glede sporov, ki so nastali zaradi obtožb proti njim. Podložniške vlade pa so prerekale pristojnost mednarodnega sodišča in to dejstvo je praktično onemogočilo postopek, ki ga predvidevajo mirovne pogodbe, čeprav so navedene vlade dolžne izpolnjevati te pogodbe. Zato je potrebno nastopiti z drugimi sredstvi. Acheson je izjavil, da Združene države kljub vsem tem oviram ne bodo opustile obrambe človeških pravic v navedenih treh državah Vizhodne Evrope. Opozoril je, da je Glavna skupščina OZN dokazala, da se resno- in stalno zanima >.a vprašanje in da bo skupščina izdaj, ko je nemogoče sestaviti preiskovalne komisije, ki jih predvidevajo'pogodbe, zaradi nasprotovanja obtoženih vlad, »nedvomno preučevala nadaljnje korake, ki bi jih bilo podvzeti izaradi obtožb vlad Bolgarije, Madžarske in Romunije, da sistematično zatirajo osnovne svobode svojih nasadov«. 'Zunanji minister je zaključil svojo izjavo s tem, da je »namen ameriške vlade, da bo pred vestjo človeštva razkrila vsa dejanja kršitve človeških pravic po obtoženih vladah«. Zato bodo Združeni narodi ponovno obravnavali ta boleči problem na svojem letošnjem jesenskem zasedanju. nikovem mnenju bo ameriško gospodarstvo vsa ta bremena lahko preneslo, saj znaša narodni dohodek Združenih držav 270 milijard dolarjev, ito je 100 milijard več k t pa leta 1939. Industrijska proizvodnja je za 81 odst. večja kakor pa leta 1939 (in to breiz petletk!), proizvodnja jekla pa je za 11 milijonov ton višja, kakor pa je bila na vrhuncu druge svetovne vojne leta .1944. Trumanova poslanica je naletela na splošno odobravanje po vsem svetu. Z njo je dokazal, da bo A-merika vztrajala na začeti poti in da Združene države ne bodo opustile ničesar, da bi se uprle napadalnim silam kjer koli bi se pojavile. Amerika je pričela Iz mobilizacijo svojih sil in enkrat mobilizirana bo ta sila ostala pripravljena, vse dokler ne bodo napadalci 'korenito iz-premenili svojo politiko. To voljo naroda Združenih držav je predsednik Truman poudaril še posebno v svojem radijskem govoru, ki ga je imel istega večera. Povedal je, da je odredil povečanje dbsega ameriških oboroženih sil, ki se 'bodo povečale deloma s prostovoljci, z rezervno vojsko in mobilizacijo narodne garde. Vsi ti .ukrepi se že izvajajo. Ti napori Združenih držav, kakršne nam je orisal predsednik Truman, bi ostalk nepopolni, ako se jim ne bi pridružile tudi druge demokratične države. Tako, kot je demokratični svet pokazal svojo solidarnost v korejskem vprašanju, kjer sedaj sodelujejo že letala in mornarice mnogih djžav, a na poti so tudi razni vojaški oddelki, tako se mora iz isto solidarnostjo reševati tudi vprašanje ojačanja vojaških sil. Država za državo napoveduje nove ukrepe, evropska industrija bo tudi morala prispevati znaten del k vojaški proizvodnji, v Londonu so se sestali člani Atlantske zveze, da. raztovarjajo, kako bi že do prihodnji pomladi dovedli stanje 6-brambe do tiste stopnje, ki je bila predvidena šele iza leto 1953 itd. Nahajamo se torej v polnem prehodu k stanju vojne pripravljenosti. Svobodni svet je veroval in veruje v mir. Po splošnem mnenju vojna nevarnost ni neposredna. Toda, ako bi napadalec videl demokratsko slabost, potem bi nedvomno izvršil svoje načrte. Ako bo zapadni svet pripravljen, se bo pa morda le premislil. Samo močni bodo svobodni narodi lahko ohranili svojo svobodo in ;z njo tudi mir. »Zavedamo se, da je cena za svobodo visoka. Toda odločeni smo o-hraniti našo svobodo ne glede na to, kakšna je cena«, je dejal Truman v svojem govoru, in če bo njegovi odločnosti sledila tudi odločnost ostalega sveta, potem bomo sigurno dočakali dan, ko bo nasilje pregnano s sveta. Belglislti krali se ie ornil Kralj Leopold se je dne 23. julija z letalom vrnil v Belgijo. Kakor znano so v parlamentu glasovali za njegov povratek samo demokršča-ni, ki imajo absolutno večino tako v senatu, kakor v poslanski zbor-pici. Obenem s kraljem sta se vrnila v prestolnico tudi njegova o-troka prestolonaslednik Baldovin in drugi sin, Albert. V vsej državi vlada precejšnja napetost, ker so socialisti napovedali, da se bodo ri]rravljajo na odpor proti rdeči nevarnosti. — Združene države pripravljene intervenirati povsod, kjer bi se pojavila nevarnost. Tudi Titova vlada bi v slučaju napada mogla računati na dobavo orožja. — Severni Korejci napredujejo le še na zahodnem sektorju fronte. — Belgijski socialisti organizirajo demonstracije proti kralju Leopoldu. — Pandit Nehru si Zaman prizadeva s posredovanjem, da bi se po diplomatski poti rešilo vprašanje Koreje. 23. JULIJA: Doslej je na apel Trygve Lie-ja Za tvorno pomoč v borbi na Koreji pritrdilno od govorilo 12 držav. — Na Koreji pripravljajo rdeči novo ofenzivo tudi na vzhodnem sektorju. Ali odpor južne vojske postaja trši. — Komandanta 24. ameriške divizije, generala Wil-liama Dean-a, ki se je skozi ves čas borb junaško boril v prvih vrstah svojih čet pogrešajo. Po vsej verjetnosti je v borbah padel. — Bivši predsednik liberalne stranke in dolgoletni 7ninistrski predsednik Kanade, Mackenzie King, je po daljšem bolehanju umrl. — Napetost, ki je v Belgiji nastopila po kraljevem povratku traja dalje. 24. JULIJA: Ameriški kongres sprejel Trumanov predlog za dodatne vojne kredite. — Izredno zasedanje Varnostnega sveta, v Londonu pa zasedanje namestnikov izvršnega odbora Atlantskega pakta. Namen zasedanj je pospešeno ojačanje obrambne sposobnosti Zahoda, da bi se na ta način preprečila tretja svetovna vojna. — Na Koreji rdeči znova pritiskajo proti jugu v pravcu pristanišča Fusan. — Attlee javlja zbornici, da so se v cmgleški mornarici zgodili primeri sabotaž«. — Belgijski socialisti proglašajo politiko nesodelovanja. — V Zahodni Nemčiji ustanovljena Neodvisna delavska stranka. 25. JULIJA: Tudi Francija v o-kviru kolektivne varnosti povišuje obrambni program za leto 1951 na 50 milijard frankov. — Za predsednika atlantskega svita je bil izvoljen ameriški delegat Charles Spof-ford. — Mac Arthur podal poročilo Varnostnemu svetu. — Italija bo v krajcem razpolagala z devetimi divizijami. — Na Koreji rdeči koncentrirajo svoje sile z namenom, da prodrejo na jugovzhodno obalo. — Tito s Kardeljem in Ran-koviiem brezskrbno križari po Jadranu kot, da jugoslovanski narodi že leta ne bi trpeli pomanjkanja. — Belgijska opozicija je pričela s sabotažnimi akti. — Znani angleški pisec G. B. Shaw praznuje 95 letnico rojstva. Položaj delavca o preduojni in sedaiiil Jugoslauiji ■V celi vrsti poročil tujih časnikarjev čitasmo o razmerah v predvojni Jugoslaviji. Te razmere so vedno podane v taki obliki, da nekako opravičujejo sedanje Titovo postopanje ter prikazujejo njegove ukrepe kot nekakšno manjše zlo. •Govori se o »reakcionarni Jugoslaviji«, o izkoriščevalskem kapitalističnem sistemu« itd. S tem dokazujejo itaki novinarji, da kaj malo poznajo dejansko preteklost. Enostavno sprejemajo režimska gesla in, čeprav v svojih poročilih morda kritizirajo njegove ukrepe, so si vendar skoro brez izjeme v pogledu na preteklost prisvojili njegovo gledanje. Ker vlada v 'tem pogledu marsikatera nejasnost tudi med onimi primorskimi Slovenci, ki predvojne -Jugoslavije niso poznali, bomo izvršili .primerjavo med preteklim in sedanjim stanjem na tistem področju, ki ga Titov .režim najbolj propagandno izrablja, to je v pogledu delavčevega pravnega položaja in blagostanja. Socialna zakonodaja predvojne Jugoslavije je bila ena najnaprednejših, saj je Jugoslavija uzakonila vse sklepe mednarodnega Urada dela. Uzakonjen je bil osemurni delavnik, socialna .zaščita ženske in mladoletne sile. Obvezno je bilo zavarovanje za slučaj bolezni, delovne nesposobnosti, nesreče, smrti in starosti. Urejene so bile minimalne tnezde in zakonsko je bilo priznano ter 'spoštovano pravo na stavko. U-pravne in sodne oblasiti so pazile, da so se predpisi točno izpolnjevali. Delavske plače kvalificiranih delavcev so se kretale med 2.000 - 4.000 din mesečno, medtem ko so bile cene poedinim življenjskim potrebščinam sledeče: 1 kg mesa 10 din, mast po 14-18 din, sladkor 13 - 14 din, ducat jajc 10 din, par čevljev 100 - 200 din in kompletna konfekcijska obleka 700 - 850 din. V Titovi Jugoslaviji pa je delovni čas praktično neomejen. Dejansko iznaša 10-16 ur dnevno, ako štejemo vse »prostovoljne« in »u-darniš'ke« delovne ure. Za to delo dobiva kvalificiran delavec povprečno mesečno plačo 3.000 - 9.000 dinarjev (udarniki!) Cene na prostem trgu pa so: 500 din za 1 tog mesa, 500 dn za mast, 350 - -500 din za sladkor, 240 - 360 din za ducat jajc, 3.000 - 4.000 din za par o-butve in 3.000 - 5.000 din za kompletno konfekcijsko obleko skrajno slabe kakovosti in izdelave. Cene predmetom kontrolirane potrošnje, ki se dele na karte, so nedvomno znatno nižje. Toda upoštevati moramo, da zadostujejo racionirane količine kvečjemu članom policije, vlad, častnikarskemu zboru armade in višjim partijskim funkcionarjem, ki imajo v vsem priviligiran položaj. Vsi ostali, če načejo zboleti, pa so navezani na prosti trg, kjer e-dino lahko kupijo zelenjavo, sadje, dodatne količine kruha, sladkorja, maščob, mesa itd. Nič 'boljši ni postopek pri delu samem. Delovne zamude in odsotnosti so najstrožje kaznovane. Pa- Soui. vojaški izdatki Sovjetskega vojaškega preračuna ne moremo ocenjevati z našimi merili. Po lastni izjavi bodo Sovjeti izdali letos za obrambo 19 milijard 850 milijonov dolarjev, kar presega obrambne izdatke Združenih držav za 6 milijard dolarjev. Te številke pa nam ne povedo vsega. Ne glede na to, da sovjetski preračun označuje marsikatere postavke za nevojaške, čeprav so dejansko čisto vojaškega značaja, dobi Moskva a morajo milijoni suženjskih delavcev- .zastonj delati za vojno industrijo, . Sovjetski izdatki ta plače in. surovine so neprimerno nižji od evropskih in ameriških in izato je primerjava med ameriško ter sovjetsko (postavko za vojaške izdatke nemogoča/ General Marshall je pred »kratkim. zračunal, da izdajo Sovjeti pet centov za isto stvar, za katero morajo izdati Združene dr-iave en d©iarr. Ce bi hotele Združene Jdržafve imeti enako število tankov in letal kakor jih imajo Sovjeti, bi morale, po mišljenju lista KWashmgton Star« opustiti demokratično gospodarstvo im sprejeti totalitarizem. V primeri z ameriškimi vojaškimi izdatki so sovjetski izdatki naravnost orjaški, zato »pa se marajo Združene države tem bolj truditi, da bodo zravnale te razlike z odlično kakovostjo svojega orožja. In v .tem pogledu so ter bodo tudi u-spele. __________ l Togliatti v Berlinu Vodja italijanskih komunistov Togliatti se je udeležil kongresa nemške Enotne komunistično - socialistične stranke, ki se je vršil 23. julija v sovjetskem delu Berlina. Ob tej priliki je držal Togliatti nemškim komunistom dolg govor v nemščini, v katerem jih je spomnil, »da sta imeli ItaLija in Nemčija v teh zadnjih letih skupno usodo, ki je dobila svoj izraz v politiki osi Rim - Berlin«. V svojem govoru je Togliatti izjavil, da šteje italijanska komunistična stranka 2,100.000 vpisanih članov in 450.000 članov mladinskih organizacij. K svojim silam lahko prišteje tudi 700.000 članov Nennijeve socialistične stranke. Ker so ti podatki verjetno resnični, saj predstavljajo samo dobro tretjino glasov, ki so jih dobili komunisti pri valitvah, izhaja iz njih, da ima Italija eno najmočnejših komunističnih strank Evrope. Pilitno vaje italljaiski vojske M« Apeninih, ki branijo prehod med Severno in polotoško Italijo, so se vršile te dni velike vojaške vaje italijanskih edinic. Nasprotnika ftta bila razdeljena v dve skupini, v »rdeče« in »plave«. Zanimivo je, da uporabljata pri teh vojaških vajah obe stranki tudi partizane, ki so oblečeni v odgovarjajoče delovne obleke, eni v plave, drugi v zelene. Partizani imajo popolno svobodi) delovanja, podvzemajo lahko vse, kar smatrajo, da koristi njiho- vi stranki. Prepovedano jim je sa-do, da bi se oblekli v civilne obleke ali pa, da bi rezali telefonske tiče. Uspelim vojaškim vajam so prisostvovali minister vojske Pacciar-di, načelniki štabov vojske, mornarici in letalstva ter številni tuji vojaški zastopniki ter seveda veliko Število Časnikarjev. Italiji bo pnttolB vojaihi sile Po mirovni pogodbi je Italiji dovoljeno, da ima pod orožjem armado obstoječo iz 250.000 mož in poleg tega 70.000 karabinjerjev. Toda dosedaj je Italija imela pod orožjem skupno približno samo 175.00 mož, od katerih jč približno 70.000 karabinjerjev in samo približno 100 tisoč vojakov. V izpremenjenem mednarodnem položaju mora pa seveda tudi Italija povečati skrb za lastno varnost. Po izjavah ministra vojske ni namen Italije, da bi prekoračila po mirovni pogodbi dovoljeno število oboroženih sil. Po njegovem mišljenju je minil čas velikih armad. Zato pa mora Italija skrbeti, da bo imela majhno, toda močno in do .skrajnosti mehanizirano moderno armado. Vendar je pa upoštevajoč tudi to naziranje vseeno potrebno povečati sedanje stanje vojnih sil. Zaenkrat so si odgovorni činitelji postavili za cilj, da bi vojne sile, skupno z karabinjerji, dosegle 250 tisoč mož. V tem primeru je treba povečati številčno stanje redne vojske za 75.000 mož. Za opremo teh edinic in njihovo vzdrževanje je potreben v tekočem finančnem letu dodatni kredit 50 milijard lir. Vojne mornarice Sovjetske zveze in Zdrui. držav Vojna mornarica Združenih držav je trenutno najmočnejša na svetu. Njeno aktivno ladjevje šteje 243 modernih vojnih ladij in je močnejše kot pa ladjevje katere koli druge države. Njegova sila je še povečana s 450 vojnimi ladjami, ki se nahajajo v rezervi. V mornarici Združenih držav so letalonosilke nadomestile težke bojne ladje. Združene države imajo v aktivni službi 11 letalonosilk, v rezervi pa 17. Zato pa imajo v aktivni službi samo eno veliko bojno ladjo, Missouri, medtem ko jih je o-stalih 14 v rezervi. Sovjetska zveza ima prav malo večjih površinskih vojnih ladij, toda zato ima veliko število manjših edinic za obrambo obale in najmočnejšo podmorniško floto, ki šteje 250-300 podmornic, med katerimi je precejšnje število najmodernejših hitrih podmornic nemškega tipa (Schnorckel). Združene države pa imajo 74 podmornic v aktivni službi in 92 v rezervi. Admiral Združenih držav, Forrest P. Sherman, je nedavno izjavil, da so v obeh svetovnih vojnah zavezniki utrpeli največje izguibe na morju zaradi delovanja podmornic in da je njihova nevarnost zaradi tehničnih izpopolnitev velika tudi v bodočnosti. gostoma pride celo do odvzema o-sebne živilske, nakaznice. Delavec ne more svobodnp menjavati podjetja, pri katerem se nahaja, še manj pa svoj poklic; o vsem tem odloča država, ki lahko vsakega delavca enostavno pošlje iz enega kraja v drugega, ali pa prestavi iz poklica v poklic. Saj smo šele pred nedavnim čitali v časopisju, da je predvidena »načrtna« preselitev 120 tisoč delavcev! Delavec se nahaja bistveno v istem položaju napram državi 'kot ga je imel podložnik v srednjem veku. Ce dodamo še široko izrabljeni sistem ».prostovoljnega dela«, ki je prostovoljno samo po besedi ter se od navadnega dela razlikuje po tem, da ni plačana, ter upoštevamo, da je delavcu nemogoče, da bi se v stiski (zatekel k stavki, potem imamo pred seboj več ali manj popolno sliko delavčnega položaja v Titovi Jugoslaviji. Kdor koli primerja sedanje stanje s stanjem v predvojni Jugoslaviji, ta ne bo več govoril, da je Tito poboljšal delavčev položaj. Na drug strani pa bo tudi razumel, zakaj je danes jugoslovanski delavec nezadovoljen, saj ga je režim, ki mu je vse obetal, prikrajšal na o-beh področjih, tako na gospodarskem, kakor tudi na pravnem. V vsakem pogledu je 'delavec mnogo na slabšem kakor pa je bil pred vojno. Desli s Tržaškega ZELENJADNI TRG V LJUBLJANI Ne (bi obračali avoje pozornosti na ta, vsaj po naslovu, tako malenkosten problem, ako ne bi .dnevno čitali v ljubljanskih listih, a tudi v raznih pismih stvari, ki nam nazorno kažejo kam vodijo slovensko gospodarstvo sedanji slovenski politični pustolovci. Tako čitamo n. pr., da ni mesto predvidenih 30 vagonov krompirja prišlo na ljubljanski trg do konca junija niti cele štiri vagone, da sploh ni nobene zelenjave, ki jo je prej v tem času dobavljala v zadostnih količinah že sama ljubljanska okolica, ki je pa letos dobavila, reci in piši, do 14. julija 1950 od sadja samo 15 kg češenj in 9 kg jagod! Peteršilj in korenpek je moralo monopolno podjetje »Sadje -zelenjava« kupovati celo v Ptuju, od koder so poslali doslej samo 7 kg peteršilja in 20 kg korenčka. Mestna ekonomija Jesenkovo, ki bi morala dobaviti 10.000 kg jedilne pese, je dobavila samo 200 kg! Za njim ne zaostaja prav nič državno posestvo Bokalce, ki je poslalo na trg samo 259 kg jedilne pese! Niti eno niti drugo socialistično posestvo pa ni dobavilo prav nobenega Stročjega fižola, niti druge zelenjave. Vse te številke smo posneli po »Slovenskem poročevalcu« z dne 14. tm., v katerem se ljudje pritožujejo, da jih silijo naj bi šli udarniško nabirati zelenjavo, ako jo hočejo imeti, in to celo kar v Banat! Pisec se pritožuje, da kmetje nimajo primerne preskrbe, pa so namesto zelenjave sejali žito, da so odkupne cene prenizke, da načrtno niso predvideli potrebe po zelenjavi itd. Končno pa ugotavlja, da je za letos itak prepozno. Edina rešitev je, da se kupi kaj po drugih krajih. Kot izgleda pa ni stvar prav nič (boljša niti na Hrvatskem, saj omenja pisec, da prihajajo kupovati sadje in zelenjavo Hrvatje kar v Slovenijo, kjer plačujejo višje cene kot ljubljanska pooblaščena podjetja in dobe vedno kaj blaga na razpolago. Pravih vzrokov pisec članka pač ne navaja. Ne omenja, da je to nujna posledica zbirokratiziranega komunističnega gospodarstva, ki je v kmetu ubilo vsako voljo za delo ter je to pač edini način, s katerim mu kmet, in to celo v zadrugah in na državnih posestvih, brez izjeme, kaže svoj odpor in nezadovoljstvo. Ali bodo razni še preostali tržaški In goriški zaslepljenci izpregle-dali vsaj ob teh tako očitnih primerih? _______________ Byrnes, guverner južne Karoline Bivši zunanji minister Združenih držav, ki je po svoji ostavki s tega položaja napisal knjigo, v kateri je ostro napadel Sovjetsko zvezo, razkrivajoč njene prave namere, je z lahkoto zmagal pri volitvah v svoji rodni državi ter je bil 12. julija imenovan za guvernerja Južne Karoline. Byrnes pripada sicer demokratski stranki, toda kljub temu ostro nasprotuje nekaterim, posebno gospodarskim ukrepom sedanjega predsednika. V ostalem so pa južne države Združenih držav itak znane po svoji večji konservativnosti, in temu okolju se Byrnes ne more u-pirati. Tako je postal kaj kmalu po svojem odstopu s položaja zunanjega ministra nekakšen vodja opozicije v demokratski stranki, in kakor kaže sedanje imenovanje se bo tudi v bodoče še živahno politično udejstvoval. LISTNICA UREDNIŠTVA: Podlistek, ki je zaradi preobilice gradiva v današnji številki izostal nadaljujemo prihodnjič. Promet s cono B Po podatkih civilne policije • je bilo meseca junija iz cone B v cono A samo 17.972 prehodov. Napram mesecu aprilu, ko je prišlo iz cone B v cono A skupno 61.542 oseb, se je torej osebni promet med obema področjima Svobodnega tržaškega ozemlja skrčil za celih 70 odstotkov. Promet meseca junija se je znatno skrčil tudi v primerjavi z osebnim prometom meseca maja tekočega leta, ko je prekoračilo mejo i* cone B v cono A skupno 30.675 oseb. Napram mesecu maju se je promet meseca junija skrčil za dobrih 40 odstotkov. To veliko skrčenje osebnega prometa je posledica ukrepov jugoslovanskih oblasti, ki žele cono B čimbolj oddvojiti od cone A, posebno odkar iso področje STO-ja, ki se nahaja pod jugoslovansko vojaško u-pravo gospodarsko vključili v jugoslovansko carinsko območje. Odhod namestnika ravnatelja za civilne zadeve Brigadir H. P. P. Robertson O. B. E., namestnik ravnatelja Za civilne zadeve ZVU, je dne 16. julija odpotoval iz Trsta v Anglijo, kjer se bo podvrgel težki operaciji. Bolan je bil že dalj časa pred tem in se je izdravil več tednov v britanski vojaški bolnišnici v Trstu. Za popolno ozdravitev brigadirja Robertsona bo potrebno verjetno več mesecev in zato ni pričakovati, da bi spet nastopil svoje mesto. Brigadir Robertson, ki je služil dolgo vrsto let v angleški redni vojski, je bil eden prvih častnikov vojaške uprave — takrat je bil podpolkovnik ■—, ko so se leta 1943 izkrcali v Italiji in pridružili glavnemu stanu ZVU Julijske krajine v Trstu, kmalu po vkorakanju zavezniške vojaške sile na to področje v letu 1945. Od takrat je brez prestanka služil kot višji uradnik ZVU, najprej kot namestnik polkovnika Bowmana, višjega uradnika za civilne zadeve za časa premirja, in od mirovne pogodbe z Italijo dalje kot namestnik ravnatelja za civilne zadeve. Ko je pred letam dni dosegel določeno starostno dobo, je izstopil iz vojske in ostal na svojem mestu kot civilist. Dokler ne bo imenovan naslednik brigadirja Robertsona, bo opravljal njegovo službo polkovnk F. G. A. Parsons. Tržaiki velesejm 'Tržaški velesejm bo odprt 27. avgusta t. 1. To bo prvič, da se bo velesejem vršil v lastnih prostorih, ki jih z vso naglico grade v bližini Montebella. Letos bodo stavbe sicer dograjene samo do polovice in paviljon za tuje razstavljalce bj zgrajen šele prihodnje leto. Zato bodo Jugoslavija, Avstrija in Brazilija postavile svoje začasne lesene paviljone. Poudariti moramo, da je bil ves razstavni prostor takoj oddan in je morala velesejem&ka uprava mnogo razstavljalcev odkloniti, ker ni bilo več prostora na razpolago. Posebno so bili s tem prizadeti tuji razstavljalci. Poleg domačih in seveda italijanskih tvrdk bo na velesejmu razstavilo še 12 drugih držav. Razstavni prostor je bil razdeljen tako-le: domači in italijanski razstavljalci so dobili 5.500 kvadr. metrov, ECA 1.000, Jugoslavija 600, Avstrija 400, Češkoslovaška 200 in Brazilija 100. Sporočilo zavez, čitalnice Zavezniška čitalnica v Trstu, u-lica Trento št. 2 (telefon 5709), obvešča vse tiste, ki želijo obiskati Združene države zaradi študija, naj se že zdaj vpišejo v Zavezniški čitalnici, ulica Trento št. 2, in naj dajo vse podatke, da se olajša reševanje prošenj in izbira kandidatov. (Načrti kulturnih izmenjav e Združenimi državami predvidevajo štipendije za študij in potovanje za dobo treh mesecev do enega leta in za posebne primere do dveh let; dalje študijske tečaje, pouk in raziskovanje na vseh področjih kulture, od medicine do lepih umetnosti, od gospodarstva do sociologije in tehnike, trgovine in industrije, od zdravstva do časnikarstva in sorodnih panog. Tečaji so dostopni vsem kategorijam univerzitetnih študentov, diplomirancev, strokovnjakov in znanstvenikov. Popolno znanje angleškega jezika ni potrebno; vendar je za kandidata samega koristno primerno znanje tega jezika. „2 : 1« To je razmerje, v katerem urednik našega »tovariškega« glasila »Dela« stalno deli rubriko »Tu pa tam...«. En napad na »Demokracijo« — v njegovem jeziku na »belčke«, dva napada na babičevce — v nje govem jeziku na »titofašiste«, pa je naloga opravljena. Sicer ni ta »to- varf« urednik prav nič izbirčen, niti mu ne moremo reči, da bi imel pri opravljanju svoje naloge posrečeno roko. Tako na silo, izgleda vsaj, brez navdušenja zmaši nekaj skupaj, da je le stolpec poln. Ker najde v »Demokraciji« redkokdaj nekaj, kar bi lahko demagoško u-spešno trgal v svojih zobeh, se ponavadi izaletava v vse, kar je bilo, kar naj bi bilo in kar naj bo. Tako nam sedaj očita, da smo objavili odlomke govora tistega P. Hoffmana, ki je kot načelnik evropskega Marshallovega načrta nedvomno mnogo koristil Evropi in je med o-stalim ustvaril pogoje za obstoj tudi mnogim čitateljem in pristašem »Dela«, ki s svojim zaslužkom plačujejo sedaj urednika tega glasila. Ne vemo kako bi bilo ob praznih ladjedelnicah in drugih tržaških industrijah... Toda »Dela« to prav nič ne moti. Zvesto svojemu izrazoslovju trdi, da »je to samo stekel pes, ki se je na nekem zborovanju ponovno zaganjal proti Sovjetski zvezi«. Cim ni drugih argumentov, potem je .tako bevskanje presneto žalostno. Pa brez zamere, »tovariš« urednik! f Kristjan Simonič Po dolgi, mučni bolezni je umrl na svojem domu naš zvesti naročnik in zaveden (Slovenec Kristjan Simonič (Via Campanelle 283). Velika udeležba na pogrebu je dokazala njegovo splošno priljubljenost. Vsem težko prizadetim sorodnikom izrekamo naše iskreno 'sožalje. Šola v ul. Sv. Frančiška Višji šolski uradi v Trstu se še vedno niso dokončno izrazili, ali bodo vrnili slovenski šoli prostore, ki jih je imela v ulici Sv. Frančiška, a jih je morala v začetku šolskega leta začasno zapustiti zaradi obnovitvenih del. Na takratne proteste smo dobili obljube, podkrepljene s častnimi besedami, da se bo šola vrnila; takoj po dokončanju popravil na svoje mesto. Danes, ko so dela na šolskem poslopju že skoro opravljena, pa ne dobivajo starši več tako jasnih odgovorov. Bolj ko se bliža datum izročitve obnovljenih prostorov nji-hovelu namenu, bolj postajajo odgovori zaviti. Šolska oblastva in njihovi predstavniki obljubljajo samo, da ne bo Slovencem odvzeta šola v središču mesta, nikakor pa ne marajo izjaviti, da dobi ta šola zopet prostore v ulici Sv. Frančiška. Niti slovenski starši, niti slovenske organizacije ne smejo dopustiti, da bi odgovorni funkcionarji s tako brezbrižnostjo gazili svojo besedo! Izvrše naj, kar so obljubili! Tudi slovenska šola naj ima enkrat pravico do obnovljenih prostorov! Dnevnice za mlatiče Ukaz ZVU št. 136 določa povprečno dnevno običajno plačo za mlatiče žitaric v sezoni 1950, na podlagi katerih bodo zaračunavali odškodnino za nesreče pri delu na IRO preneha 31. 3. 1951 Urad za razseljene osebe pri Zavezniški vojaški upravi sporoča, da bo odposlanstvo mednarodne begunske organizacije IRO v Italiji dokončno prenehalo s svojim delom 31. marca 1951 in bo takrat tudi prenehala vsaka oblika tvarne pomoči beguncem. V času do tega datuma bo IRO storila vse, kar je v njenih močeh, da omogoči nadaljnjo emgracijo čim ■večjemu številu beguncev. ■IRO bo tudi skušala zagotoviti stalno podporo onim, ki iz zdravstvenih ali starostnih ozirov ne bodo mogli skrbeti sami zase po 31. marcu 1'951. Begunci, ki prejemajo sedaj podporo v Italiji, morajo izkoristiti vsako možnost za emigracijo, ki bi se jim ponudila v prihodnjih mesecih. Sprememba nezgodnega zavarovanja v poljedelstvu Ukaz št. 135, ki je bil pred kratkim podpisan, določa, da se bo plačevala dnevna odškodnina v primeru začasne ali popolne delovne nesposobnosti, Zaradi nezgod pri poljedelskih opravilih (ki pa morajo delavca onesposobiti za delo za več kot šest dni) od sedmega dne dalje v primerih, ki se zgode po objavi tega ukaza v uradnem listu ZVU 21. julija 1950. Dnevna odškodnina v primerih začasne delovne nesposobnosti (je določena: za moške nad 16. leti na 250 lir za ženske nad 16. leti na 165 lir za otroke obojega spola pod 16. leti na . . . .85 lir Nadaljna določila ukaza 135 (pa govore o odškodnini v primerih, a-ko je nezgoda povzročila smrt zavarovanca, ali pa njegovo trajno delno ali popolno delovno nesposobnost. Ta ukaz, ki bo stopil v veljavo na dan objave v Uradnem listu dne 21. julija 1950, ima povratno moč od 1. januarja 1950. Iz nabrežinske občine Končno je prišlo do sporazuma med nabrežinske občino in SEL-VEG-om v zvezi z napeljavo električne luči v vaseh nabrežinske in zgoniške občine, kjer jo še niso i-mele dosedaj poedine kraške vasi. Z napeljavo luči bo zaključeno tudi to poglavje našega Krasa, ker bo prišel do električne luči in v tem oziru do zadovoljstva prizadetih vaščanov, Mavhlnje Nabrežinskl občinski upravi priporočamo pri splošnih cestnih de« leh tudi posipanje in valjanje na no- vi cesti iz Sesljana v našo vas. Kot smo že enkrat omenili v našem listu, bo našim vaščanom občinska uprava najbolj ustregla, če omenjeno cesto katramizara, posebno, ker je v deževnih dneh blatna. Seja obč. sveta v Nabrežini Pretekli ponedeljek 24. t. m. je občinski svet občine Devin - Nabrežina nadaljeval s svojim zasedanjem. Čeravno je bilo na zadnji seji sklenjeno, da se to vprašanje vrne občinskemu odboru v ponoven pretres, se je takoj po prečitanju zapisnika zadnje seje vnela dolga, predolga razprava o jusarskih pravicah. Del svetovalcev je vztrajal na izvedbi sklepa zadnje občinske seje, a drugi del (komunisti, dva Italijana in župan) so vztrajali na predlogu, da svet takoj odloči glavno smernico, po kateri naj bi se župan ravnal v tem zamotanem vprašanju. V razpravo so posegli skoro vsi občinski svetovalci, nakar se je po dolgem oklevanju prešlo na neko vrsto glasovanja, ki je prineslo večino z enim glasom drugi skupini, ki nalaga županu, naj v prihodnje zastopa mnenje občine, ki daje pravico vsem Občinarjem brez razlike do skupnih jusarskih pravic. Tudi prva skupina se je po svojih zastopnikih izrazila za isto mnenje, vendar v smislu, da kaže stvar dobro preučiti, ker imajo v vsaki vasi različen način jusarjev, in so nekateri kmetje po raznih vaseh postali že zakoniti lastniki jusarskih zemljišč. Zaradi tega bi bi- lo tireba, po mnenju te skupine, te slučaje dobro preučiti ter šele nato napraviti tozadevne sklepe in navodila za župana. Po zaključitvi tega vprašanja se je vzelo takoj v pretres račun jusarjev iz Vižovelj, ki so za razne ureditve v svoji vasi v korist vseh vaščanov potrošili svoto 220.000 lir. Občinski svet je ta račun odobril s pripombo, da prihodnjič predhodno predložijo program in načrte za enaka dela, katera se plačujejo iz izkupička za prodana zemljišča jusarjev vasi Vi-žovlje. Nato je občinski svet odobril sledeče prošnje za nakup občinskih zemljišč: z Nabrežine: Caharija Peter 196 m & L 100, Cahatrija Aliče 400 m A L 100, Zavadlav Marija 400 m, Ga-retti Luigi 400 m in Trampuž Franc 1050 m, Rudež Anton 900 m in Mor-gera Salvatore 600 m, Sirk Kristjan 430 m, Peric Filip iz Mavhinj 1189 m, vsem po L 60 za kvadr. meter. Semolič Fran iz Sesljana 549 m £ L 100. — Prošnja Ongaro Ottavina iz Tržiča .za 1566 m v Sesljanu je bila preložena na prihodnjo sejo, da prosilec predloži natančnejše podatke, čemu bo zemljišče rabil. Nekaterim prosilcem, katerim je že v prejšnjih sejah občinski svet’ odobril prodajo A L 30 kvadr. meter, je današnji svet povišal ceno na L 60 za kvadr. meter, ker je nadzorna oblast prvotni sklep zaradi nizke cene zavrnila. Zupan je nato poročal, da je vprašanje občinskega posojila za 50 milijonov lir na dobri poti ter izgleda, da bo v najkrajšem času rešeno. Zaradi tega je pozval vse občinske svetovalce, da se pripravijo, ko bo sklicana izredna seja za odobritev predloga za zidanje stanovanjskih hiš, s konkretnimi predlogi in načrti, ter tudi s predlogi, kje bi se te hiše gradilo. Nadalje je omenil tudi da je prejel zagotovilo, da bo občina prejela iz fondov ZVU še 15 milijonov za gradnjo stanovanjskih hiš, kakor tudi enak znesek v korist porušenih vasi. Po sprejemu nekaterih sprememb v preračunu za leto 1950 je župan zaključil sejo ter sklical zadnjo za pomladansko zasedanje za četrtek dne 27. t. m. ob 18. uri; na dnevnem redu so samo slučajnosti. . -xj Dijaki, starši in profesorji KNJIGE, KNJIGE . . . Slovenska trgovska akademija v Trstu je letos oživela staro slovensko tradicijo Zlate knjige, v katero se koncem šolskega leta vpisujejo imena najboljših dijakov, ki so ob tej priliki tudi obdarovani. V ta namen je bila organizirana majhna slovesnost in ob tej priliki je profesor ing. Sancin Boris imel na dijake krajši nagovor, ki podaja v svojem prvem, splošnem delu, na nazoren način vso izpre-pletenost teženj, ki jih v šoli srečujemo. Na našo prošnjo nam je odstopil ta del svojega govora v objavo, ki je toliko bolj aktualna danes, ko premlevajo naši starši tudi končne ocene zaključnih šolskih izpitov. Neredko presojajo u-spehe svojih otrok precej pristransko, s čemer škodijo prvenstveno naraščaju, ki ne vidi potem krivde v sebi, temveč jo išče samo v krivici, ki naj bi se mu baje zgodila. Tako postopanje ni vzgojno. To, kar je v govoru povedano, je sicer prirejeno za učence trgovskih ved, toda v prav isti meri in obliki velja to tudi za vse ostale srednje šole. Zato prečitajte te zanimive vrsticel Spoštovani kolegi, predrage dijakinje in dijaki! Kot dobri gospodarji, taiko smo ge sestali danes tudi mi, družabniki Slovenske trgovske akademije, da pregledamo poslovni uspeh naše letne bilance. Običaj je, da se ob takih prilikah ozremo na delo, ki smo ga izvršili, da premislimo smotre, ki smo jih želeli doseči, ter pomanjkljivosti, ki so naše delo ovijale. Na ta način črpamo potem svoj nauk za bodočnost. Zaključek šolskega leta je trenutek, ko se moramo poglobiti vase, podvreči svoje dejanje in nehanje kritični »resoji, izreči graje tam, kjer so potrebne, a prav tako pohvale povsod •tam, kjer so zaslužene. Kaj so prav 'za prav v preteklem poslovnem letu hoteli doseči posamezni člani naše tvrdke, ki jo imenujemo Slovenska (trgovska akademija s sedežem v Trstu? Njihove težnje bi lahko razdelili skladno trem skupinam, katerim ti udeleženci pripadajo. Vi, dijaki in dijakinje, ste imeli nedvomno glavni namen, da izdelate, da dobite ob ea ključku šolskega leta v roke izpričevalo, ki naj Vam omogoči pre-*top v višji razred ali pa naj nudi tistim, ki v tekočem letu zapuščajo naš zavod, primemo vstopnico za vstop v življenje. Kot poznavalci osnovnih gospodarskih zakonov site nedvomno hoteli doseči čim večji uspeh, s čim manjšim trudom. In v tej želji ste mnogi v svoji gorečnosti iza čim manjši trud vlagali premajhne sile, da bi lahko na gladek način dosegli svoj osnovni smoter. Vsem takim je njihova bilanca, ki so jo pred kratkim dobili v roke v obliki iapričevala pokazala, da morajo v bodočem šolskem letu postopati drugače, da morajo vlagati večje napore, ako hočejo doseči za-željene smotre. Za vami prihajajo vaši starši. Vpisali so vas v šolo izaito, da vam omogočijo primerno izobrazbo, ki naj vam jutri nudi po možnosti boljši in večji kos 'kruha, kakor pa ga imajo oni sami. Vaša. odgovornost napram njim je velika. Ste kdaj pomislili koliko pritrgovanja, koliko odrekanj je pogostoma potrebnih zato, da sta sin ali hčerka primerno oblečena, da sta nahranjena, da se 'lahko mirno posvetita svojemu študiju, in to v letih, ko sta prav iza prav že sposobna, da bi si sama zaslužila za svoje življnje? Zaradi tega ne smete gledati na podporo, ki jo od staršev dobivate, kot na nekaj samo ob sebi razumljivega, temveč kot nagrado, katere ste vredni samo, ako vestno izpolnjujete svoje delo. Zato naj se vsak danes vpraša, po srcu in po pameti, brez izgovorov in opravičevanj: ali sem ga izpolnil? In šele, ako mu bo vest dala pritrdilen odgovor, šele 'potem bo lahko ob povratku domov odkrito in z zadovoljstvom pogledal v oči očetu in materi in še vsem drugim, ki se zanj žrtvujejo. Ker vam žele vaši starši omogočiti primerno izobrazbo, s katero upajo, da se boste uspešneje uveljavljali v vašem življenju, zato jim ni važno samo to, da izdelate, temveč je zanje pomembno tudi, da se nekaj naučite, da nekaj znate. Skrbi staršev 'Nihče vam ne zameri, da se posebno mlajši in mlajše v vaših letih pogostoma še ne zavedate tega globljega pomena in namena vašega učenja, ki 'ga v svoji notranjosti pogostoma smaitrate kot nekakšno neprijetno obvezo, ki jo je pač treba izpolnjevati. Vse to pride z leti, odvisno je od volje in značaja. Zato pa je tu roka vaših staršev, ki vas neprestano podpira in vodi po pravi poti, ki vas, dokler ne dozorite, včasih tudi kljub vašemu u-piranju vodi k smotrom, ki jih morate doseči. Vaši profesorji vam kažemo pot, po kateri morate hoditi, toda v veliki meri je prav od vaših staršev in njihovega vpliva odvisno, ali boste tudi res hodili po tej poti vestnega izpolnjevanja dijaških dolžnosti. Težki izdatki, skrbi in žrtve, ki so zvezane z vsakim letom, tekom katerega vas morajo vzdrževati povzročajo, da prevladuje tudi pri tej drugi skupini naših družabnikov, ki jo tvorijo vaši starši, kot prvo in osnoviio hotenje, s katerim so vas poslali na šolo to, da izdelate, da izdelate za vsako ceno in pod vsakim pogojem, čeprav si sicer obenem žele, da se tudi čim več naučite, da svoje znanje čim bolj o-bogatite s trajnimi pridobitvami, ki so potrebne za izvrševanje vašega bodočega poklica. Kot tretji prihajamo mi, vaši profesorji, ki zastopamo v tej naši ■tvrdki nekako širše, narodne interese. Nam ne more in ne sme biti glavni smoter samo to, da izdelate, ne glede na dejstvo ali zaslužite potrebno pozitivno oceno ali ne. Nam ne sme biti glavni namen vaš čim večji »zasebni dobiček«, izražen v olbliki lepega izpričevala, ne da bi se pred tem prvenstveno vprašali, ali je ta dobiček upravičen, ali je pošten. Mi smo po svojem položaju in službi poklicani, da pazimo na kakovost naše »proizvodnje«, da bdimo nad interesi splošne koristi. To je toliko bolj potrebno v tem mestu, kjer nam »tuja konkurenca« itak stalno očita, da mečemo na trg slabo blago. Zato ne smemo dopustiti, da bi »kakovost naših izdelkov« kogar koli razočarala. Naloga profesorjev 'Za razliko od vas in tudi dela vaših staršev, ki hočejo predvsem, da izdelate, čeprav si obenem tudi žele, da nekaj znate, moramo torej mi, vaši profesorji, predvsem paziti, da resnično znate in šele pod .tem pogojem smemo dati izraza naši želji, da izdelate. Tudi mi želimo imeti čim boljše uspehe, tudi mi bi želeli imeti same odličnjake, toda dane ocene morajo biti zaslužene. V tem je naša odgovornost. Na vaših iz-pričevalih stoje naši podpisi, za vsako vašo oceno stoji ime enega izmed nas, ki odgovarja svoji vesti, svojim predpostavljenim, in če hočete, tudi vaši bodočnosti, da je njegova ocena poštena in upravičena. 'Predstavljajte si samo, da pride v službo absolvent slovenske trgovske akademije. Predstavi se z odličnim ilapričevalom, a v njegovem delu pride v kratkem času do izraza, da napisane ocene nikakor ne “odgovarjajo'- njegovim resničnim sposobnostim in znanju. Dober glas se sliši v deveto vas, toda slab glas gre črez deveto goro in deveto vodo! Pri isti tvrdki in še pri desetih drugih se bodo v .takem primeru naslednji prosilci za službe zastonj predstavljali z izpričevali Slovenske trgovske akademije, katerim enkrat razočarani pisarniški predstojniki ne bodo več verjeli! Taki razočarani absolventi bi potem u-pravičeno očitali svojim profesorjem, da so jim zaigrali njihove eksistence. Enkrat storjena napaka bi se nad nedolžnimi kruto maščevala. Zato morate i vi i vaši starši razumeti globino naše odgovornosti in ne smete misliti, da smo mi tu samo zato, da sitnarimo, da smo strogi ali pa celo, da imamo posebno veselje, ko dajemo negativne ocene. Resnica je prav nasprotna! Tudi mi želimo, da vsi izdelate, kajti vaši uspehi so plod semena, ki smo ga mi sejali. In kdo ne bi hotel imeti obilne žetve? Toda za uspeh ni zadostna samo kaljivost semena, temveč so potrebna tudi rodovitna tla. Zato ni naših uspehov brez vaše volje in sodelovanja. Tako se v tej naši tvrdki, v Slovenski trgovski akademiji, izpreple-tajo interesi njenih družabnikov. Upam, da 'bo samo v korist stvari, v prospeh vaš in vaše šole, ako ■smo jih danes na tem mestu skupno orisali in podčrtali. Vsi maramo složno sodelovati pri uresničevanju naših skupnih smotrov, ki so in ostanejo čim večji uspehi, čim večje znanje čim večjega števila dijakov. V teh smotrih so zapopadene vaše želje, zahteve vaših staršev in naše naloge. Samo v medsebojnem podpiranju in razumevanju vseh treh skupin bo žela naša šola resnične uspehe. TAKI S01 DOKAZI IZZA ZELEZNE ZAVESE Ugoden razvoj tržaškega blagovnega prometa V času, ko tako pogostoma beremo v italijanskih časopisih o nesposobnosti Svobodnega tržaškega ozemlja za samostojno g os pod irsko življenje, je vsekakor zanimivo ugotoviti, da je blagovni promet tržaške luke in železniških postaj še vedno večji kakor pa je bil pred vojno. Tako izhaja iz podatkov, ki so objavljeni za prvo polletje tekočega leta. Kjer imamo na razpolago številke, tam so besede nepotrebne. Zato si oglejmo, kakšen je bil promet v pravkar zaključenem polletju v primerjavi z istimi polletji iv letih 1938 in 1949 (v stotih): Dovozi 1950 1949 1938 po železnici .... . . . 5282.779 4,930.571 4,559.549 po morju . . . . . . i 12,806.549 13,952.828 11,557.847 skupno dovoz . . . . . . 18,089.328 18,883.399 16,117.396 Odvozi po železnici * ... 8 308.062- 10,277.250 4 988.310 po morju 4,340.912 4,947.020 skupno odvoz . . . . . . 13,535.336 14,618.162 9 $35.330 Odvoz in dovoz , . . . . 31,624.664 33,501.561 26,052.726 Čeprav je celokupni promet v letošnjem prvem polletju manjši kakor iv lanskem, je pa še ‘vedno večji, kakor pa je bit pred vojno, ko se ije nahajalo tržaško pristanišče v sklopu italijanske države. Letošnje zmanjšanje celokupnega prometa je posledica zmanjšanja dobav po Marshallovem načrtu za Avstrijo. Toda ne glede na to zmanjšanje moramo pa vseeno ugotoviti, da se je promet v letošnjem prvem polletju napram lanskemu prvemu polletju s splošnega trgovskega stališča znatno popravil. V tržaškem prometu so po današnjem položaju najvažnejše številke železniškega dovoza in morskega odvoza. Te številke mamireč predstavljajo izključno trgovsko blago. V njih je zapopaden izvoz držav tržaškega zaledja *u prekomorske dežele. In zato je važno, da so se tudi v letošnjem prvem polletju te količine povečale tako napram prvemu polletju leta 1949, kakor tudi naj/ram prvemu polletju leta 1938. To pomeni, da se vračamo v redne razmere in da se tržaška luka teh rednih razmer prav nič ne sme bati. V številkah morskega dovoza in odvoza po železnici pa so seveda zapopadene tudi vse količine blaga, ki prihaja preko tržaške luke za Avstrijo v okviru Marshallovega načrta. Ker se je letos ta pomoč po količim zmanjšala, so se seveda zmanjšali tudi pomorski dovozi in odvoz po železnicah. To zmanjševanje se bo verjetno v prihodnjih letih še nadaljevalo. Toda, ker bodo zaledne države nedvomno dobivale za svoj izvoz iz prekomorskih dežel v zameno primerne količine tamkajšnjih proizvodov se ni treba bati, da bi količine pomorskega dovaža nazadovale preko one meje, ki tvori lobičajno sorazmerje med količinami pomorskega dovoza in odvoza tržaškega pristanišča. Njihova načela Dober komunist ne veruje v »nazadnjaška« načela. Za njega so resnica, poštenost, spodobnost in spoštovanje človeškega življenja buržujske čednosti, ki jih mora uničiti na korist Mo-loha komunistične države. Komunist ne prezira resnice, toda resnica ima zanj čisto strankarski pomen. Njemu je najvišja resnica to, kar pospešuje koristi njegove stranke in kar mu služi, da doseže smoter stranke. Zaradi tega ni samo pripravljen, temveč dolžan u-bijati, raniti, ropati in sabotirati. Njihove obljube Komunisti so obljubljali, predno so prišli na oblast, da bodo delavci manj delali in da bodo bolje plačani. Obljubljali so več hrane, boljše socialno skrbstvo in večje nadzorstvo s strani delavcev v industriji. Toda kaj se je zgodilo v deželah, kjer so prišli na oblast? Delavci morajo udarniško delati nadure »v korist ljudstva«. Cene so poskočile. Plače ne odgovarjajo cenam živilskih potrebščin. Zanemarili so socialno skrbstvo. Ker nacionalizirana podjetja niso uspevala, je uvajala država vedno strožjo disciplino in vedno neznosnejše nadzorstvo, vedno pa v škodo delavcev. Ham s Stalinovo sliko Stanovanja v nekaterih krajih Sovjetske zveze so tako prenapolnjena, da mora več ljudi stanovati v eni sobi. V Moskvi pripovedujejo sedaj sledečo zgodbico: Dva stara zakonca sta dobila za nagrado od komunističnega odbora tovarne, v kateri sta delala veliko let, Stalinovo sliko v naravni velikosti. Ko so jima izročili sliko, sta vprašala odbor, kaj naj storita z njo. Odgovorili so jima: »Obesita jo na častno mesito v vašem domu.« Odgovorila sta: »To so nama rekli vsi naši prijatelji! (Toda to je malo težko za naju. Nimava zidu. Naše stanovanje je sredi sobe.« Farlaminticizim ni RoBiDnikim iSedmo redno zasedanje romunske narodne skupščine — prvo po januarju tega leta — so otvorili v Bukarešti 29. maja ob 9.30 uri in ga zaključili ob treh popoldan na' slednjega dne. Bukareštanski radio je poročal, da so soglasno izvolili za predsednika ' Konstantina Doncea. Poslanci so odobrili vse odloke, ki jih je izdal prezidij skupščine od zadnjega zasedanja dalje. Odobrili so tudi novi delavski zakonik s 340 glasovi proti enemu. . Značilna sta dva dogodka, ki sta se zgodila za časa zasedanja in ki jasno označujeta, kako deluje »ljudski parlament«. Prvi dan je predsednik Doncea po pomoti določil razpravljanje o predlogu, ki po dnevnem redu ni bil na vrsti. Zaradi tega je bil predlog avtomatično soglasno zavrnjen namesto, da bi bil sprejet. Ko so pomoto odkrili, so zopet glasovali in predlog je bil soglasno sprejet Romunke morajo v rudnike Romunke, 18 do 20 let stare, mo rajo sedaj delati v romunskih premogovnikih. O tem je nedavno poročalo uradno glasilo romunske komunistične stranke »Scanteia«. Ta list piše, da so same žene zaprosile, da jih zaposlijo v premogovnikih. List »Le Syndicaliste Exile«, ki ga izdaja mednarodni center svobodnih sindikalnih organizacij v Parizu, prinaša to novico in omenja zakonodajo, ki jo komunisti prezirajo, čeravno se bahajo, da so zaščitniki delavcev. Bivši delodajalci pa se ne bi bili drznili prezreti, te zakonodaje. Romunke — piše »Le Syndicali-ste Exile« — niso nikdar prej delale v rudnikih. Zakoni, ki so jih objavili na Romunskem leta 1923 in 1927, so prepovedali delo žen v rudnikih. Poleg tega je Romunija mnogo časa pred vojno ratificirala konvencijo Mednarodnega urada za delo glede dela žen. Zato je čudno, kako more prezirati te zakone vlada, ki se baha, da se bori za zboljšanje delovnih pogojev. List 'pripominja, da bo razlog za to gospodarskega značaja. ■ Zaslužek mnogih romunskih mož ne zadostuje za vzdrževanje družine. Zato so njihove žene prisiljene delati v rudnikih, da nekaj zaslužijo za družino. Komunistični »nadzorniki44 v zdravniških ordinacijah Hz Varšave poročajo, da so obla-stva podvzela upravne ukrepe, ki naj prisilijo delavce, da ostanejo na delu. 2e nekaj tednov prihajajo člani tovarniških socialnih svetov (skupni »nadzorovalni« organi komunistične stranke in sindikalnih organizacij) na zdravniški pregled k namenom, da oplašijo delavce in vplivajo na odredbe zdravnikov- Dolgotrajno delo, dolga vožnja v prenapolnjenih vozilih in fizično napenjanje pri udarniškemu delu, se odražajo v rastočem številu zdravniških spričeval, ki so jih nedavno izdali zdravniki socialnega zavarovanja. Sedaj pa poročajt>, da samo tisti bolniki, ki so tako bolni, da se ne hrigajo za komunistične »nadzornike« v ordinacijah, ostanejo .jr ordinaciji, ko se prikazejp ti »preiskovalci«. . Zdravnike socialnega u eavanova* n ja so opozorili, »naj bodo pazljivi, in naj temeljito preiskujejo bolnike.« Tovarniški zdravniki morajo prisostvovati sestanku tovarniških svetov, pri katerih bodo'razkrinka*: 11 »znane lenuhe«. List dodaja* da so ustanovili centralnOzd ravni ški odbor, ki bo nadzoroval1 delovanje zdravnikov socialnega zavarovanja in preiskoval primere, pri katerih je bilo »izdanih preveč zdravniških spričeval, ki dovoljujejo zdravniški dopust.« Taka je druga plat komunistična socialne kolajne. Obvestil« mm prof*«orj«M anglČAčine Vabimo vse učitelje angleščine, naj sporoče svoja imena Javni čitalnici AIS v ulici [Trento,št. 2, če-želijo prejeti različno gradivo, ki jim bo koristilo pri njihovem poklicu. Vse, kar je itreba storiti, je , to, da telefonirajo na številko 57,09 s in sporočijo svoje ime ter naslov, ali da pridejo osebno v .čitalnico. 9> §iornale 6i cCrieste v pasjih dneh Pasji dnevi so nam poleg korejskih nevšečnosti prinesli tudi pasjo vročino, ki išče svoje žrtve — kakor je to navada pri vseh težkih nesrečah — ravno med »civiliziranim« delom tržaškega prebivalstva. Tragedija sončarice leži prav v tem, da izbira svoje žrtve med ki-lometersko dolgimi zavoji možganskega trusta, medtem ko se za normalno pamet niti ne zmeni. Tako so vsaj ugotovili tisti učenjaki, ki imajo patent na vse iznajdbe tega sveta. Hvala Bogu, da je Bog uvr-etil Slovence med povprečne pametnjakoviče! Nesrečna sončarica je udarila v detnokrščanski glavni stan v Trstu — in da bo nesreča še večja — prav v norimberški demokrščanski lijak, ki' ga ves svet pozna pod slavnim imenom »Giornale di Trie-»te«. To se je zgodilo na Gospodov dan 22. julija v svetem letu 1950. St. lijaka se je tega dne pricedil na svetlo uvodni novorojenček z ime-*om »II bilinguismo« in pridatkom »Speculazioni politike in zona B«. Sončarica že ob samem rojstvu! Nesrečni stavec je zamenjal cono B s cono A in tako se je izrodil spaček. Boter tega spačka, g. Diego de Castro, gotovo prekaša pri seštevanju tržaških Slovencev svojega velikega učitelja Mussolinija, ki je svoječasno naštel osem milijonov italijanskih bajonet. Pred meseci, ko je še razsajala fourja po Trstu in je njegove prebivalce preganjala influenca, nas je bilo manj ko 1 odst.; pod udarom sončarice pa nas je kar 1/7 do 1/8 prebivalstva. Ce se toplomer pomakne nad 40 gradov C bomo verjetno še porastli, ampak v tem slučaju je nevarnost, da taka ugotovitev s srčno kapjo ugonobi našega sodobnega Cavourja, kar bi bila prava katastrofa za »civilizatorično« raven našega mesta. Resnicoljubni in bogaboječi šjor Diego, pa ni samo nepogrešljiv računar, pač pa reporter, ki postavlja v senco tudi najbolj detektivsko u-sposobljene ameriške kolege. Samemu Vidaliju je odprl kašetin, pregledal najskrivnejše karakteristike KP in našel, da Slovencev skoro ni v kašetinu, razen onih 6 občinskih svetovalcev, ki pa so jih — na to lahko priseže kot katolik I. kategorije — izvolili Italijani. Tudi pred lanskimi volitvami so njegovi krušni očetje, demokristjani, lovili po slovenskem radiu v lepi slovenščini (zakaj ne v dialektu, saj tržaški Slovenci, po zatrjevanjih tistih, ki ne poznajo niti dialektične niti književne slovenščine, ne razumejo slovenskega književnega jezika?) ne Slovence, ki jih ni, pač pa Turke. Turki so se namreč naučili slovenščine od Slovencev (ker so bolj brihtni verjetno od naših zahodnih sosedov), ko so jim pred stoletji zapirali pot v Italijo. Ob hudi vročini, ki neusmiljeno pritiska na možgane in biča razkrojene živce gorečih vojščakov o-groženega italijanstva v Trstu (šjor Diego verjetno ni bil med branilci A.O.I., ker bi se drugače vročine privadil in bi se ob njegovi dejanski in ne zgolj papirnati prisotnosti gotovo polomili zavezniški bajoneti v Afriki) je zašel šjor Diego v enako zadrego, kakor žena iznaneiga tržaškega občinskega svetovalca večine, ki je trdila, da so samo Slovenci volili komuniste in in-dipendentiste; ko pa jo je nekdo spomnil, da to znese 20 občinskih sedežev, se je ugriznila v jezik... Naš šjor Diego pa se ni ugriznil v jezik, pač pa v strahotno ugotovitev, ki je kot pregreha najmanj božji rop, da se namreč voditelji SDZ, titovci in toominformisti za- vzemajo za pravice slovenskega jezika. Pod udarci sončarice se mu je najbrž prikazal atavistični prednik »Dreja dal Carso« in mu zašepetal na uho: »E’ evidente a chicchessia quanto poco possa iruteressare ai nostri ottimi e paclflci contadini dei dintorni se un certificato abbia lo slavo scritto prima deIl’italiano o viceversa oppure scritto piu grosso o piu sottile«. Kako laskav in podučljiv stavek! Z njim je šjor Diego v resnici tako ljubeznivo pomigal z repkom našim kmetom, da ga bodo pri prihodnjih volitvah gotovo volili v mestni svet, če ne bo melo. Čudno je samo to, da smatra šjor Diego naše kmete za boljše in mirnejše od samega dr. Palutana, ki se je toliko potil s tolmačenjem zavezniškega ukaza št. 183. Ja, ja, logika je težak predmet, ki vročine ne prenaša. Svoječasno so zavezniki kot tujci izganjali tujca Nemca z italijanske zemlje in so pri tem smatrali za potrebno, da domačinsko prebivalstvo razkužijo fašistične nadvlade in ga zdemokratizirajo. Kakšne u-spehe so pri tem imeli, bo pokazala prihodnjost. Zaenkrat vemo le to, da je bil pouk izredno drag — na milijarde dolarjev, vemo pa tudi, da hvaležnost ni izostala, čeprav jo v vprašanju dolarjev pogosto nadleguje zavist; no pa to je domača lastnost vseh južnjakov In zato nič izrednega. Hvaležnost nasproti za- veznikom je vsekakor tu. Plemenitost za plemenitost, pouk za pouk! V tej pasji vročini poučujejo uredniki dnevnikov »Giornale di Trie-ste« in »Messaggero Veneto« ameriške diplomate in generale političnih modrosti in vojaških umetnosti za sedanjost in bodočnost. Preteklost pri tem ni zanimiva! Verujemo, da se bodo Američani «1 starih mojstrov marsičesa naučili, saj so zgledi zadnjih 30 let zadosti prepričevalen dokument. Vsekakor so uspehi italijanskih učnih naporov v Trstu evidentni. Q tem ni nobenega dvoma! Glede nakupovanja strankarskih izkaznic misli šjor Diego, da so tudi druge stranke prevzele demokrščan-sko prakso iz lanske predvolivne borbe. Kolikor vemo so za take nakupe ipotrebni dolarji ali pa rublji. Na žalost SDZ nima teh dragocenih valut na razpolago, marshalski, erpovski in drugi fondi tečejo mimo Slovencev v italijansko malho. Najhujše pri sončarici je ,to, da bolnik {zgublja spomin pa tudi določila lepega vedenja. Sjor Diego se sicer še spominja dogodkov pred petimi leti, povsem pa je pozabil na one med leti 1920 in 1945. Ni čuda, gotovo je bil v tej dobi vse preveč naklonjen »tihi ljubezni« do Slovencev. Mogočno pa se je šjor Diego dvignil na piedestal gostilniškega povratnika ob zgodnjih jutranjih urah in sprožil to-le filozofsko modrost: »... ci dispiace dir- lo (kakšna požrtvovalnost!), ma do-po il comportamento dl questi ul-timi giorni e giocofonza constatarlo almeno per i loro capi —, SIAMO TANTO, TANTO PIU' CIV3LI DI LORO«. Res je šjor Diego, Vi sedite v razkošnih dvoranah, tudi takih, ki so bile zgrajene s slovenskim denarjem in slovenskimi žulji; to je vsekakor civilizacija, sicer precej kolonijalnega pigmenta, ampak je civilizacija. Taka nasilna okupacija je pač sodobni napredek, ni pa to prav nobena kulturna trofeja. Slovenci čuvamo In negujemo svojo kulturo v neciviliziranih beznicah, ampak z našo kulturo bo zrasla tudi civilizacija, ki ste nam jo uničili, izropali in razdejali vi, civilizirani kulturniki, točno pred tridesetimi leti. Doživljali smo pasje dneve v preteklosti v imenu črnih srajc, danes jih preživljamo v imenu zlagane demokracije in potvorjenega krščanstva. Ali tudi za nas se bo rodila pravica; v njo verujemo že trinajst stoletji, ker pravica ni zgolj dekla ošabnih in prepotentnih, pai pa zvesta zaščitnica malih in poštenih. Tak je resničen Kristusov nauk! Medtem želimo Vam In Vašim prijateljem skorajšnjega in popolnega ozdravljenja. Un ottimo e pacifieo contadino sloveno. Desti z Goriškega IN TO JE VSE.,.? Razmišljanje o delu in nalogah naše srednje šole Sila napredka nas nenehno žene, da poglabljamo svojo splošno kulturo. To mora biti naloga vsakega kulturnega delovanja, in seveda, v prvi vrsti šole. Zato nas boli, ako vidimo, da je tudi naše goriško dijaško in šolsko življenje zapadlo tisti splošni bolni težnji skrajnostnih -pok-ratov našega časa, ki skušajo vsakogar utopiti v morju duhovne revščine tako zvane »ljudske kulture«, ki kulture prav nič ne poglablja, temveč skuša samo zaposliti mase, stopajoč po stopinjah starega rimskega »panem et cir-censes«. Žalostno je, da se tudi nese dijaštvo izživlja v okviru take kulturne vsakdanjosti, onemoglosti. Zakaj? Morda ne bo vsak verjel tem našim besedam. Svojo šolo, ki je naša najvišja kulturna ustanova, čuvamo kot svoje največje bogastvo in zato ji mnogo odpuščamo. Toda naša ljubezen ne sme biti slepa. Ako jo smatramo za nadvse vzvišeno ter .se ji samo klanjamo in o-dobrava-mo, potem bomo škodili sebi in njej. Vsi, ki jo obdajajo z nepredirnim plotom in se za tem plotom smatrajo za nedotakljive, zapa-dajo vedno globlje v svoje napake. Zato je od časa do časa potrebna odkrita beseda, ki naj postavi stvari na svoje mesto. Priliko, da pogledamo kakšno je splošno kulturno izživljanje na go-riški srednji šoli nam je nudila šolska prireditev dne 9. t. m. Ta prireditev naj bi nam pokažala plod enoletnih naporov, oziroma točko, do katere se je povzpelo šolsko življenje v teku svojega petletnega obstoja. Na tem mestu preglejmo samo to, kar je šola pokazala javnosti, t. j. pevske točke in spevoigro, kajti z njenim notranjim bogastvom se človek lahko seznani med profesorskimi razgovori v kavarni. ■Na naši srednji šoli je par sto dijakov in nekaj desetin profesorjev. Dolžnost prvih je, da se uče, toda dolžnost drugih ni samo, da so ponavljalni stavkov iz knjige in strogi izpraševalci, temveč mora-j o biti pravi vzgojitelji svojih dijakov ter jih usmerjati tudi v izven-šolskem delovanju, v splošnem kulturnem dijaškem udejstvovanju. Samo na ta način bodo pripravili našo mladino za življenje. Zavedati se moramo namreč, da žive tako starši, kakor dijaki prav tesno življenje s. svojo šolo, ki jo ljubijo in zanjo trepetajo, kajti v tej šoli vidijo svoje edino kulturno svetišče. Zato bi jim morala šola to skrb in ljubezen v polni meri vračati. iToda prav izadnja prireditev nam nikakor ne dokazuje, da bi se šola v splošnem zavedala tega svojega poslanstva. Kaj je šola v tej prireditvi doprinesla je na prvi pogled kaj težko ugotoviti. Nekateri pravijo, da prav ničesar razen imena, pod katerim se je prireditev vršila. Ali ni to slabo izpričevalo za vzgojitelje, ki so tako malo povezpni K kulturnim izživljanjem svojega di-jaštva? iSpored prireditve so izpolnile pevske točke in spevoigra. Vsa srednja šola, oziroma vse srednje šole so postavile na oder samo dekliški zbor učiteljišča in letošnje veliko odkritje — solopevko. S tem zborom je imel posla en sam profesor naše srednje šole. Mladinski pevski zbor »prof.« Severja namreč ni zrasiel na šoli, temveč v dijaškem domu, ki ga ima 1 v rokah komunistična DFS. S tem izborom ni imel posla nobeden od profesorjev naših srednjih šol! Končno spevoigra! Ta je imela s šolo toliko stika, da je v njej sodelovalo od sedmih igralcev kar — troje dijakov! Sklepni račun te šolske prireditve je torej, da je šola koncem leta 1949^50 prikazala slovenski goriški javnosti izbor osmih mladenk, solopevko, poleg nje še dva dijaka i-gralca in — konec. Ali se vam ne zdi to premalo? 'Pri prireditvi ipa je bil seveda med poslušalci dbbro zastopan pro-fesorsk zibor in tudi dijakov ni manjkalo. Lahko so bili zadovoljni »lastnega« nastopa in uspeha... Slovenci nismo nikoli ljubili kritike. Tega se menda zaveda tudi naš tisk, ki je, vsak po svojih vidikih, enodušno pohvalil to »šolsko dijaško« prireditev, katere glavni režiser pa je bila neka izvenšolska »tajinstvena sila«, kakor jasno dokazuje pisanje »Soče« od sobote 15. t. m., ki je spretno izrabila prireditev za reklamo svoji lastni »Glasbeni šoli«... In če gledamo po trudu, ki so ga v prireditev vložili šolniki, moramo reči, da pisanje »Soče« ni ravno neumestno... Smatram, da bi bilo koristneje, ako bi naši časopisi prenehali s svojimi večnimi pohvalami ter bi raje prevzeli s svojo kritiko tisto vlogo usmerjevalca našega kulturnega življenja, kakršno so vedno vršili. Profesorski zbor slovenskih srednjih šol v Gorici namreč potrebuje nekoga, ki naj ga opozarja na njegove širše in višje dolžnosti. Tako bi vsaj sodili po tej zadnji prireditvi, s katero se nam je hotel predstaviti, a se mu je ponesrečilo. — ut Seja obč. sveta v Gorici Zasramouanje, ustrahovanje in žuganje slovenskim svetovalcem V torek 25. t. m. zvečer so končno prišla na sejo vprašanja našega svetovalca g. Rudija Bratuža glede italijanskega državljanst.va v zvezi določili mirovne pogodbe in s " jjfaVtcb opcije ter glede krivične 'Ki/'jo je podal v senatu v, 'Rirfili seli. Tessitori iz Vidma, ki je ' tfdil, da'v dolini Nadiže ne obstoja pobeho vprašanje slovenske manjšine ih da uživamo Slovenci na Goriškem naravnost 'vzorno ravnanje od strani oblastva po liberalnosti, razumevanju, naklonjenosti in lojalnosti. Za to priliko so večinski gospodje povabili v s.ejno dvorano izbrano publiko šovinistov. G. župan je prečital tri strani dolgo »opravičilo«, ki naj bi dokazalo neodgovornost in nekrivdo županstva v zadevi tolmačenja določila člena 19 mirovne pogodbe. Ugovarjal mu je g. Bratuž, ki je dokazoval z navedbami zakona in s citiranjem izjave zunanjega ministrstva v Rimu, da je v pogledu državljanstva stališče županstva in vlade v Rimu zgrešeno. Ko pa je prišla na vrsto zadeva sen. Tessitorija in je g. Bratuž tolmačil svoje stališče, ga je na namig, ki je bil dan iz vrst večinskih .svetovalcev, začela publika psovati in zasramovati ter žugati slovenskim svetovalcem. Kričačem so se pridružili mnogi večinski svetovalci, ki s-o psovali in žugali tudi oni. ■Resnost zadeve tolmači sledeče dejstvo: Eden od uradnikov je kričal: »Vse ob zid!« • Na grad je prihitela policija s čeladami. Podr ROMA 19 ZLATARNU VELIKA IZBIRA, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH/ LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE t NECCHI novi model B U za vezenje, krpanje, obšivanje lukenj, priiitje gumbov, čipke, cikcakaste Sive. Vsa dela se Izvršujejo brez okvirja. Pouki za vezenje brezplačno. ŠIVALNI STROJI na industrijski tok za čevljarje in krojače. PRODAJA NADOMESTNIH DELOV. RADIOAPARATI najboljših znamk pri T U L L I O ■A OBROKE TRST - ul. C. BATTISTI it. U Tel. 85-33 — T R 2 I C , na Korzu