Tretji program omogoča izračunavanje osončenosti oz. sprejete sončne energije posa- mezne celice - na podlagi nadmorske višine, naklona in azimuta celice ter s preverjanjem osenčenosti zaradi morebitnih reliefnih ovir za sončni žarek do posamezne celice ob določeni (poljubno izbrani) uri in dnevu v letu. Pri izračunih upošteva tudi informacijo o prevla- dujoči vrsti oblačnosti v izbranem delu leta, pa tudi z nekaterimi drugimi merjenimi količina- mi za posamezne merilne postaje (v obliki tabel, v glavnem iz knjige Osončenje v Slove- niji), upošteva direktno in (spet "teoretično", na podlagi meritev) difuzno svetlobo in seveda zna izvesti tudi posplošitve večih "trenutnih" (t.j. urnih) izračunov na daljša časovna obdob- ja (npr. vsote za celo leto, ali pa za npr. vege- tacijsko dobo neke kulture ipd.) in še kaj... Strokovni del tega programa je v večji meri delo Mateja Gabrovca. Programe zaenkrat uporabljajo predvsem mladi geografi - raziskovalci in študentje. S širjenjem programske zbirke z novimi grafič- nimi možnostmi in specialističnimi programi pa verjamem, da bodo računalniki (ATARI ST) in spremljajoča oprema, ki jih imajo sedaj že na (skoraj) vseh slovenskih geografskih ustanovah (razen v Mariboru) in na drugih sorodnih inštitucijah (geodeti, urbanisti), zanimivejši za vse širši krog uporabnikov. PRIREDITVE RAZPIS RAZISKOVALNIH TEM ZBOROVANJA SLOVENSKIH GEOGRAFOV V KOPRSKEM PRIMORJU Pred vami je seznam geografskih tem (de- lovni naslovi), ki naj bi bile predstavljene na zborovanju slovenskih geografov, ki bo v Koprskem primorju v jeseni 1990. Vabimo k aktivnemu sodelovanju in prijavi teme, ki vas zanima. Želimo, da bi bili pris- pevki podatkovno in tudi vrednostno razvojno zasnovani. • Geografska regionalizacija Koprskega Primorja, • Geografsko poimenovanje regije in geo- grafska imena, • Morje in regionalni razvoj Slovenije, • Geografski položaj Koprskega Primorja kot razvojni dejavnik, • Geomorfološke značilnosti in posebnosti, • Klimatske razmere in njihov pomen, • Geografske poteze Severnega Jadrana z vidika onesnaževanja morja, • Vodni viri in vodna oskrba Koprskega Primorja, • Pedogeografske in fitogeografske značil- nosti, • Erozija prsti, • Naravni viri kot razvojno-varovalni dejav- nik, • Degradacija okolja in naravovarstvene dileme Koprskega Primorja, • Geografski vidiki večnamenske rabe ob- morske in morske pokrajine, • Prebivalstvena problematika Koprskega Primorja, • Koprsko Primorje kot stičišče in povezova- lec naravnih in političnih enot ter narodnih skupin, • Razvojni problemi podeželja, • Raba kulturnih teras, • Geografske poteze litoralizacije, • Materialna infrastruktura, • Oskrbne funkcije, • Specifičnosti razvoja kmetijstva, • Turizem in prostorske dileme turistične rabe, 28 • Razvojni problemi industrializacije, • Prometna problematika, Razen navedenih, Širše zasnovanih raziskav, pričakujemo še nekatere podrobnejše raziska- ve specifičnih značilnosti posameznega geo- grafskega pojava ali značilnega območja Ko- prskega Primorja (npr. poplave, morfologija naselij, speleologija, migracije, Strunjanska dolina, avtocesta, itd.). UTEMELJITEV RAZPISANIH TEM V okviru Slovenije predstavlja Koprsko Primorje (ozemlje občin Koper, Izola, Piran) glede vrste geografskih potez svojstveno regi- jo. Specifičnost regije pogojuje v prvi vrsti obmorskost, obmejnost in glede na Slovenijo robni geografski položaj ter tipična submedi- teranska sestava. Zaradi ugodnega naravnega potenciala je zlasti v ozkem priobalnem pasu prišlo do sunkovitega procesa litoralizacije z vrsto razvojnih problemov. Njihovo reševanje je v veliki meri pogojeno s celovitim pozna- vanjem regije, njenih pokrajinskih potez. Do drugačnih geografskih procesov pa je prišlo v prostorsko obsežnejšem zaledju, kjer smo priča odseljevanju, zaraščanju, propadanju kulturne pokrajine. Zaostritev prostorsko-ekoloških problemov zahteva na eni strani temeljito poznavanje osnovnih fizično- in družbenogeografskih potez regije ter njihovo vrednotenje, na drugi strani pa temu primeren izbor optimalne po- krajinske rabe. Neobhodno je tako temeljito geografsko znanje in raziskave kot tudi prak- tičnim potrebam prilagojene uporabne geo- grafske raziskave. Prosimo, da najkasneje do 30. 9. 1989 po- sredujete (na naslov IO Zveze geografskih društev Slovenije - za zborovanje, Aškerčeva 12, 61000 Ljubljana) prijavo in kratek vsebin- ski program (pol tipkane strani). Dušan Plut 4. SREČANJE GEOMORFOLOGOV JUGOSLAVIJE V PIROTU Od 20. do 23. junija letos je bilo v Pirotu že četrto srečanje geomorfologov Jugoslavije, ki sta ga organizirala Geografski oddelek Priro- doslovno-matematične fakultete in Geografski inštitut Jovan Cvijič iz Beograda. Namen teh srečanj, ki so se začela pred štirimi leti v Bovcu, je predstavljanje različnih metodologij geomorfološkega proučevanja in najnovejših rezultatov dela ter spoznavanje in skupno proučevanje geomorfoloških značilnostih v različnih jugoslovanskih pokrajinah. Srečanja se je udeležilo okrog 25 geomor- fologov iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Make- donije. Prvi in drugi dan dopoldan smo poslu- šali 19 referatov, ki so se deloma ukvarjali z metodologijo geomorfološkega proučevanja (kraška korozija, odlaganje lehnjaka, krioni- valni procesi, visokogorski kras, geomorfolo- ško kartiranje, digitalni model reliefa idr.), deloma pa so bili predstavljeni najnovejši re- zultati geomorfoloških proučevanj (krionival- ni procesi v gorah vzhodne Srbije, denudacij- ski procesi v Julijskih Alpah, pedimenti na južnem Velebitu, suhe doline v gorah ob Dri- ni, morfogeneza Velike ledene jame v Parada- ni na Trnovskem gozdu, snežišča v Julijskih Alpah v odvisnosti od ekspozicije, drseči bloki na Šar planini, kemijska korozija v porečju Visočice v vzhodni Srbiji, morfogenetski raz- voj planine Kučaj v vzhodni Srbiji itd.). Drugi del teh srečanj so ekskurzije in skup- no terensko delo. Prva poldnevna ekskurzija je vodila v dolino Jerme in na Odorovačko polje, edino kraško polje v vzhodni Srbiji. Na drugi smo proučevali ujete meandre in ostale flu- vialne oblike v dolini Visočice ter učinke veli- kega podora pri vasi Zavoj iz leta 1963, kjer zdaj gradijo jez istoimenske hidroelektrarne. Tretja, celodnevna, ekskurzija je bila speleolo- ška, namenjena proučevanju jam v kanjonu 29