LETO I. Pa na Sn ja Stav stane 1-50 Din. LIUBIIAMA, 25. MARCA 1923. ŠTEV. 14. NACIONALISTIČNI ORGAN. NAROČNINA: za Jugoslavijo: za tri mesece 12'— Din.; *a celo leto 48'— Din.; za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. — Posamezna, fitev. stane 1 Din. LASTNIK IN ODGOVORNI UREDNIK INŽ. F. KRANJEC. IZHAJA VSAKO NEDELJO! REDAKCIJA IN ADMINISTRACIJA: Arena Narod. doma. Rokopisi se ne vračajo. — Anonimni dopisi se ne sprejemajo. am- POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI! Pomozi Bog, Prihajate v našo sredo, da dokumentirate našo idejo ln naŠe delo. Prikujete k nam, da si bratsko stisnemo roko, se upoznamo in da se okrepimo za trudapolno delo. Prisrčno pozdravljeniI OBLASTNI ODBOR. ALEŠ POTOČNIK: .. Molilna groznica je za nami, Štefke mandatov raznih strank nas iz-KKibujajo k presoji položaja, ki ga 'udaril narod s pristopanjem k žararQ* Splošno se opaža “ocan porast verske in plemenske vativ.enc^‘adte pri Slovencih in Hr-»tih. Položaj grozi z bližajočim se ^sulom in mnogi ga že slutijo z eseljem ali z žalostno trpkostjo. Ni-akor ne vzbuja kakih posebnih nad onstelacije strank, ki se tvori ob °acnem rezuitatu volitev. .treba je vendar z objektivnim ?~som premotriti aktivne in pasivne ^stavke te volilne kampanje. Med J;tVe moramo šteti predvsem dej-‘v°. da je narod odklonil male sku-ki jim je bil neokrajeni pro-™fc odprl na stežaj vrata v ustavo-skupščino in ki so sicer s svojo navzočnostjo množile že itak veliko P?strost našega državnega zbora, ** Pa so delo parlamenta ovirale in ,®m°g°čale s poudarjanjem svojih akosrčnih stališč ter tratile čas in . nar z. brezplodnimi teorijami, de-agoskimi programi in kverulatski-^ rekriminacijami. Tem je narod s Pomočjo volilnega reda zaprl vhod v Kupščino. Zasluženo plačilo rabuli-lom in demagogom! ka+ ugi važen pojav je naravnost ^tastrofalen propad socijalističnih Jriij. Dokazano je, da leva strem-Jcnja v našem narodu nimajo r eal-®ka temelja, da so bila ta stremlje-le izrodki medvojne ogorčenosti r Povojne psihoze. Socijalno vpra-anje pj-j jejj volitvah ni niti najmanj Po vala na volilce. Socijalno in •Piotno so tedaj naše mase zadovoljil Konsohdacija družbe je dovrše-A materijalno stoje naši ljudje do-Jo. Izjemo tvorijo Dalmacija, Her-®govina in Crna gora, dasi se tudi p HI iztical socijalni moment, in stan javnih uradnikov cele države, če-IT1 slabi gmotni položaj so izrabljali yse stranke za agitacijo. Vse osta-^ Je sito. Tako pravijo kroglice in — JP0DUIL. vox dei. Zato pa se je 3 borba vršila v znamenju politič- Uspeh volitev. tih gesel, ki gre za njimi samo člo- k ki je materijalno preskrbljen. [Stare stranke, ki imajo svojo par-jentarno tradicijo in dolgoletno ^tično izkustvo, so izšle iz volil-Aa boja zmagovite bodisi v poVe-*tem številu, ali pa so ohranile e P°sestno stanje na volilcih. Na-se je grupiral okoli njih, obsodil uako disidentstvo in cepljenje in po-AA da hoče popolnoma opustiti ^Pke, ki so imele svoj ralson čtre J. DUŠANOV: v demagoškem pobijanju idejno sorodnih strank, iz kojih so izšle. Tudi velepomemben pojav politične konsolidacije. Zanimivo je, da v Sloveniji obe stranki, ki se raztezata po celi drža- vi in ki zastopata narodno edinstvo in Vidovdansko ustavo, nista dosegli skoro nikakega uspeha v mandatih, dasi lahko zabeležita numerično znaten napredek na pristaših. Slovenijo je zagrnil črni val klerikalizma. Slovenskemu plemenu so te volitve vtisnile žalosten pečat politične nezrelosti. Teror duhovnikov je raz-bičal verski čut našega ljudstva do histeričnega fanatizma. Počenjanje klerikalcev kriči po kancel paragrafu. Leca in spovednica, misijoni in presveto srce Jezusovo, vse to se je vpreglo v klerikalni voz. Pod geslom: za vero gre in za obstoj slovenstva, so klerikalci zamamili narod, da je glasoval za federalizem proti narodnemu edinstvu. Klerikalni mandati so plod brezvestnega huj-I skanja in ostudne demagogije. Hrvatska izdaja slovenskih razmer so Radičevci. Stranka s sto programi in vendar brez progTama, s sedemdesetimi poslanci in eno samo glavo. Kakor pri nas pod klerikalni, tako je drl v Banovini narod pod Radičev prapor. Mojster v zavarovanju politič. neizšolanega, kultur, zaostalega in neukega hrvatskega seljaka si je zapisal na ščit: mir in republiko brez davkov, žandarjev in vojaške službe. To vse, zabeljeno z nesodobnim historičnim hrvatskim pravom je spretni žongler prikazal narodu kot dobro in pravično stvar in se-Ijak, glup in dober, je šel za Radičem. Isto velja za seljake - katolike v Dalmaciji, Hercegbosni in onem delu Slovenije, ki ima gospodarske stike preko Kulpe in Sotle. Obljube so dane, zdaj naj gledata Radič in Korošec, kako jih bosfla izpolnila! Da se jima izpolnitev teh obljub izjalovi, je naloga nove vlade. Orjuna kot nadstrankarska organizacija naj bi podpirala z vsemi salami stranko ali koalicijo, ki bi prišla na vlado in ki bi stala na programu državnega in narodnega edinstva. Pomagala bi pri delu, da se odvrne grozeči naval separatistov, federalistov in avtonomistov, posvetila bi vse svoje sile temu delu, nasprotnikom jugoslovanske edinosti pa naj velja slej ko prej naš neizprosni boj na življenje in smrt. Orjuna, na okup! Domovina te potrebuje! Na delo! Napredna nacijonalna omiadina v geniji se je že davno pred vojsko v pia v močno falango jug. nac. re-/jjucijonarne omladine; ona se je likala, organizirala in se priprav-, 1 a za veliko in težko delo — osvo-domovine in ujedinjenje na- r°da. - /e?k° je bilo delo nacijonaliistične j^iladine pred vojsko, težko zato, r J j.e imelo proti sebi vso moč sov-žnikov velikih in malih. d,r . v Sloveniji je imela razen ^ kih zaprek proti sebi dve fronti; ^ne strani močne vrste avstrijske KjJClte- a z druge strani dobro orga-Šlf«lrane vrste ^me reakcije katoli-tw,.Ra klera. Borba proti reakcijo-nemu kleru j* bila mnogo težja. Katoliški klerikalizem je bil avstrijski reakciji v mnogih stvareh mnogo koristnejši, nego sama avstrijska policija. V taki dušljivi atmosferi je morala nacijonalna omiadina v Sloveniji razviti svoje delo, da zanese luč svetlobe in resnice. Nacijonalna omiadina je imela obvladati težke zapreke da bi kolikor mogoče boljše pripravila slovenski del našega naroda na osvobojenje od avstrijskega jarma in mu povzdignila naci-jonalno zavest. Razume se, da ie koj v začetku svojega dela naletela nacijonalna omiadina na odločen odpor avstrijske in klerikalne reakcije. Plenili so omladinsko glasilo »Preporod«, kon- fiseirala se je brošura »Klic od Gospe Svete«, pred sodišče so postavili 32 dijakov srednjih in višjih šol itd- Zavedne natijonalne omladine to ni oviralo, temveč ona je vztrajala v sveti in plemeniti borbi za boljšo bodočnost svojega naroda, za njegovo kulturo in napredek. V početku svetovne vojne je darovala nacijonalna omiadina v Sloveniji na altar svoje domovine, dragocene in velike žrtve. Kosti svojih najboljših drugov je položila v temelj velike zgradbe našega ideala — svobodne in velike Jugoslavije! Duševni vodja nacijonalne omladine v Sloveniji, Avgust J e n k o, je zbežal koj v začetku vojne v Srbijo in stopil koj v vrste srbskih herojev, se z njimi boril ramo ob rami in padel v boju. Njegovo telo je našlo mir v vznožju bosanskih planin. Še eden duševni vodja nacijonalne omladine je postal žrtev avstrijske reakcije. To je Ivan Endlicher. Ta idealni borec je bil v ječi izpostavljen raznemu mučenju in je izdihnil svojo plemenito dušo koncem leta 1915- Njegovo telo počiva v Gradcu in čaka. da bode prenešeno od svojih drugov v zemljo, katero je ljubil, kateri je posvetil svoje najlepše dni in vso svojo sposobnost, v zemljo, kateri je žrtvoval tudi svoje življenje... Nacijonalna omiadina, obogatena s tako velikim nacijonalnim kapitalom, ni obmolknila. Teror jo ni pokopal v grob. Ona živi. Srečen konec vojske, osvobojenje in ujedinjenje, skoro vseh delov naše domovine, je najboljši dokaz, da je ta omiadina imela prav. da so njeni ideali bili na mestu, da je bilo njeno delo iskreno, nacijonalno in napredno- Radi tega je razumela nacijonalna omiadina tudi po vojski važnost in dolžnost novega povojnega nacionalističnega pokreta, ona ve in vidi, kako so težke in velike dolžnosti, katere jo čakajo;. Tedanji omladinci so postali možje m sedaj je potreba, da se zopet organizirajo, da iščejo novih prijateljev in da nadaljujejo svojo patrijotsko in nacijonalno delo! Na delo! JOŠKO BENZ1JA: K zmagi! Svež in agilen jugoslovenski nacionalistični pokret, poln poleta, resnice in vere v boljšo bodočnost domovine. rodivši se na toplem obrežju jugoslovenskega morja, je objel z strelovito naglico vse idealiste naše mlade, a že v prvem početku muče-niške domovine. Jugoslovenski evangelij oznanje-van po bratih od zlatega Jadrana do prostranih poljan Vojvodine, od Vardarja pa do lepega Zagreba, je padel tudi v lepi in cvetni Sloveniji na plo-I dovita tla. I Ljubezen do svojih mučenih in brezpravnih bratov, bolno razdiranje s krvjo v postavljene domovine, ohrabril je nacijonalistična srca in postavil tudi v Ljubljani prvi temelj jugoslovanskega nacijonalizma. Treba je bilo zapreti globoki jez. ki je pretil domovini — odločitev Je morala biti hitra takoj v početku je bilo prodiranje idealnega pokreta, po defitizmu okuženih tleh, težko in mučno; težka ie bila tudi borba, ki je čakala mlade borce. Oboroženi s trdo vero za dobrobit svoje nacije, prehodili so trnjeva pota. ki vodijo k zmagi. Vse pretnje in grožnje niso mogle preprečiti brzega razvoja ideje, katero je širila mlada jugoslovenska generacija na svojem zahodu. Odvrgli in prezrli ^ o razne laž-njive malike, bodisi i velikosioven-stva, srbstva ali hrva.jtva in korakali po ravnem potu. brez kompromisov. k svetlemu in vzvišenemu cilju: velike in močne Jugoslavije. V svojem zmagovalnem prepričanju so šli naprej in sejali idejno seme med zdrave kmetske in delavske mase. Povedalo se jim je. od kod to trpljenje in nevolja. od kod ta borba za dostojno človeško življenje. Sedaj se je povsod pričakovalo pokreta kot edino rešitev in preporod današnjega pokvarjenega društva- A da ne pojde brez kazni, morale so se polniti ječe in ustvarjali so se mučeniki. Da olajša njihovo bol, se je pobrigala ideja sama in objela na tisoče novih apostolov. Njena bilanca je popolnoma aktivna: 93 Or-ju-na, močni in izraziti branitelji edinstva in bratstva. Mi pojdemo še naprej s trdno vero: Danes vidijo slepi in čujejo gluhi. Našega jugoslovenskega križa nismo še prenesli, iščemo grič, na katerega bi ga postavili. Verujemo, da ni daleč dan, ko bode mati Jugoslavija ovenčana izrekla blagoslov nad objetimi brati. Bodite pozdravljeni predstavniki naše ideje; pozdravljeni Vi, ki ste si zaslužili z neumornim delom veliko priznanje. Pozdravljeni Vi, ki ne zahtevate ničesar, a dajete vse svoje moči. dušo in srce. Ko se vrnete domov hrabrejši in močnejši nego prej. prenesite našim bratom vroč jugoslovenski nacijonaiistični pozdrav! Ljudstvo in nacionalizem. Ljudstvo še ni narod. Ljudstvo ie nekaj v sredi med maso in narodom. Masa je množica ljudi, ki živi brez ciljev in idealov večinoma po svojih materijelnih nagonih; je torej egoistična in brezobzirna, zato odklanja red in mir. keT se zdi, da omejuje njeno naravno svobodo. Ljudstvo je masa ljudi, ki se je ustanovila na svojih tleh in skuša ohraniti svoje razmere neizpremenjene, zato odklanja napredek in se zadovoljuje s starimi tradicijami: odklanja novotarije, tudi takrat, kadar bi bile njemu v korist: v svoji sveti zadovoljnosti pozna pred vsem sebe in ni možno žrtev za višje namene: zaupa samo ljudem, ki znajo izrabiti njeno samoljubje. Ljudstvo postane narod šele takrat, kadar se zave svojega višjega poklica, ko najde svojo vodilno misel in gre zanjo požrtvovalno v boj. Edino taki narodi so postali zgodovinski narodi in so pustili v razvoju človeštva sled za seboj. Narod ne družijo samo jezik in meje. ampak skupni cilji in ideje, ki so utemeljene v narodni duši in najdejo izraza v duševnih velikanih naroda. Dokler ostanejo te ideje brez odmeva med ljudstvom, je to znak, da to še ni narod, ako pa teh idej sploh ni. pada ljudstvo nazaj v maso. Dolžnost nacionalizma je dvigati ljudstvo na višji nivd naroda in mu kazati cilje, ki momentano zahtevajo žrtev posameznika in celote, zato pa dajejo narodu njegovo kulturno vrednost in mu priznavajo častno mesto v zgodovini. Materijelnih in kulturnih koristi so deležni šele potomci: glavna stvar je. da je narod pokazal svojo skupno voljo, da je izgovoril svojo besedo in da je pripravljen na boj in žrtve za svoj cilj. Ako s tega stališča pogledamo na zadnje volitve — bomo spoznali, da je le del našega naroda pokazal, da se zaveda svojih višjih ciljev: po veliki večini je ljudstvo sledilo protina-cionalnim kandidatom in oddalo svoje glasove krajevnim separatistom in protidržavnim politikom. Posebno hrvatski in slovenski del sta pokazala, da ne marata skupne države. Pri agitaciji je odločevalo na primer geslo: da naj slovenski vojak služi doma, da plačamo preveč davka in razne hujskarije proti Srbom. Vse to je dokaz, da je v našem narodu še malo jugoslovanskega nacionalizma in pomenijo te volitve korak nazaj v predvojne čase. Kakor Je bila takrat mladina poklicana, da je premagala naše avstrijsko-klerikalno samoslovenstvo. tako bo marala sedaj izvršiti svojo dolžnost, ki bo težja nego prej, ker se je takrat svetil pred nami ideal, danes pa je treba ta ideal uresničevati. Ljudje in razmere, pod katerimi se je doslej uresničeval ta ideal, so zakrivili da je med našim ljudstvom zamrlo še ono malo jugoslovanskega čustva. kar smo ga imeli 1. 1918. Notranji in zunanji sovražniki naroda ln države so znali to spretno izkoristiti. Notranji >so vsled tega postali »voditelji naroda« — zunanji pa so dobili za plačilo kose našega ozemlja. Izgubo narodnega ozemlja čuti narod — ljudstvo ga ne čuti; začuti ga kvečjemu vsled gospodarskih težav — pri narodu je to stvar ponosa in časti. Zato so naša obmejna vprašanja izpadla tako neugodno za nas. In bodo še, dokler bodo v državi samo ljudstva — ne pa narod. Protidržavne smeri, ki so se okrepile v notranjosti, bodo dale več poguma tudi zunanjim nasprotnikom. Žalostno dejstvo je, da so vsi veliki sinovi tega naroda delali in ustvarjali svoja dela v znamenju jugoslovanskega nacijonalizma. da pa pri ljudstvu ne veljajo njih dela ln besede, ampak ljudje, ki se bor« proti idejam in besedam teh mož — in ljudstvo gre za njimi. Narod Gun-duličev, Preradovičev, Strossma-yerjev — gre za Radičem, narod Vodnikov, Prešernov. Tavčarjev gre za Korošcem- Toda volitve so pokazale, da tudi jugoslovanska misel še ni zatrta. Ravno vsled izida teh volitev bo donel klic po Or-ju-ni. Mladina sedaj vidi, kje smo in kod pojde njena pot. Treba bo še dolgega in težkega dela, preden bomo narod — en velik narod, narod, ki bo pripravljen na de- lo in žrtve za državo, zato da bo vreden svojega imena. Zmagovalci sedanjosti bodo propadli v pozabljenju — zmagovalci bodočnosti bodo živeli v narodu. Za to bodočnost je vredno živeti, delati in boritzi se. Kakor so veliki dogodki pomedli male junake predvojne dobe, ko je vstal narod na boj za svojo čast, tako bo zaveden narod pomedel tudi junake našega časa, ki bodo odšli s svojo sramoto, kamor spadajo, svetila pa se bodo imena onih, ki se niso uklonili- Ne dvomim, da je v našem ljudstvu še mnogo poštenega — to pomnožiti in okrepiti je naša dolžnost. Tako bo enkrat iz tega ljudstva ln mas sedanjosti nastal narod, ki bo vreden svojega imena Ako se to ne bo zgodilo, bo zgodovina pisala dobo propada od osvobejenja. I* L, LJUBO D. JURKOVIČ: Kulturni zadaci Orjune. Naš narod nije na takovom stup-nju kulture, da bi se mogao porediti sa drugim zapadnim narodima. Ml tek sada počinjamo da živimo normalnim životom; tek sada su nam dane mogučnosti slobodnog razvoja i višeg kultumog života. Sva naša dosadašnja kultura razvijala se je a nenormalnim prilikama. Suviše; i ono malo kulture što naš narod poseduje, sve je to, više ma-nje, podvrgnuto uticaju tudih kultur-ra. Svoje sopstvene kulture, kulture koja bi odgovarala karakteru našega naroda, mi danas nemarno; njeni se početi tek opažaju. U borbi za opstanak, u teškim spolitičkim, socijalnlm i kulturnim prilikama, našem narodu nije dosta-jalo vremena, da se bavi višim kulturnim radom, da izraduje svoju kul-turu, koja bi bila svojstvena njego-voj duši; u toj, inače plemenitoj, borbi on ne izgubio svu svoju prošlost. Moguče, da je to i bolje?! Moguče, da je ta borba seme i kvasac za ono što če naš narod u skoroj budučnosti, da dade čovečan-stvu i opštoj kulturi. Tko zna? Kao što svu našu prošlost, tako i našu kulturu treba, ma koliko mi to nehteli. da delimo u više posebnih jedinica, ali u glavnom u tri dela, na kulturu srpsku, hrvatsku. i slove-načku (preroda ni ta dioba nije tačna i odredena)- Kultura pojedinih delova našega •naroda razvijala se je svaka kao posebna celina. Svaka od tih posebnih celina imala je svoj posebni centar i posebna obeležja ma koliko, da su ta obeležja u osnovi zajed-nička svim delovima našeg naroda, Granice pojedinih kultura je teško odrediti kao što je teško odrediti granice pojedinih delova našeg na-loda. Duhovni vodž predratnog nacio-nalističkog pokreta dr. Jovan Sker-lič u svojoj »Istoriji novije srpske književnosti« piše: Hrv. i srp- knj. su književnosti jednoga naroda i jednoga jezika, ali to su još dve kni-ževnosti. To je paradoks, anahronizem, dokaz naše kultumo-nacional-ne zaostalosti, ali to je tako«. To isto vredi i za svu našu kulturu. Mi da-nas nikako ne možemo da govorimo 0 jedinstvenoj jugoslovenskoj kulturi. Politička istorija svih delova našeg naroda ujedinila se je našim po-litičkim oslobodenjem i ujedinjenjem. Od 1. decembra 1918. svi delovi našeg naroda imadu jednu jedinstvenu političku istorija Razume se, da se to nikako ne može da kaže i za kulturnu istoriju. To ne radi tega, što svi delovi naroda nisu na jednakom stupnju kulture, 1 konačno, što se naš zajednički život nije još tako razvio, da bi jedan deo imao vidniji uticaj na drugi. Jasno je, da je to posao koji zahteva dece-nije i decenije, ako ne i stotine go-dina. Da je celi naš narod, koji nosi ime Srba, Hrvata i Slovenaca, jedna et-nička celina prama drugim narodi -ma, to je stvar naučnički utvrdena, i u tu istinu ne veruju samo jugoslo-venski nacionaliste, nego celi svet. Jedan narod treba da ima jednu svoju jedinstvenu kulturu; kulturu koja bi nosila obeležja svojstvena celoi našoj naciji. Mi jugoslovenski nacijonaliste pr- vi smo pozvani, da stvorimo bazu i položimo temelje zgradi te iedin-stvene naše kulture. Ma koliko mi verovali, da je to jedan posve priro-dan proces, koji se sam razvija i mimo naše volje, mi treba da pora-dimo na torne, da se taj prirodni proces što pre izvrši. Pre svega potrebito je, da se mi medusobno dobro upoznamo; da upoznamo svoju prošlost, svoju književnost (barem glavnije stvari) i u opšte sve kulturne tečevine pojedinih delova našeg naroda. Taj je irad vrlo težak i naporan, ali bez toga nije moguče dalje. Or.ju.na. treba da, u prvom redu, putem svoje štampe, knjige, biblioteka, predavanja, slavljenja zajed-ničkih narodnih praznika i u opšte pomoču svih kulturnih sredstava, po-radi na torne, da na pr. svaki vaspi-tan Srbin zna što je slovenački deo našeg naroda do sada dao i što on danas ima, i obratno, svaki Slovenac treba da zna što je srpski ili hrvat-ski deo našeg naroda do sada dao i što on sada ima. Jedino tako, malo po malo, svaki če na pr. Slovenac smatrati za svoje ne samo što je slovenačko. nego i ono što je srpsko i hrvatsko, 1 obratno. Eto; u taj posao, koji treba da se po jednom preciznom programu izvrši, mogao bi se da zaposli velik broj članova Orjune. Sem toga Or. ju. na. treba da vrši i pomaže umetničke produkcije svih delova našeg naroda. Našim umetnicima je skoro ne-moguč rad u Otadžbini. Tu kod ku-ce. ostaiu nezapaženi i nepoznati. i tu ne rnogu da se bolje razviju i usa-vrše, u najviše slučajeva radi samih materijalnih prdilika. Njihova dela nitko ne kupuje, slabo plača itd. Ma koliko država htela ona ne može da dovoljno pomaže rad na umetnosti. To jedino može sam narod, jer on umetnika ne veže stano-vitim zakonom utvrdenim zahtevima nego mu, barem donekle, daje slo-bodne ruke, i tako mu omogučava svobodni razvoj. Do sada su naši umetnici išli u strani svet, da mogu živeti i posve-titi se umetnosti. U tudem su mestru živeli, daleko od svog naroda pri-mali su tude uticaje, i zato su, kako se po sebi razume, i njihova dela imala tudi karakter. Narod nije ra-zumevao umetnika, niti umetnik narod. Mi treba da svoje umetnike pomažemo, da njihova dela kupujemo i širimo, da umetničke publikacije rasprodavarno. Tu propagandu treba da činimo u prvom redu, kod svog naroda, da u njemu stvorimo nacio-nalnu svest i da širimo kulturu, a za tu istu propagandu mi treba da činimo i u celom svetu, da svima kažemo što mi imademo, što dajemo i koliko vredimo. Osobito treba da poradimo na tome, da naši umetnici stalno prire-duju izmenične izložbe, koncerte itd. Jedan naš umetnik, slikar, kipar, arhitekt, muzik ili pesnik, treba da bu-de poznat svim delovima našeg naroda; svi treba da ga za svoga drže i da se s njime ponose i diče. Od kolike je to važnosti i koristi; za umetnike i za narod mislim, da ne treba dalje niti isticati. Sve naše kulturne ustanove, galerije i biblioteke treba da sam narod uzdržava, i to što je moguče više direktno, ne putem državnog aparata, jer su na taj način i te ustanove više vezane za narod. Rad oko širenja naših umetničkih produkcija i pomaganje naših umetnika stvoriti če našu jedinstvenu kulturu, koja če se moči da poredi sa kulturoma ostalih naroda. Na organizaciji ovog teškog posla, treba da Or. ju. na. učestvuje svim svojim silama, i da u tom poslu bude prva. Mi vrlo dobro znamo da na putu stoje mnoge i mnoge zapreke, ali mi te zapreke treba da postepeno uklonimo i svladamo. Raditi u tom smislu znači stvara-ti jedinstvenu kulturu — jedinstveni narod. ______ Triumfalen sprejem naših zaprtih tovarišev v Mariboru. Protinacijonalna gonja' g. Hribarja in njegovih oprod je spravila v Mariboru v ječe 16 naših tovarišev. Na postavne in nepostavne načine so jim hoteli dokazati, da so oni razbili Cirilovo tiskarno. Pritisk je bil strašen, vendar so naši tovariši vzdržali vse, pretrpeli vse in končno dočakali dan svobode. Mariborska svetovalstvena zbornica je že v torek dne 12. t. m. enoglasno i sklenila, da se zaprti nacijonalisti izpuste, toda vodja državnega pravdni-štva dr. Jančič se je temu uprl ter uložil priziv. Akt je moral romati v Ljubljano, da ga preštudira višje državno pravdništvo. Vsled naše intervencije se je postopanje pospešilo in v soboto 17. t. m. je višje državno pravdništvo res zavrnilo Jančičevo pritožbo ter odredilo izpustitev. Mariborsko predsedništvo Orjune je še istega dne zvečer izvedelo, da bodo naši zaprti tovariši v nedeljo dopoldan izpuščeni ter je o tem obvestilo tudi članstvo. Zvečer krog 22. ure se je zbrala pred sodniškimi zapori večja družba naših ljudi, ki je zapela »Lepo našo domovino« ter sporočila tovarišem za železnimi križi in mrežami, da bodo v nedeljo zopet zadihali svobodni zrak. V nedeljo, dne 18. t. m. se je že pred deveto uro pričela zbirati v Sodni ulici pred velikimi jetniškimi vrati množica naših članov in drugega narodnega občinstva ter del akcijske čete z državno zastavo, pričakujoč žrtve. Malo pred 10. uro so se končno odprla vrata in na cesto je stopilo trinajst bradatih mož. Množico je prevzelo nepopisno navdušenje, pozdravljanja in vzklikanja ni hotelo biti konca. Naše dame so okitile jetnike s cvetjem, fotograf Ka-šič pa jih je fotografiral. Na to so stopali osvobojeni jetniki na čelu sprevoda, ki se je razvil ter za zastavo in predsedstvom odkorakali po Sodni ulici na Aleksandrovo cesto in dalje na Grajski trg, kjer jih je z uzhičenimi besedami pozdravil dr. Reisman. Tisoči ljudi, ki so se nahajali v sprevodu in na ulicah so prirejali neprestano znova ovacije izpuščenim. Ob pevanju narodnih himen ter vzklikanju kralju, državi in jedin-stvu so se podali na to osvobojenci v Grajsko klet, kjer jim je priredil Upravni odbor mal zakusek. V torek 20. t. m. zvečer se je vršil v prostorih uradniške obednice slavnostni banket s prosto zabavo v počast prvim nacijonalnim žrtvam v jugoslovenskem Mariboru. Banketa, katerega je priredil Upravni odbor, so se udeležili vsi zaprti s svojimi soprogami, člani odbora in drugi tovariši. Med banketom je nazdravil predsednik Rehar prvim žrtvam, bodreč jih k vztrajnosti in neumornemu delu, očrtal trenutni položaj v naši domovini ter razvil program za najbližjo bodočnost. Govorili so tudi še četnik Pavlovič v imenu jugo-slovenskih četašev, tovariš Škerjanc v imenu zaprtih in par drugih. Ječa je naše tovariše le še bolj utrdila v veri v naše velike in visoke cilje. Bila je prvi krat predboja za one velike borbe, ki nas še čakajo. Protinacijonalni nasilniki so dosegli z ječo in s preganjanjem ravno nasprotno od onega, kar so hoteli doseči. Mi gremo dalje in ni je sile, ki bi nas mogla zaustaviti na našem zmagovitem pohodu v boljšo bodočnost. Po volitvah v severni Sloveniji. Maribor, 21. marca. Mi nacionalisti smo vedeli že na-naprej, kakšen bo izid volitev v mariborsko - celjskem volilnem okrožju, zato nas nedeljski rezultati niso niti najmanje razočarali. Štiri cela leta so separatisti in defetisti sejali med naše nezavedne skoro docela ponemčurjene in pomadža-ronjene ljudske mase seme plemenske in verske miržnje, hujskali so z besedami in s tiskom proti bratom Srbom, proti pravoslavju in proti Beogradu, a naše državne oblasti pod najvišjiin vodstvom gospoda Ivana Hribarja, jih niso le puščale na miru, ampak so jih celo kjer so le mogle podpirale. Cestni pljuvač Žebot je nekaznovan pretepal državi, kralju in narodnemu edinstvu zveste državljane, če se je pa kdo izmed nas postavil tej posu-roveli zverini nasproti, so ga Hribarjevi pandurji brez usmiljenja potiš- i nili v ječo. Tako delo ni moglo ostati brez posledic. Surovost in demagogija sta ob takih razmerah morali zmagati in zmagali sta na celi črti. Severna Slovenija ne bo imela v novem parlamentu niti enega državi, kralju in narodnemu edinstvu zvestega poslanca — zastopali jo bodo klerikalci, radičevci in nemčurji. V enaki meri pa kakor državne oblasti, so zagrešile poraz nacijonal-ne in jedinstvene misli tudi naše napredne stranke. Dočim so protidr-žavni elementi zavrgli vse osebne prepire, zavedajoč se, da zmagajo le če bodo edini, so se državi zvesti napredni elementi razcepili na nešteto frakcij. Nekateri med njimi, ki so videli že pred volitvami, da vodi raz- | dor do poraza, so skušali še v zadnji uri doseči združitev, koncentracijo — toda brez uspeha. Brez uspeha pa radi tega, ker so istotako one, ki so hoteli doseči koncentracijo, kakor one, ki so bili proti njej, vodili pri tem samo osebni in klikarski interesi, ne pa interesi ideje, ki edina lahko doprinese osebne žrtve. To pa se je kruto maščevalo nad njimi samimi in, kar je najbolj žalostno, tudi nad našo nacijonalno in državno stvarjo. 24.656 naprednih volilcev v mariborsko - celjskem volilnem okrožju je ostalo brez poslanca, dočim je 55.000 klerikalcev in 10.000 Radičev-cev dobilo 14 zastopnikov. V ta temni, črni mrak, ki je razpel svoja krila dne 18. t. m. nad poljane severne Slovenije pa sije vendar še ena zvezda, zvezda danica, oznanjevalka bodočega dne, ta zvezda je — Orjuna! Orjuna množi istotako kakor v ostalih delih naše države tudi v severni Sloveniji dan za dnem svoje neustrašne, čiste in z mislijo iskrenega in nesebičnega edinstva prežete čete in v teh četah je naš spas; samo v teh četah in nikjer drugje. Poraz nacijonalne in napredne misli, kakor je trenutno žalosten, je za naš pokret zelo dobrodošel. Poraženi strankarji že pričenjajo uvidevati, da tako kakor doslej ne pojde dalje, pričenjajo se zavedati, da je prišla dvanajsta ura, ura odločitve: ali koncentracija ali smrt’ Obenem pa se tudi zavedajo, da koncentracija ni mogoča niti na demokratski, niti na radikalni, niti na na-rodno-socijalistični, samostojno kmetijski ali socijalistični bazi, ampak samo na bazi nestrankarskega in nadstrankarskega nacijonalističnO' socialističnega pokreta Orjune! V> ditelji poedinih naprednih strank, k* so vsled svoje razcepljenosti doživele dne 18. t. m. strahovit poraz, so preveč naduti in trmoglavi ter premalo idealni in nesebični, da bl se združili in podredili drug drugemu. Njim je le do tega, da zadovoljijo svoji bolni osebni ambicijoz-nosti, če vsled tega propadejo tisooj poštenjakov, ki v svoji zaslepljenost* verujejo tem svojim največjim škodljivcem. Zato pa proč ž njim! Napredne in nacijonalne mase naj se združijo v Orjuni, v kateri je Pry rne je BornaH jom HenoKonan jiejRao. IIIto Aene, ynyuaAH h npayny'iaAH 6hjio je npeno cenaMAeceT h ceAaM MJiaAHX jyHaKa. — CBeTa ocBera! KjiHKiiy Mhjioiii 036hjbhhm ny6oKHM rjia-com hctom je ca 6pesKyjbKa ona3HO umpoKO no-jbe h hhm je, nao MJianH JiaB, HacpHyo na Henpn-iaTeJbe CBoje Kyhe h HMeHa. — JKhbot hjih cmpt! — XajAMo 6paho h Aeu,o — cBeT.najre ne,no h o6pa3! HacTajia je Jhyra h iieMHJia 6op6a. Y ko-uiTan ce XBATa jyHaK ca jyHaK0M. 3BeKehy ne-jihhhh xanuapH. JKeue yp.iHny h njiany. My- Kajy 3anjiainenH bojiobh h miipnne BOJiyH>cKa KOJia . . . s . • Ha jeAHOM CBe ce erama. Upne ofijiaHHHe paciepa cjajHO cyHU,e no-6eAe. Hs Gejior rpjia BorAaHOBnx MJiaAHX yny-HHna neBajia je necMa neceJBa h MHpa . . . H3 AaJiena ce je nyjia Jiaua h mhjib, h y hcto Ao6a TyjKna 3BomaBa bcjthkhx MaHacrap-CKHX 3BOIia . . . — One BorAaHe skiib ch! TIvhb!?! KjiHKHy.iiH cy cbh 3aAHBJBeHH Kan cy ena- 3Hjih, Aa ce BorAaH AHHKe OKpBaBJBeHa nem h OKa jKHBa. II o a oGjiaiiHMa KpcrapHJia je npna opjiy-urniia, noMno je rjieAaJia hito ce je Ty AoroAHJio H HpH TOM je HBpCTO CTHCKajia CBOje OHITpe namje.------------- — JKhb caM Aeno h Beceo! /JocTojaHcraeno nporoBopH Bece.iiHH BecejiHiioBiih. — Ilpo6yAHO ne je 3BeKeT namer opyjKja h MyKame BoooBa. —■ OcBeTHCTe Me Aen,o h ocBeTJiacTe Jinne, h ce-6h h mchh! — Oj He! HnKaAa Hama Kyha npo-nacra Hehe itaA HMane Aeny, Koja 3a nomreme ne mane Mpera! — Eto bhahtc — nacTaBJbao je BeceJiHH CBe aaiiocirnje h 03CHJBHHje, a mhcjih cy My no-CTajajie CBe 6ncTpHje h neiime — obhx caM neT Ayrnx -Aaiia h iieT raMHHX nohn HenpecTaiio ca-H>ao o CB6My h cBaneMy. Bhjio je Jiennx h py»-;ihx cama. Camao caM Kauo Me cBeraTe h KaKO heie mh ocBeTJiara jnipe. ;ly6oico caM BepoBao Aa CBoje Ayme ryfiHT iincre xtimih! — Haina je Kyna JKHBa h HHKaA nponacTH nehe aok toa HMaAe Aeny, Koja He Juane MpeTH! To je '3ece-jiiih BHine nyTa iiohocho nonaBJbao. — CiiHBao caM Aeno jom jeAan TeacaK can. THrjbao caM no neitoj Bpjieraoj ropn y noAnyaoj TaMH. — HaneHaAa can onaano HeKe npmi Ha- Kaae, Koje cy ce cKynrae oko jeAHe jom npnHje HeMaHH; CBe cy Cmie pacBeTjbene hckom :KyTOM CBeTJiomhy. HenaKO cy Hajimajie cTapHM pp-KBeHHM HKonaMa. HajnpiiHja HeMaH je ČHjia AOCTojancraena cTaca, npeKpraTeHHX tojihi h MpmaBHX pyny; Ayre KoniTvmaBe, opaAaie h heJiaBe rjiaBe, a immeAajia je ko hkoiik cBeior JoBaHa KpcTHTejba; miaTe oHor y Manacrapy. — Okojio rjiaca rax H,pmix Haica3a h one cTpaume HeMami AnsajiH cy ce, nao njiaMHHpH ca xipKBCHHX BomTairax cneha, jKyT03jiaTHH ko-jiyra. CBoje naaMrehe ,CBeTJiou,pHe ohh, ynpjiH cy omTpo y Me ... Ja caM ce na, npBH norjieA neKaKO npenao, ajin mra caM BHme nniao ibh-Ma y cycpeT, npeMAa mh je Kopapame Ghjio Temno, oHe cy ce CBe BHme h Burne oAMimajie y a&-jbHHy . . . MeHH je HeKano TeuiKo 6hjio npH _Ay-dih. Cpne mh ce je cracKano can Tejne, caa jane h can JiaKine, ojuipnjiHKe onaKO nao KaA Bac y cHy yxBara 3Jia n ne.MH.ia Mopa. — Te cy Ha-naae Haje;pioM HecTane h ja caM ce hhji h 3ApaB namao y cbojhm aeJienHM noJBHMa h y CBojoj Aparoj Kyhn. Bii a& CTe Me AonenajiH necMOM h UBeheM .’. . CBe to neKano Aa je 6hjio H3a neKe Beaime cjiane . . . * Li3a CBenanor roBopa crapor /J,o6poTe, cbh cy ce noBparajiH cBojHM KyhaMa neBajyhH nec- My cjiaBe h nofieAe. BeceJiHH je npmiao Mnjiomy h CpljH h enoj H>TixoBoj achh, noje h KaKOBO je h>hxobo CTaibe h HMame, Kauo je bc.ihko h Jieno, ajin Kano cy hm to OTC.TIH MyAP«je KOMmHje h noA KMerajy CH.TOM CTaBHJIH. — OjanajTe, na Kan cHare ctchcmo, rapna je Moja Bepa, mh heMo Aa nociaHeMo BeJiHKH h Aenn! IV. DEO. Sav pomladen povratio se je Veselin ^ ’ selinovič Srednjoj i Donjoj Kuli. Bio je vese i lepo raspoložen. — Jest, jest! — Sve su tri Kule mioje ^ le — govorio je sam sobom Veselin .— pa ka su mi Miloš i Srda osvetlali lice, moj je oPs‘i nek zajamčen. Ja hoču da budem lep. Hoču ® me svet znade svega i cela. Ne trpini kme stva i robo vanje. - • Sve što je moje, to m°. i moje da bude! Istimi i Pravdu i pomoč vam — tražim svoje i ništa više! ^ — Sada razumem sve, znadem sve! Istinu i samo istinu hoču, da moja deca i Ul10 čad znadu. Središe mi se misli. — Na P°a Veseline! — O bedna li mene! O čudne li ^ je sudbine! Deca Veselina i njegova mlada unY m-slušali su njegove besede vesela srca i uspla tele duše. Divili su se njegovoj snazi, mm1 sti i junaštvu. Duša im se napuni najlepšita ^ dama za lepše i velike nade. Svi su se, a i sami Veselinoviči, zacU*^ kad su čuli i doznali, da svi Mohoriči, Ivajle viči i Dobrota deca iednoga oca i jedne m« — Veselina i Andelije Veselinoviča. ^ — Janez Mohorič, Joso Ivanovič i Dopite ta Bogdane nisu tri čoveka, neg je to jedaiji isti čovek sa tri više čudi, a zove se Vese Veselinovič! ve- Ovako su medu sobom šaputali mladi e selinoviči nekako začudeni i neobično v^jaii, jer su nekako, v dubini svoje duše, suiP^pn da je to velika Istina. Premda se je yeoUta svojoj deci sam pokazao, ipak su oni više p .-e mislili, da sanjaju lepi i dugi san, ali da t° Istina, i da to ne može da bude Istina. (Nastaviče se.) Nesrečna Stara Srbijal Bugara* Si požigajo naše domove, koljejo žene in otroke naših kolonistov — Ugun — Mirkovič pa ne ukrene ničesar; zato dvigajo naši sovragi tudi v notranjosti oholo glave, za* to so tedaj Turki v Skopi ju vpri* zorili pokolj nad nacijonalisti. Orjuna Slovenije energično prot testira proti nesposobnim našim oblastnikom v tej nesrečni zemlji in poziva ministrstvo notranjih del, da takoj ukaže osvoboditi zat prte skopijanske Orjunaše, proti vprizoriteljem pokolja pa se naj postopa z vso strogostjo zakona. Slovenske Orjune so že brzo* javno zahtevale od ministrstva, da napravi red na našem jugu! JOVIČA M. SILOBRČIČ: m borba. Svakome, pa i največem laiku može biti danas jasno, za čime mi idemo i zbog čega smo mi nastupili u otvorenu borbu; u borbu iz koje moramo izači pobednici. Ceo naš rad i celo naše delovanje ispoljuje se kao jedna borba; kao borba, koja je obeležena odluč-nošcu i stalnošču, što je svojstveno ovakovim pokretima, kao što je naš — nacionaiistički. Stupili smo u borbu odmah na-kon našeg osnutka, stupili još onda, kad smo bili slabi, kad se je čitavo naše delovanje protezalo samo kroz našu Dalmaciju. U borbu smo stupili jake volje i vedra lica. Odmah u početku bili smo odlučni, da rušimo sve one destruktivne elemente, koji hoče da ruše i sruše ono. što nam je najsvetfje i najmilije. Tako smo počeli da zidamo našu Jugosla-viju; počeli smo da izgradujemo ono, što su nam naši junači ostavili u aimenet. Da, mi smo odmah u početku našeg nastupa stali na bazi jednog konstruktivnog rada. Naše ideje, naše ciijevi zahtevali su to sami po sebi, i mi slušajuči njih, i slušajuči glas naših palih heroja, čitavo svoje delovanje upravili smo u toin pravcu. Zato se vara svaki onaj, kad misli, da mi rušimo, da znamo samo rušiti. Moguče i rušimo; ali mi rušimo samo ono. što treba; brezobzirno čistimo svu niilež s raoljonalnog tela. Tako se na najlepši način odužuje-mo našoj brači, sinovima ove ispa-čene zemlje. Naš rad vodi u svojoj konstruktivnosti, vodi do istrebljenja svih naših protivnika, svih protivnika ove države. On prama torne vodi do po-dignuča ove države, do osveštenja našeg naroda, koji još u nekim delo-vima naše zemlje nije svestan, da ima svoju državu, i da je ta tako velika. Svesni smo mi borbe, koja nas još čeka; svesni smo svih zapreka. PAVLE POPOVIČ, profesor beo-gradskog Universiteta: Jugoslovanska Misao. Jugoslovanska misao, kap u su-štini svaka prava misao o narodnosti, tvorevina je novog doba. Ona pretpostavlia jasnu svest, širok duhovni vidik, probugjen i prosvetljen razum. Jasno je prema tome da se ona nije mogla javiti u Srednjem veku. Preporogjaj, koji je doneo sobom veliko bugjenje i oslobogjenje ljud-skog uma, dao je prve uslove za n.gjanje jugoslovenske misli. Ona se u tom veku prvi put i rodila. Mi je odista vidimo več u Tru-barevu pokretu. Taj pokret u osno- vi nije bio ni malo narodnosni podret. Deviza njegova bila je opšta, svetska, ne devisa narodnosti. Pokret je bio samo deo velike svetske Reforme. A Reforma je bila bez obeležja narodnog, ili — može se i tako uzeti — bila je nemačka, po poreklu bar. Svakako Trubarev pokret u svojoj osnovnoj zamisli nije imao da bude narodnosni jugoslovenski pokret. Pa ipak je bio. Mi smo rekli da je Trubar imao pomagače, i da oni nisu bili samo Slovenci, nego i Hrvati i Srbi. Oni su bili iz Istre, Dalmacije, Hrvatske, Bosne, i čak iz Srbije. Znači: sve glavne zemlje jugoslovenske bile su predstavljene u krugu Trubarevu. Uz to, kojc je I rubarev krug izdao, nisu bile pisane samo la-tinicom nego i glagoljicom, i čak či-rilicom. Znači: one su bile namenjene celom čitalačkom svetu jugoslo-venskom, ne samo uskom ljubljan-skom krugtffTrubar je hteo samo da što više proširi protestantizam. Idu-či za tim, on je uzgred stvori o prvu jugoslovensku zajednicu. Jugoslovenski ideal rodio se u njegovu pokretu, i ako je taj ideal tu najmanje bio očekivan. On sc, megjutim, rodio orirodno, kao da je vekovima Danas se nalazimo u momentu, kad čisto momentalno I prolazno raspo-loženje nekih delova našeg naroda slavi triumf, kad je naš plemeniti I heroički narod, zaslepljen demagogi-jom, zapao u jedno mrtvilo, u jednu hipnozu, i to hvaleči samo njegovoj dobroti i dobroj veri prema onima, koji mu neče dobra, koji hoče da se nikad ne osvesti i da tako ne dode do spoznanja naše velike Istine. Biče naša borba velika, dostojna potomaka Vidovdanskih junaka, dostojna kraljeviča Marka! San. u koji je zapao jedan deo našeg naroda je dubok. I boreči se, mi nečemo di-rati u taj deo našeg naroda. Mi če-mo oko njega nastojati kao majka, koja pazi na svog zalutalog sina, koji je jedino zato zalutao, jer je bio predobar. I nastoječi oko toga, mi čemo svom šilom rušiti one, koji su taj naš narod hipnotizirali, koji mu ne daju, da skine tu svoju mrenu sa očiju i da progleda u sve ono, što mu pruža jedinstvena država. Ru-šičemo bez obzira, jer su oni izdaji-ce samog tog naroda, jer su oni kri- vi apostoli. I kad ih narod prepozna kad mu padne mrena sa očiju, kad se u njemu probudi heroički instikt Marka Kraljeviča, onda jao njima, jer če sud njegov biti strašan. Dig-nut če se Kraljeviču Marko i zama-nutl svojim topuzom kao džin, kao junak nove Jugoslavije. Tim smerom idemo mi u daljnju borbu, tim smerom smo išll i dosa-da. Mi moramo da ostvarimo potpu-no osveštenje našeg naroda. Naš narod treba da sagradi sam svoju sopstvenu državu i tako da pobije tezu nemačkog socijologa Mohla, koji kaže, da »svaki narod nije spo-soban da ima svoju sopstvenu državu«. Podredujuči time i pobijajuči ' gornju tvrdnju t. j. da osvestimo ceo naš narod, moramo nastojati, da taj isti rad donese što pre vidnog uspeha. S zadovoljstvom možemo danas reči, da nas nije malo, koji smo zašli u tu borbu, da povedemo ovakav rad. Da, dosta nas je več, i več bro-jimo na tisuče i tisuče svesnih Jugo-slavena, koji stupaju dnevno u borbu puni poleta, borbenosti i mladosti. Da, cveče Jugoslavije nalazi se I bori se u našim redovima. Bori se za pobedu našeg Ideala. I Ti cveče spomladenog perivoja naše domovine, koji dolaziš danes, daj još jače temelje svojoj Orjuui u našoj Slovenačkoj budi svesno toga, da si ušlo u borbu, koja ne po-znaje straha, koja ne poznaje zapreka i koja vodi samo jednom cilju, dobru naše zajednice. VI predstavnici mladosti ovog lepog dela naše Jugoslavije, Vi predstavnici osveštenog naroda ove oblasti, Vi, koji ste napojeni mlekom majke Jugoslavije budite blagoslovljeni svetim znakom našeg jugoslovenskog krsta, budite okrepljeni religijom našeg nacijonalizma. bio pripreman. Tako se prvi put rodila jugoslovenska misao. Bilo je u 16 veku još pojava, osim Trubareve, gde se pokazivao osečaj narodnog jedinstva. Više jugoslovenskih pesnika i pisaca prelazill su uske granice pokrajina u kojima su živeli, i ulazili u širu zajednicu sa ostalim našim narodom u drugim pokrajinama. Dalmatinski pesnik Lučič uzimao je predmete iz srpske i hrvatske povesti, i pevao dela srpskih despota i hrvatskih banova (»Robi-nja«). Njegov zemljak Hektorovič objavljivao je narodne pesme o Marku Kraljeviču, koji je bio srpski kralj u Makedoniji (»Ribanje«). Dubrov-čanin Zlatarič posvetio je svoju »Elektru« hrvatskom junaku Gjorgju Zrinjskom. Njegov zemljak Sasin u svom »Razboju od Turaka« slavi po-bede Hrvata nad Turcima, kot Siska, i srpskog sv. Savu koga su Tur-ci tada spalili. Hrvatski pisac Vra-mec štampa svoju »Kroniku« u slovenačkoj Ljubljani, ne u hrvatskom Zagrebu gde se pre moglo očekivati. U 17 veku imamo primere iste vrste. Dubrovčanin Menčetič posvečuje svoju »Trublju slovinsku« Hi-vatu banu Petru Zrinjskom. Njegov zemljak Junije Palmotič peva u svojim dramama bosanske kraljeve 1 srpske despote. Sličnih primera mogli bismo više navesti. Ali u 17. veku imamo i bolje primere. Jugoslovenska misao kolaži do svog punog izraza u dubrovačkih i dalmatinskih pesnika. Dubrovački pesnici osečaju se u večoj zajednici sa svojom bračom iz drugih pokrajina nego što su se osečali njihovi prethodnici. Oni nisu više uski Du-brovčani nego široki Sloveni, pravi rodoljubi jugoslovenski. U svom »Osmanu« Gundulič slika slavnu prošlost Srbije kao jednu od najlepših prošlosti jugoslovenskog naroda. On peva kraljeve Nemanjiče i banove bosanske s istim oduševljcnjem s Stupajte i dalje smelo i odlučno u borbu, koju smo započeli, stupajte uvek istim elanom, žrtvujte sebe, samopiregarajuči sebe i podvrgava-juči celog sebe dobru i boljoj buduč-nosti ove države. Neka Vaše delovanje bude uvek »Sve za kralja, Državu i Naciju«, neka se u tom smislu nastavi naša borba, neka u tom znaku naša borba donese Pobedu. Nevednost ali nesramnost. V zagrebškem tedniku »Der Mor-gen« hoče raspravljati neki Illyry-cus o stanju in bodočnosti našega visošolstva. Med drugimi zmotami razmotriva tudi o bodoči generaciji visokošolskih profesorjev, ki po njegovi dozdevi deloma že tudi danes obstoja, seveda samo na zagrebški in beograjski univerzi. Ljubljanske visokošolske profesorje je uvrstil med one, ki so se rekrutirali iz srednješolskih učiteljev. Tega seveda ne ve, da jih je med temi dosti, ki uživajo v znanosti svetoven glas. Nadalje prerokuje bodočnost rudar, inžejerjem. Pravi, da bi jim bila po trebna za naraščaj rudarska visoka šola, ki pa po njegovi ugotoviti, do danes v naši državi še ne obstoja. Pisec, ki je menda ves čas od prevrata sem prespal, se drzne kritizirati o temi, ki je ne pozna in niti ne ve, da se nahaja rudarski oddelek na tehniški fakulteti ljubljanske univerze, ki je bil že predlansko leto kompleten. Privzel si je res pravo ime in se bo moral tako dolgo učiti, da bo šlo gladko, ali pa mu bo veljala prislovica: Le čevlje sodi naj kopitar. Jugoslavicus. Plasma pri Rakeku, Lep dan za Planino je bil dan 25. februarja, ko se je praznovala dve-letnica vrnitve svobode, osvoboditve italijanskega jarma in izdajstva. Jugoslovanska Matica je pozvala namesto 26. februarja, že dan poprej (v nedeljo) vse one, ki so oču-tili tujčev jarem, da razobesijo zastave in da se udeleže proslave. Obveščeni so bili vsi uradi, tako tudi slavno planinsko županstvo. Ali glej! Ko se je županski medved zbudil iz spanja na ta poziv, je poslal predsedniku Jugoslov. Matice svarilo, da odgovarja za vse i z g r e -d e , ki bi mogii nastati pii večernem obhodu! . . . V najlepšem redu se je vršila proslava. Popoldne v dvorani se je orosilo marsikomu oko, ko je šolska mladina v deklamacijah izražala misel, pomen narodne zavednosti. Čast zavednemu učiteljstvu! xBakljada zvečer in csvetljenje oken, kres in streljanje, petje, vskliki na državo, in kralja in govori, vse to je pričalo, da se Planina raduje, veseli, da je pred dvemi leti dobila svobodo, ka- tero je užival In uživa ves dobro-misleči Jugoslovanski narod. Po lepem obhodu, ki je bil zavr-šen pred rojstno hišo Vilharja s pesmijo »Po jezeru . . .« se je sestala vesela družba v gostilni Grdbner. Sledila je pesem pesmi, veselje za veseljem je napolnjevalo prostore, ki so bili polni do zadnjega kotička zavednih Planincev. Korporativna udeležba Gasilnega društva pri sprevodu in pri veselici je pripomogla mnogo do popolnega uspeha proslave. Kaj poreče danes slavno planinsko župansvo, ki je opozarjalo na eventualne izgrede, k temu, da so se istega večera v gostilni »Rus« pretepavali »najemniki« A. Ziherla ter razbili nekaj oken? Kaj poreče k temu planinski g- župnik, ki ie mesto v cerkvi, razglasil daritev v proslavo dne, pod lipo na dan 26. februarja, ko nihče ni imel časa za proslavo? Ali bi ne bilo lepše, da bi se tudi udeležili sv. maše dne 25. iebr. vsi uradi brez izjeme? Ne, gospodje pri župnišču in županstvu, ne spite i! Ne mislite le na Sokole, na zadnjo popotnico za 10 Lit., ne na to, g. župnik, da je italijanska »grappa« cenejša od jugoslovanske, ne preklinjajte naprednih ljudi in ne sramotite njih staršev, ako nočete, da vam bomo povedali še kaj aruzega, bolj mastnega v oči. Spominjamo vas le na mernik koruze, ki ste ga sunili z nogo od sebe, ko ste pobirali bero, spomnimo vas na žalostni slučaj, ko se je šlo za dvoje življenj (mati na porodu) in je bil vaš konj tako utrujen, da ni usmiljenja vredne žene mogel peljati do kolodvora!! ... Pa če bi bil plačal 4000 krone?? Kako to, g. župnik, da ste od senožeti zahtevali davka 300 dinarjev, da vam je bilo plačanih 250 din., in da »de faeto« davek ni večji od 26 dinarjev? Po^ jasnite!! Ako ste tako zaveden, da oznanjate sv. daritev za dan 26. febr,, kje je bila vaša zavednost za dan 1. dec 1922 in 17. dec. 1922!?? S tem ne boste metali narodu peska v oči. Če mislite da vam OrjunašI hočejo razbijati vaše shode, t. j. shode SLS se motite. Najprej naj »minister« Ziherl nauči in poduči svoje brate, da se bodo obnašali v javnih lokalih dostojno in da jih ne bode javnost žigosala s »pretepači« prve vrste. Toliko vam vsem bodi povedano kot odgovor na »Slovenca« št. «58 od 13. marca od strani Orjune, ob katero se je tako pridno zaletaval na shodu SLS v Planini g. prof. Ma-. zovec. V boj za Jugoslovansko Nacit jo! Kdor ni z nami, je proti nam; kdor je proti nam je proti državi — zato podpiraj in pridruži se Or.ju.na.l Narodno gospodarstvo. Dl. F.: ETIČNI MOMENTI DEFLACIJE. V koliko ima strankarstvo opra*> viti z regulacijo dinarskega tečaja, nam ni znano in tudi ne bomo o tem polemizirali, ker že a priori odreka-5 mo vsako strankarsko vmešavanje v izvedbo principijelnega značaja, po načrtu fin. ministra, pa naj bi bil le ta eksponent katerekoli stranke! V kratkem se bo začela borba proti visoki carini, oziroma carinski za-! pori. Kdo si upa kritizirati ta relati-« ven pojav, ki je le nujna posledica fiksnega absolutnega pograma fin. ministra, ako nima vpogleda v celo* to?! Ne~ prepirajmo se toraj, ali bo inflacija, deflacija, ali državno posodi jilo na zlati bazi — morda celo investicija državnega premoženja v svr« ho močne industrijalizacije Jugosla*' vije — ali kaj še vse — rešilo naš dinar. Naravno je uvideti, da moramo razločevati vendar dvoje vrednosti novca: veljavno notranjo in valutno. Plavšič, na primer, se je s svojo »hausse«-politiko razumel pred vsem na praktične rafinirane borzne ma--hinacije, pozabil pa je pri tem. ko je pri panični »hausse« v Cflrichu. vri gel dolarje v žrelo špekulaciji, da je valutna vrednost novca v inozenv* stvu, če ji doma, po gospodarski re-> volti ne sledi, pri močnem padanju cen, notranja, — le fiktivno imagi* narnega značaja. Sedanja deflacija bi bila v principu prav sprejemljiva- Fin. minister res ne sme dopustiti da bi narodna banka dovolievala venomer visoke kredite bankam v slabo amortizačne in dolgotrajne investicije s pseudodi-videndami. S temi krediti se s pod k o* puje Ie notranja vrednost dinarja id mora zato in vsled nerednih plačil v inozemstvu, izgubiti naravno ves gospodarski ugled na svetovnih tržiščih. Prisilni kurz doma je naj*-večja škoda za naše trgovce in zato ni bilo nič čudnega, če je bila »po-tražnja« dinarja malenkostna« ker je vsakdo rajši prejel tujo »zdravo« valuto. Ta prisilni kurz je bil toraj posledica prevelikih kreditov, ki bi morali služiti denarnemu prometu, ne pa, kakor de fakto investiciji. Ta navedeni vzrok je seveda či" sto financijelnega in nikakor valuta' ričnega značaja. V njem ravno leži razlika med Plavšičevo in sedanjo finančno politiko. Fin. minister mora svoj načrt, najsi bode in- ali defla^ cijski, izvesti brezobzirno. Ako ie enkrat dovoli kako koncesijo tedaj je propadel in najsi je bil še tak strokovnjak. Zakaj se je Čehom deflacija kojim slavi sv. Vlaha, zaštitnika du-brovačke republike. On oplakuje pad jugoslovenskih carevina i kraljevina sa istem žalošču s kojom bi oplakao pad Dubrovnika. Kako dubrovački, tako su i dalmatinski pesnici imali istu jugoslovensku svest. Barakovi-čeva »Vila Slovinka« ima širu jugoslovensku zamisao nego što imaju dela njegovih prethodnika užeg dal-matinskog tipa. Prozni pisci Dalmacije, u svojim raznovrsnim delima prežeti su istom jugoslovenskom mišlju, kojom i njihovi drugovi u poeziji. Jezikoslovci, najpre. Pažanin Kašič je u svojim gramatičkim spisima tražio refonnu književnog jezika i predlagao bosansko narečje kao obrazac. Mikalja je usvoji o njegove ideje. Posle jeziko-slovaca, istoričari. U Dubrovniku je bilo više istoričara koji su pisali svoja dela latinski ili talijanski. Jedan od njih — Mavro Orbini — u svom »Sloveuskom carstvu« (1600), napi-sao je istoriju svih Jugoslovena. U svojim učenim delima iz heraldike, Vitezovič daje grbove svih jugoslovenskih pokrajina, a u istoriskim spisima črta razvoj cele jugoslovenske prošlosti od početka do svoga vremena. Rekli smo da je bio saradnik Valvazoru: — to je redak pojav sa-radnje jednog hrvatskog i jednog slovenačkog književnika. Kad več kazujeino uzajamne veze izmegju ove i one jugoslovenske pokrajine u književnosti, možemo dodati da se bosanski pisac Divkovič ugledao u jednom svom delu na Dubrovčanina Vetranov-iča. Prirodno je da je jugoslovenska misao još više ojačila u 18. veku. Ovaj prosvečeni vek samo je mogao više razviti napredne misli o jugoslo-, venskoj zajednici. U njemu je sasvitn i cest slučaj da pesnici na Primorju dišu sve jačiin jugoslovenski m patrl-; otizmu koji im je Gundulič ostavio u »aslegje. Što više ispituju jezik, je- zikoslovci sve više ističu zajednicu jednog jugoslovenskog jezika izmegju narečja sa sitnim megjusobnim razlikama. Istorici sve češče obuh-vataju celinu jugoslovenske prošlosti u svojim knjigama. To je slučaj sa obimnim latinskim delom Ignjata Gjorgjiča o »ilirskoj« istoriji. To je u glavnorn slučaj i sa tako isto velikim »Hronikama« Gjorgja Brankoviča. Ali u čemu je 18. vek najviše uspeo na putu ka zajedničkoj jugo-slovenskoj misli, to je što je počeo dovoditi u književnu vezu jugoslovenske pokrajine koje su dotle bile potpuno odvojene jedna od druge. Ta veza, doduše, nije se javila samo u prvoj nolovini 18. veka nego i nešto docnije, ali mi čemo ipak nešto od nje ovde preči. Videli smo da se ul7. veku prvi put javila bliža veza izmegju hrvatske I slovenačke književnosti, kao i izmegju književnosti u Dubrovniku i Bosni. U 18. veku ta se veza širi i na udaljenije pokrajine. Dalmatinski pesnik Kačič (v. dalje) uzima gragju za svoja dela (Korabljica) Iz hrvatskog pisca Vitezoviča: — mi smo videli nešto književne veze izmegju Dalmacije i Hrvatske, ali je ovo ja-san primer književne uzajamnosti te dve pokrajine našeg naroda. Zanim-ljiva je i veza, možda nešto ranija, izmegju glagoljske književnosti Istre i Primorja, koja umire, i čirilovske književnosti Bosne koja se ragja: — glagoljaš fra Antun de Pope prepisuje iz dela Divkoviča, kao što neki bosanski pisci prepisuju stare glagoljske rukopise. Brankovič je radio svoje »Hro.nike« oslanjajuči se dobrim delom na istorisko delo Obrina: — to je prvi slučaj da se čirilovska književnost Srbije oslanja na književnost Dalmacije. Docnije če tih slučajeva biti više; kao primer na-vodimo da su prve srpske novine (1794) donosile ICačičeve pesme u Cirilici. Godine 1765 srpski isioričar: iz Vojvodine Pavle Gjulinac napisa jednu kratku istoriju Srba; po tom delu Dubrovčanin Milio Milišič (1711 do 1798), svečenik katolički, napisao istoriju slovenskih i bosanskih kraljeva: — to je prvi slučaj da čisto srpska književnost utiče na književnost Dubrovnika. Največi književnik Srpske Vojvodine Dositeje Obra-> dovič znao je za najboljeg pisca Slavonije M. A. Reljkoviča, i po svemu izgledt da je medu njima bilo uzajam-nih književn. uticaja: — to je lep pru mer uzajamnosti naših pravosl. i ka-tol. zemalja. Jedan srpski jeromo--monah Zefarovič izdaje 1741 »Ste-matografiju,« album grbova srpskih i jugoslovenskih, i to je delo rade-nog po siičnom spisu Vitezoviča: —* to je rana i lepa veza izmedu že srp-: ske in že hrvatske ^književnosti. Urban Jarnik, slovenački sveštenik iz! Celovca, preraduje dela srpskog istoričara Jovana Rajiča, pravoslav-. nog kaludera: — to je redak i zna* čajan slučaj neposredonog uticanja srpske književne radnje na slove-načku. Uskoro če biti i jačih veza i ve*« čih uticaja. Dodir če biti sve češči medu pojedinim pokrajinskim knji«* ževnostima. On neče biti više slu-* čajan i pojedinačan, nego uskoro sta-« lan I opšti. Misao o zajednici našeg naroda uzimače sve jasniji i stvarni-i ji oblik. Veliki če se pokreti roditi iz te misli, i raširiče se na sve delove našeg naroda, i svi če se dotle raz-, dvojeni delovi približiti, spojiti, uje-, diniti. Ali te če pokrete stvarati naj* veči naši duhovi s kraja 18. veka i početka 19. veka, i mi ostavljamo da o tome damo najpotrebnija obave-štenja onda kad budemo govorili o književnim radtiichna tega doba. (Jugoslovenska književnost.) tako sijajno obnesla? Ker niso menjali fin. ministrov vsaki hip in ker so jim bili vsi naslednji pogoji dani. Toraj prima lex fin. ministra bodi: deflacijska politika, trajno in dosledno izvajana, razčiščenje prometnih razmer, razvoj domače industrije s podpiranjem kapitala, ki ne išče aiomentanih uspehov, zabrana uvoza luksusa varčnost in redukcija pa-rasltov v državni uoravi, sistiranje sinckur ter zmernost, treznost in jrečja delavnost naroda- Na taki podlagi more vsak fin. minister delati čudeže! Brez teh pogojev pa niti inflacijsko niti deflacijsko, ali pa bog-vedi kako še — nikdar ne bomo aspeli! Ljudstvo, zavedaj se. da je tvoja štedljivost najvažnejši faktor sanacije našega gospodarstva! fffeš g»ofcret. Ustanovni občni zbor »Orjune« v Št Lenartu v Slovenskih goricah. V četrtek, dne 22. t. m- ob 2(X uri se je ^fšil v Sokotekem domu v Št. Lenartu v Slovenskih goricah ustanovni občni zbor naše organizacije, katerega sta se udeležila v zastopstvu Oblastnega odbora predsednik in podpredsednik mariborske Orjune, tovariša R. Rehar in dr. Štefančič, izvoljen je bil definitivni odbor, ki prične takoj z delom. Bodi pozdravljena ta prva naša Oriuna v sredini Slovenskih goric, v tužni domovini »Kontrolorja Škrobarja«! Nova Orjuna v Prekmurk«. V Beltincih v Prekmurju se. kakor nam poročajo iz Maribora, vrše priprave ta ustajiovitev naše organizacije. To Je dokaz, da se naša misel širi tudi v ta doslej najbolj zanemarjeni kotiček naše jugosloveiuske domovine. Slovenska Bistrica. Ustanovni abčnl zbor, ki se je imel vršiti dne Sl. t m. je vsled različnih zaprek ati padel. V prvi vrsti nas je k temu sklepu pripravilo stremljenje, izogniti se prelitja bratske krvi, do katerega bi vsekakor prišlo vsled de-mago.p.ičnih hujskarij naših nasprotnikov. Posvetili bodemo čas do zborovanja, da zaslepljeni množici odpremo oči, potem pa pokazali, da sl Orjuna ne da motiti svojih zborovanj. Občni zbor litijske Orjune se radi tehničnih težkoč ni mogel vršiti 17. t m. in je preložen na nedoločen čas. Izredn! občni zbor Orione na Jesenicah se je dne 19. t. m. sijajno ob-pefceL Konstatirak) se je ponovno po-jačenje organizacije po agilnih novih Slanih. 22. t. m .se |e vršil v Morski Sobot! in nri Sv. Lenartu ustanovni občni zbor Orjune ob številni udeležbi. Podrobneje poročilo sledi. Sestanek akcijskih čei Orjune v Slbenku. V uedeljo 4. t. m. je bila prirejena v Šibeniku lepa in Inpo-nantiia manifestacija akcijskih čet hs severne Dalmacije. Rano zjutraj sf» prispeli trije parobrodi, kateri so pripeljali člane akcijskih čet nacionalistov iz Primorja. Iz mnogih vasi so prišli nacionalisti peš in prehodili kliub slabemu vremenu 30—40 kilometrov. S tem se je pokazala železna disciplina naših akcijskih čet. Ob 10. uri je prispel voz iz Splita s Direktorjem Orjune, katerega je spremljala zastava našega cen-“ialnega odbora »Za Pobedu«. lo je spremljala prva četa Splitske akcijske sekcije in nacijonalistična knfara iz Kastel - Sučurca pri Splitu in akcijske čete ostalih Kastelov. Na kolodvoru so čakale na Direkto-rium vse akcijske čete z zastavami, a nato se je napotila povorka v mesto. kjer je na Poljani kralja Petra pozdravil zastavo in direktorlj 60-ietni starec, kmet Mate Burjas ugledni član Orjune v Šibeniku. Odgovoril mu je član direktorija g. Marico Nani. ✓ Na ta dan je deževalo, ali kljub temu se je razvila povorka čez 3000 akcijskih četnikov, katera je korakate s spremljanjem godbe in fanfar po celem mestu ter se nato napotila do hotela »Krka« kjer se je vršilo veličastno zborovanje. Zborovanje je otvoril predsednik Šibe-oiške Orjune k. Kessler z lepim patriotskim govorom. Za njim so govorili ugledni nacijonalistični voditelji člani direktorija dr. V. Matošič, prot Ciro Cičin-Šein, ter član cen-frataega odbora g. dr. Ivo Petkovič lo ogledni nacijonalist Zlatko Kačič. Na zboru je bil navdušeno pozdravljen delegat zagrebške oblasti. Po zborovanju so bile prirejene kljub slabemu vremenu velike manifestacije. Širenje Orjune u Hrvatskoj. Organizacije Orjune šire se rapidnom hrzinom na Kordonu. Prekjučer je u Vrginmostu održan uspjeii sastanak Orjune, a jučer su delegati iz Vrgin-mosta krenuli u Bovič. U Boviču se več prijavilo 350 (osam stotina i pe-deset) članova za Orjunu. U gornjoj Cemernici prijavilo se u Orjunu 420 (četiri stotine dvade-set) članova, a u donjoj Cemernici je osnovano povjerenstvo. U Podgorju prijavilo se 210 (dvije stotine i deset) članova. Orjuna biva sve siinija. Organizacije Orjune niču svaki dan, I nove snage nailaze kao plima. Jugoslovenski nacionalistički po-kret sve dublje ulazi u naš zdravi seljački svijet, koji kao realni ljudi, bez obzira na vjeru i plemenske glu-posti, listom ulazi u Orjune pod slavnom jugoslovenskom devizom. U Gomirju je osnovana organizacija Jugoslovenskili Nacionalista. U Kostajnici je osnovan pri vremeni odbor. Orjuna u Pakracu. Danas poslije podne održava se u Pakracu kon-stituirajuču skupština. Na tu skup-štinu poslani su delegati oblasnog odbora u Zagrebu. A večeras če biti zabava Orjune u Pakracu. Orjuna u Severinu. Danas poslije podne održače se u selu Severinu "(kolar Bjelovar) konstituirajuča skupština Orjune. Radnicl se organ^zuju u Orjuna. Primarno iz Broda: Policija je u Brodu raspustila organizaciju Orjune. Clan oblasnog odbora Orjune g. Anton Ceh, koji je na glas o torne, kao delegat otputovao u Brod, prote-stirao je kod tamošnjeg šefa policije. Izgleda, da je stvar nastala zbog nesporazuma. Danas je velika skupština nacionalista u Brodu, a sutra če izaslanik oblasnog odbora održa-ti konstituirajuču skupštinu u selu Kobašu. Skupštini Orjune u Brodu, kao i u Kobašu, prisustvovat če delegati Orjune iz Bosanskog Broda. Policija je pokušala da skida značke pojedimm članovima Orjune I prijetih je opasnost, da se stvar raspu-štanja Orjune u Brodu nije povoljno riješila, da dodju Orjune iz Bos. Broda Pakraca, Robaša i okolnih sela korporativno u Brod i da se stave na obranu nacionalne i državne časti. U Brodskoj organizaciji Orjune oiganizovano je par stotina radnjka, koji su u posljednje vrijeme počeli, da sve više stupaju u Orjunu, zbog vrlo aktivnog zauzlmanja Orjune za žlvotna prava l opravdane interese radnika. Ku«tumi pregled. »Ženski svet« —- štev. 3. V veseli. kakor mandeljev cvet rožni obleki je priromala tretja številka »Ženskega sveta« k nam iz Trsta. Poleg bogate in pestre vsebine ima čedno prilogo, katera obsega lepo število modnih risb in razne vzorce ročnih del. Za prvi začetek zelo razveseljiv pojav, in naročnice bodo te priloge gotovo prav vesele. Ce pojde tako naprej, smemo upati, da nam bo priloga »Ženskega sveta« s svojimi risbami in vzorci v doglednem času nadomeščala tuje modne liste. Evo vsebine 3. številke: A. I. Kuprin: Olesja, prevaja P. Hočevarjeva (nadaljevanje). — Dr. Iv. Lah: Gabrljan i šembilja. — Iv. DR. IVO MOOOROVIC: Klemenčičeva: Tragika ženske usode. — Dr. Mil. Jovanovič Batut: Dečje igračke. — Vera Albrechtova: Ko na večer vse tiho pride mrak. (Pesem.) A. Lebarjeva: Kam? — Srečko Kosovel: Misel nate. (Pesem.) — Gospe Franji Tavčarjevi. — Minka Govekarjeva: Kako privežemo moža trajno na dom. — Iz-vestja: Društvena poročila. — Po ženskem svetu. — Materinstvo. _ — Gospodinjstvo. — Kuhinja. — Higi-jena. -- Ročna dela. — Književnost. — Razgovori. — Modna priloga z risbami. Že seznam vsebine nam priča, da je list z vso inteligenco in praktično razumnostjo urejevan. Ni čuda, da se je 1 st v kratki dobi dobrih dveh mesecev tudi pri nas zelo razširil in priljubil in da mu vsakdo želi najboljših in trajnih uspehov. Ženski svet« izhaja v Trstu prve dni vsakega meseca ter stane za Jugoslavijo na leto 48 Din, polleta 24 Din, četrtlefa 12 Din. Naroča se pri M. Prunkovi, Ljubljana — Gruberjevo nabrežje 14. „ Ker je druga številka »Zenskega sveta« zopet pošla prosi uprava nove naročnice, naj potrpe par dni, da dospe druga pošiljatev, potem takoj razpošlje vse tri številke hkratu vsem onim, ki so se v zadnjih dneh naročili. — Uljudno prosi tudi uprava, da se pridno poslužujejo naročnice priloženih položnic. Saj je naročnina zelo majhna. KOPIRNE STROJE Automat (tudi na električni pogon) Krsnika. Orjuna — uradništvu. Volitve so prešle — naše prorokovanje se je izpolnilo. Brez upa gledamo v bodoče zastopstvo naroda. Kdo Te bode ščitil trpin-uradnik? Kdo Ti bode pomagal v Tvojem neznosnem trpljenju? Vse Tvoje nade v bodočnost so splavale po vodi-. Okrepi vrste Oriune! Pomagaj si v njenih neustrašnih četah sam do svoiih pravic. Orjuna Te bode vodila do zmage, ona je danes edina zvezda .vodilka za srečo in dobrobit naroda in države. Teror črne reakcije. V četrtek zvečer so napadli junaki katoliški holjševikl, blagajnika oblastnega odbora g. Perka. Pet takih ponočnih ptičev je navalilo nanj cd?,adaj in podrli so ga na tla* Značilno je. da so se tl širokctistal korenjaki spravili na stareišeca človeka, vedoč, (ca se ta ne more nastaviti v bran proti petim. Pelicilc U že rrijela dva zlikovca, a drugi sledijo. K tej zadevi se bodemo še povrnili. IZJAVA. G. inž- Kranjc nam pošilja sledečo izjavo: Dne 19. t. m. sta me na najne-sramnejši način napadla voditelja narodno - socijalistične stranke gg. Anton Brandner in občinski svetnik Rupnik v restavraciji »Slon«. Očitala sta mi kot predsedniku Or. Ju. Na, da sem plačan suženj bankokra-tov, izdajica, podlež, da je Or. Ju-Na kriva neuspehu NSS itd. Pojasnjeval sem jima. da Or. Ju. Na in jaz nismo v nobeni zvezi z volitvami, kakor tudi z nobeno stranko. Zaman, psovala sta me dalje. Vsled tega sem jima povedal, da je ravno predsednik NSS g. Ivan Deržič iskal zveze pri bankokratih, in šel v soboto ob pol 10. uri zvečer beračit radikalske glasove, kar sem na svoja ušesa slišal in sem tudi prepričan, da Deržič kot poštenjak tega ne bode tajil. Dalje je on predlagal štabšefu radikalne stranke, naj se osnuje nov napredni blok in sicer NSS, NRS in skupine dr. Ravniharja. Kakor je vsakomur sedaj znano, se je ta mahinacija, ki bi bila dala Ljubljani klerikalnega poslanca, izjalovila. Psovke so se od strani Brand-nerja in Rupnika na to odkritje poostrile. Faktično nisem pričakoval take surovosti. Brandner me je psoval z lažnjivcem. Rupnik pa z barabo in politično k ter glasno po- vdarjal, da: »Vsi Orjunci so barabe«. Zavrela mi je kot staremu bor-au kri in prekiofutal sem Rupnika kar najčvršče za njegove nečuvene žalitve, ogorčen tembolj, ker zanje nisem dal nobenega povoda in sploh nisem rabil surove besede. Priznavam, da ima g. Brandner prikladnejše lice za klofute, toda znal se mi je topot spretno umakniti s tem, da je tiščal pred sebe g. Rupnika. Ta žvirca se je pozneje, ko ga je ščitil stražnik, posebno ko-rajžno-surovo obnašal. Nahrulil me je: »Kje ste bili vi avstrijakant med vojno ko, sem se jaz boril za Jugoslavijo?« Plač;lo še pride. To v pojasnilo javnosti in pa tistim, ki so vsled neinformiranosti padli po meni. Ker pa sedaj ti junaki vse taje in trdijo, da sem jih brez vsakega povoda napadel, prosim tiste, ki so bili navzoči, da mi pomagajo ovreči to njihovo laž. Ljubljana, dne 20. marca 1923. Inž. Ferdo Kranjec, preds. Orjune. Opomba uredil.: Vsak kdor je v naši organizaciji ve, kako strogo nadstrankarsko stališče zavzema naš predsednik. On v svojem življenju ni bil nikdar organiziran pristaš kake stranke. Pomagal pa je povsod, kjer je mogel v korist nacije in države. Tako je tudi njegova zasluga, da si je ravno NSS ustanovila svojo podružnico v Hrastniku, ker je hotel s tem paralizirati komunistično in nacijonalno gibanje. Pri prošlih volitvah je dal organizaciji najstrožja navodila z ozirom na nadstrankarski značaj organizacije. Smešno pa je, da ne rečemo podlo njemu očitati avstrijakanstvo, ko je dovolj znano, da je bil v vojnem ca-su radi protidržavnih dejanj v preiskavi, degradiran in dovršil vojno kot jugosl. dobrovoljec. Lažnjivo poročanje mariborskega magistrata. Naša mariborska organizacija je bila nedavno obveščena, da so vsi nameščenci mariborskega mestnega kina. razen enega, nezmožni državnega jezika ter je tozadevno pismeno intervenirala pri mestnem magistratu, naj se ti tujci odstran jo ter zantenjajo z našimi ljudmi. Mestni magistrat pa seveda tega ni storil, oač oa ie obvestil o naši intervenciji policijo. državno pravdništvo in g-Ivana Hribarja, zatrjujoč, da so vsi nameščenci zmožni slovenščine, kar je navadna prostaška laž. Mi opozarjamo danes javno in poslednjič mariborski mestni magistrat, da napravi v mestnem kinu red, ker bo sicer sam nosil posledice, ki bodo jako neljube. Misli. Jugoslovenska duša je večno obdana z bolestjo, kakor le oceansld otok vedno obda« z morjem. * Kolektivna duša jugoslovenskega naroda instinktivno čuti potrebo po novih idejah, po novi morali in po novih metodah. Novi ljudje so že na pohodu in bodo skoro prišli, da prevzamejo v svoje roke usodo svojega naroda in da ga po sigurni poti in hitreje povedejo v veliko bodočnost. ♦ Moč naroda se ne meri toliko po številu njegove vojske in tehnični opremi njenih edlnlc. kot po duhu. ki vlada v narodu, in zavesti ki govori iz njega- Ce želite kaj doseči, morate organizirati voljo; če želite organizirati voljo, morate verovati v usipeh. Ce oa želite, da bo vaš uspeh trajen in plodonosen. morajo vaše želje izhajati iz moralnega temelja. Človek velja toliko, kolikor njegova dela. Vera v eno idejo v eno resnico, v en ideal je bila vedno najmočnejše osvajalno in obrambno orožje. • Narod, čigar nacijonalno-državna zavest je visoka in čigar voiska je zdrava, je nepremagljiv, pa naj si je še tako majhen. Takemu narodu je sam Bog zaveznik. , Kadar volilci volijo, mislijo na vse drugo, samo na pomen volitev ne. Oni pozabljajo, da z metanjem kroglic v volilno žaro vršijo svojo vladarsko pravico. » Kadar volilci obtožujejo vlado In parlament, pozabljajo, da te tožbe zadevajo bolj tožitdia kot toženca. Ker v demokratski, parlamentarni državi — kakšna moreta biti vlada ni parlament kot taka. kakršna so jih hoteli volilci, * Pri volitvah vprašujejo volilci vedno kateri stranki pripada kandidat. Vprašati pa ne bi smeli tega; vprašati bi morali po njegovi moralni in Intelektualni kvalifikaciji. • Zgodovina vojn in revolucij vseh stoSetij nas uči, da je njih globlji vzrok bil vedno gospodarske narave. f Delati za gospodarsko povzdigo naroda znači delati za njegovo neodvisnost, za njega mir in za splošni napredek- Jugoslovenski problem je v svoji osnovi gospodarski problem. * Domovine ne ljubimo s petjem narodne himne, z nošenjem trobojnice in z deklamacijami. Njo ljubimo samo In izključno z vršenjem dolžnosti. ki nam jih ona nalaga. Naše dolžnosti so pa danes te: delati v vseh smereh in na vseh poljih javnega in zasebnega življenja za rešitev Domovine, da bi njena rešitev postala rešitev zasužnjene dece. LJUBO D. JURKOVIČ: Trajna dela. Kao što je mladi Gojko, e dauz-mogne dozidati Orad Skadar, trebao da u zidine tog Grada uzida ono što mu je bilo najmilije i najdraže — svoju vernu Uubu. Gojkoviču mladu; tako svaki onaj. koji hoče nešto veliko da sagradl, treba da u svoje uzlda Delo ono što mu je najmilije i najdraže — svojo dušo, čistu I celu, jer iedlno tako njegovo-DeJo može da bude trajno, veličajno I lepo.., Raz&e vesti« Švabčarenje I. V glavnem mestu Slovenije — beli Ljubljani na Miklo« šičevi cesti, se nahaja neka trgovka Židinja, gospa Deniajo, ki ni zado« voljna s tem. da uživa vse pravice kot vsi ostali Jugoslovani, temveč, da morajo imeti Židje in drugi naci-ionalni elementi posebne pravice nad drugimi državljani. Ta gospa govori, kadarkoli pride v kakšen državni urad. samo nemško. Opozarjamo gospo Demajo. da smo se naveličali njenega izzivanja, obenem pa opozarjamo tudi gospode uradnike, da se v razgovoru s to gospo v državnem uradu poslužujejo službenega jezika. Ce se hočejo gospodje uradniki in gospa Demajo tudi v bodoče posluževati nemščine, jih tem potom opozarjamo, da imamo na razpolago sredstva, s katerimi jim bomo to za-branili. Obračamo se na vse iskrene Jugoslovane, da bojkotirajo to firmo, kakor tudi vse druge, ki se obnašajo tako kot gospa Demajo. — V naslednjih številkah našega lista bomo objavili šedruge firme, katerih praga bi ne smel prekoračiti noben zaveden Jugoslovan. — Opozarjamo občinstvo, da sc zgoraj omenjeno ne nanaša na one firme drugih narodnosti, ki spoštujejo naše nacijonalne težnje, temveč samo na one firme ki jih ne spoštujejo. Proti tem se hočemo boriti, dokler jih ne iztrebimo. Cas ob*1 računa je tu! Nemškutarji v Trbovljah. Iz Trbovelj nam pišejo: Orjuna je pri nas ustanovljena. Posla bo imela pri nas več kot dovolj. Nemškutarstvo se znova hudo šopiri- Danes Vam moramo imenovati tri imena. Gospod Adolf Widra naj se ne dela tako nedolžnega Mi dobro vemo, da i“ naravnost zagrizen nemškutar in znani so nam razni zanimivi njegovi izreki. Na njega bodemo posebno Pazili. Ker ga sicer poznamo kot poštenega moža, upamo, da bo naša današnja opo« zoritev zadostovala. Cim dalje več ogorčenje vzbuja v naši dolini obnašanje lastnice Kina vdove Počivav-šek. Njen pokojni soprog, ki je bil odličen narodni človek, ni zaslužil, da mu vzgaja otroke napol nemško in da hodi na Jaeaball. Če gospe Po-čivavšekovi slovenski denar, ki ji ga nosimo v njen kino. ni všeč. naj se izseli in gre k svojim milim nemškim bratom. — In konečno naš odlični gospod Cohan! Tega nemškutarja in denuncijanta poznamo izza časa vojne več kot dovolj. Ob prevratu smo mu iz usmiljenja prizanesli. Nekaj časa je miroval. Sedaj se zopet sili v ospredje in z največjo vnemo se poteguje za svojega vrednega tovariša Miho Korena, ki so se ga za časa vojne vsi narodni in svobodoljubni ljudje bali. kakor samega pe-klenščeka. Naša Orjuna bo morala pričeti čistiti trboveljsko ozračje- In podučevati naše delavce, ki se tako radi dajo od vsakega špekulanta speljati na led. Prepričani smo. da usoeh ne izostane. Sloga« d. z. o z- v Ljubljani razpošilja župnijskim uradom po naši državi dopisnice s sledečim hekto--grafiranim nemškim tekstom: »Un-ser Vercin, der ausschliesslich n ur fiir die materielle Woblfahrt der Priester gegrundet worden ist, bat mit den Glockengiessereien einen Vertrag geschlossen. Der Verein be«< halt fiir sich nur eine Kleinigkeit, zur, Deckung der Auslagen. deshalb kon-< nen wir Ihnen, wenn Sie sich fflr ihre Kirche die Glocken anschaffen wollen gute Bedingungen vorlegeru Namlich das Kilogram zirka a Din 65.— je nach der Valuta. Die Bilder und die Aufschriften werden extra gezahlt- Die Lieferung geschieht in 6—7 Monaten. Glocken miter 120 Kilo fast sogleich. Wir ofterieren Ihnen audi Orgeln. Harmoniums, Thurnuren. Wachskerzen. Paramen-te Kirchen\vasche, und s. alle Re« darfsartikel f»r Priester. Kloster, Religiosanstalten. Mit Hochaclttung »Sloga« d. z. o z. Ljubljana, Poljanski nasip 10.« Zahtevamo, da pre-> neha ta famozna družba z nemškim Izzivanjem naših jugoslovenskili župnišč nad katerim se zgražajo tudi pošteni duhovniki, ker bomo sicer gospode na Poljanskem nasipu poučili, da leta 1923. nc živimo več v Avstriji! Planina ori Rakeku- Slovenčev poročevalec ima kaj čudne pojme o državljanski svobodi. Državni profesor se sme udeležiti volilnega shoda in celo na njem govoriti, državni carinik pa ne. Čudna logika! be par takih shodov, hujskač Lušin, pa n® bode treba škofa in Orjune. da izgt' nete Iz Planine z vašim aspirantom vred. ZRNA ea imeli v Ameriki pri težkem delu. Temtliilo bo treba po nesti, sUer nam zastrupijo naše ver,m. značfu.o in dobro misleče ljudstvo. 'ležka je bila borba za svobodo. Mhogi so darovali svoje življenje in imetje na žrtvenik domovine, da io rešijo suženjskih veri«. Med nami pa vendar še ni kristalne čistosti. Dom-'u se še tu oa tam kukavice, ki ola-i';ruiejo čase suženjstva, hlapčevstva in klečeplastva. In sedaj ko je tudi te varalice doletela svoboda, katere niso vredni, so se opogumili in prilezli iz svoiih mišjih lukenj, se šopirijo kot srake ter zabavljajo kar na debelo. Vcepljajo, posebno rekrutom-vojakom na potu v vojaško službovanje v srce kal nezadovoljnosti in strahu pred bodočnostjo. V pojasnilo oa naj služi še dejstvo, da so se v tem smislu izražalo osebe, ki žive od naroda. Ena je še celo zaposlena pri izvozil živine. — Toliko za sedaj v vednost. Obenem na naj blagohotno sprejmejo to kot oponvii. da končajo s svojim brezvestnim in sramotnim delom, sicer pridemo z imeni na dan. &3i5al Ste v« ! Vldal Vso lina že zavida Ali to nas ne zanima! Kdor želi imeti kratek čas V „Oijuni‘ naj pove na glas .Vida", .Slava*, *Mila“ Bo odgovorila. Oblasni odbor kakor tudi mestni OR-JU-NE poslujeta v aren! Narodnega doma. Uradne ure: vsa dan od 10.—12. in od 16.—19. ure. Dialog. Gašper: Ali ti je znano, da sta se dva ljubljanska dnevnika spos rekla radi vprašanja, se je li g. Davidovič na nekem shodu izjavil za ali proti reviziji iv stave? Miha: Še več. Vem prav dobro, da se je g. Davidovič v istini in prav odločno izjavil za revizis jo rekoč: »Zahtevamo revizis jo ustave, ker že ime naše dn zave ne odgovarja ... Gašper: (nestrpno) ... toraj se bo naša država konečno vendarle imenovala »Jugoslavija«? Miha: Slabo pogodil. Zahtevamo, je rekel g. Davidovič, da se naša država imenuje »Kraljes stvo Srbov, Hrvatov, Slovenc cev, Macsdoncev, Muslimanov in Bunjevcev.« Gašper: (navdušeno) »Živloooooo država Srbov, Hrvatov, Slot vencev, Muslimanov, Bunjev* cev« — in proti Mihu obrnjen — ali sem koga izpustil? Z. K. Mi gremo naravnost, ne ozirajoč se na ničvredne malenkosti — rušeč barikade separatizma in de fetizma. Mladani? si želi dopisovanja z nežnim cvetom, v svrho ia/vedrila in medsebojnega spoznanja. Odgovor je nasloviti na .CVET MLADOSTI". Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozine & Co. z znamko »Peko«, ker so isti priznano najboljši in najceneiši. Glavna zaloga na drobno in na debelo Ljubljana, Breg 20 in podružnica Aleksandrova c. 1. Osamljena „Ro2iC& V popju * si želi pomladi, da razcvete v polelju Kdor prevzame odgovornost za popje, naj dopisuje pod .JAMČIM ZA POPJE“. 2-3 s©''e, kuhEnfa i drugo s@ Si.©, sprejme sq lutfi v novi Silši- *— ©gesta p©sJ „HIK“ i?a »Upravo ©KJtSKE LJubilans”. mopmi KROjjt&iai JOŠKO SOlMIK Mi se borimo za edinstvo in ve> ličino naše države, za povzdigo in razvitek vsake poedine klase in vsakega posdinega človeka. Priporočamo za nakup LJUBLJANA vesti. Skoplje, 22. marca. Naši poap-šeni drugovi pušteni u slobodu. Kaz-na zamenjena novcem. Hvala na bratskoj solidarnosti. Živela Orjuna. j CHARLES PRINC Poštni predal 124. Ljubljana, 2 2 Šelenbupgova uiica štev. 1 in Sv. Petra cesta. LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 36. Zahvala IVAN ZAKOTNIK mestni tesarski mojster Telefon štev. 87». Vsakovrstna lesarska dela, moderne lesene atavbe, ostrešja za palače, hiSe, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljon', verande, lesene ograje i. t. d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Psrna Saga. Tovarna furnirja. Za mnogobrojne dokaze izkrenega sočutja, ki so nam dosli povodom smrti našega srčno ljubljenega soproga, očeta, brata, svaka in strica, gospoda Arturja Tomažič za poklonjene krasne vence in cvetje, za ganljivi žaloslinki in za številno čaščene spremstvo na njegovi zadnji poti, se vsem najpsroneje zahvaljujemo. Ljubljana, dne 23. marca 1923. Nepraktično in zsmudno te iskanje trgovskih a dre s po raznih adresarjih, ker so dostikrat nepregledni in nepopolni, posebno kar se tiče ulic in strok. Razven tega pa adresarji vsled živahnega povojnega trgovskega gibanja v kra kem časa zastarajo, ker jih ja nemogoče vedno popravljati in dopolnjevati, v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Telefon Stev. 812. Poštnohranilnlini račun 8t 10.761. »■•■■■■■■■■■■■»■■■■M «■»»»*■■■ ■■■«■■ ^Učiteljska tiskarna® je najmoderneje urejena in Izvršuje vsa tiskarniška dela od najpreprostejšega do najmodernejšega. V zalogi ima vse šolske in druge tiskovine. Enobarvni in večbarvni tžsk. Litografija. Stereotipi ja. Šolski zvezki lastnega izdelka. Zvezki za okroglo pisavo. Delo točno, solidno in elegantno. \ Skladateljem naznanjamo, da jo »Učiteljska tiskarna* preskrbljena z novimi notami, torej izvršuje tudi muzikalije z ličnim in razločnim tiskom. Zaloga mladinskih, leposlovnih in znanstvenih kn|ig. Cene zmerne! Zahtevajte ceniki Podružnica v Simona Gregorčiča ulici. »o v slučaju potrebe obrnite na Mi, ker imamo naslove vseh trgovcev, tovarn, obrtnikov natančno ure* jene po strokah, ter za njih pravilnost vedno iamiimo! Cene zmerne* Cene zmerne! ALOMA COMPANY anonina in teklamna družba z o. z. IlubSJans* Kongresni tr$ štev. 3, j TESTENINE PEK AT El E SO najboljše, ker so izdelane iz samega zdroba klene inozem. pšenice in v sled tega tudi tlCljCetlCJSB ker se jih porabi neprimerno manf kot vsakih drugih. j lmajo dober jajčen okus in popolnoma nadomeščajo | doma delane. Eti poizkus Vas prepriča! j Glavna zaloga: fo ^Ug [ Ljubljana - Celje - Maribor. Brzojavni naslou: Buncdmg, Ljubljana. o Račun poštne hranilnice iten.J1.338. Ljubljanski carinski urad, V na-zvanetn uradu so uslužbeni že po priliki dve do tri leta neki starejši gospodje, bivši avstrijski uradniki, k! se žalibog, dasiravno so sedaj jugoslovanski državni uradniki, obnašajo tako. kot da' bi bili še vedno avstrijski uradniki. Med njimi se odliktte posebno bivši avstrijski »feldwebel«. Ti srospodje govorijo tudi v uradu med seboj italJanško kakor slovensko. Priporočamo temu »feld\vebiu«, zdaj na žalost jugoslovanskemu uradniku in drugim uradnikom, tla Prenehajo enkrat za vselej italijančiti. Ce tem gospodom italijanašem ne bo zadostoval ta ooomin, jih uverava-mo, da bomo našli sredstva, s katerimi jih bomo od te strasti odvadili. Spametujte se. da vas ne spametujemo mi! Brežice, Prošta nedeljo je hotel v Brežicah šarlatan Radič razg'asiti mirotvorno republiko. Naša mlada Orjuna je bila dobro pripravljena, da mu odbriše mir na turu, žalibog je teater izostal vsled bojazni naših oblasti. Na svideire toraj v Zagrebu o Priliki centralne skupščine. Popravek. Z ozirom na dopis v »Orjuni« štev. 11, z dne 4. marca 1923 pod naslovom »Brežiški nem-čurji« in popravek v št. 12. z dne 11. marca 1923 izjavlja mestni odbor organizacije v Brežicah, da se ie dogo-dek faktično vršil, kakor je v številki ‘1. z dne 4. marca 1923 oopisano, da 5° dotičnl gospodje ki jih navaja ta «anek kot nemčurji v vseh brežiških {•»rodnih krogih kot taki znani in da ,e njihovim po d ra v kom pripisovati ravno toliko verodostojnosti, kot obi&ijno člankom, ki jih mora časo-Pis sprejeti in obelodaniti v smislu § 19. fsk zakona. Afera je s tem za mestno organizacijo v Brežicah končana. — Or-jts-na, Brežice. Šoštanj: K plesu, ki so ga »rire-dlH uradniki tvrdke Franz Wosch-wagjy ii:Tid Sobne -- Schonstein (Šoštanj) dne 3. II. t. 1. v hotelu Union v Šoštanju je poslalo okrajno glavarstvo v Slovenjgradcu v varnost »vabskih udeležencev orožniško asistenco, ki je štela z domačimi orožniki vred 15 mož. Orožniki so to noč popivali v občinski hiši, mesta Šoštanj in imeli tam na razpo'aeo tudi velike množine cigaret. Vino se ie donašalo iz 'okala. kjer se je vršila prireditev. Orožništvo je isto noč ustavilo in razgnalo tudi najmanjšo skupino naših ljudi, dočim je pustilo v miru plačane. s palicami in capini opremljene Najete delavce tvrdke Wosclinagg ei Sobne, ki so pozno v noč razgrajali m izzivalno peli nemške pesmi po «'£u. — Priče na razpolago. — Spionaža. U Osijeku je uhapšen neki Peiar Frank, koji je kroz godi-nu dana bio špijun Madžarske. Prilivom hapSenja nadeni su kod njega Spljunski izveštaji, koje je on slao Svojim madžarskim poslodavcima. Policija je več ušla u trag i njego-vim saučesnicima. Akcija Orjime za izgladnjele kra-iftve. Orjuna Zagreb, ženska sekcija Pokrenula je široku akciju za pomoč fegladnelim krajevima u Dalmacji. Prinosi se sabiru putem araka, a Primaju se i u Upravi »Pokreta« Saniranje traje do 31. marta, obračamo se na svu našu nac jonalno-svesnu Javnost da podupire ovaj korak, jer se radi o hiljadama brače, koja uini-ru od gladi. Pozdravljamo mlade ju-goslavenske žene. Sve za narod i državu! Mariborska Orjuna išče primeren loksj za tajništvo. Vzame se najraje Prazna soba s »osebnim vhodom v Prvem nadstropju kake hiše v sredini mesta. Ponudbe naj se pošljejo na tajništvo Orjune. Narodni dom. Mariborčani. pokažite svojo nacijonalno tn državno zavest s tem. da preskrbite Orjuni primeren lokal, brez katerega ne more usnešno delovati. Iz Mokronoga. Pavliha je šel po svetu. Bil tu in tam, imel med pohajkovanjem odprte oči in ušesa, pa v svoji zaslepljenosti in duševni plitvosti ni nič videt. nič slišal in vrnil se ie domov ''Patentiran Pavliha«- Tako se večkrat Kliši od starih ljudi. Popolnoma nekaj sličnega se opa-suje pri nas v našem prijaznem trgu-Žalibog, da se dobi nekaj takih »Pavlih« (samo en par) med tisrmi, ki so se pred kratkim časom vrnili iz, Amerike. Imajo namreč par knn:: v žepu ter se že čutijo despote I:i ti ^o&podie kažejo svojo srčno in umsko kulturo, katere so se nav/eli v »riatl Ameriki «s tem, da bruhajo \r. sebe svojo nezadovoljnost ter se nri-htfufejo. da uri pohajkaniu in p.isto-Panju nimajo tistega zaslužka kot so vre uti I Semena t:: •*'// na debelo in drobno fza polje in vrt priporoča Sever & Komp. J® Ljubljana. 'M Pišite pa tenovnlkl m: Podružnice: Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slovenska Bistrica Lastna 2a$a v B©§*Irej3§iS SSstrlei Kupuje in prodaja . i, vse vrste Sesa VELETRGOVINA Z ŽELEZNINO TELEFON ST. 282 g i : : BRZOJAVI 3 „PINL£N“ MARIBOR ■S f^~V %®bna KREMA NAJBOLJ A wa DIVADENT DOBI SE POVSOD §Cr« monopolna veleprodaja soli JADRAN da ^m ©s Sbb pp yu Milana, j&uevajs&a cesta št, 19. 'M Prodaja ipecea-ijjskega in RolonSšaSsmeffa g tolega na de£seio= !' Telefon Išiiciirupba 113* assssssisaessstsasz giiinsko - i*osre^n?£ki * Busreau* moz GROM Izvoi Centrala Ljubljana Kolodv. uilsa 41. ?:~SSOS5Xi SSHMKWB*MSW1 MB Podružnice« Zagreb, Maribor, Jesenice, Boh. Biitrisa, Čakovec. Rakek. oiiiaslvgna poverjen sia^eni M\m in m\i\ stavbenik Oficijelno glasilo ,Ljubil? mpw P iF^li11% ljanskega v e I e s e j m a‘ Prva številka izide 15. aprila 1.1. ter se bo razpošiljala interesentom brezplačno v tu- in inozemstvo. „Sejmski Vestnik" bo broširan in tiskan na finem belem papirju z barvastim oviikoin, vsled Cesar ......- bodo imeli...... Inserali utsiife «»!»eh. Naročajo se vsaj do 31. t. m. pri „ALOMA COMPANY“ L|ubl]ana anončna in reklamna d. z o. z. Beograd Kongresni trg 3. Sremska ul. 9. pomm pozori OV model pisalnega stroja UNDESWOODSi c«rsi studi tvrdka 1 fi p® in THE REX m** mmm pozetf! StkrtrartSJShteJcj> J Stroji m ©bde- »fpurbine £”1?!!?«® lovanje Sesa {Transmisije iSonovi e^itOJU® I©w mm im j mr—■u^iumii m mm mi min mmiiimitti m iVarne d*dL Uubljam MomebKa iiolesa, mo£&rje> Pnevmatiko vseh i?rst, o§je, bencin in druge pctr&bšži^e ima vedno v zalogi F. Florjanžiž LJUBLJANA, X3SSS3£3tt£BCaS* DINAMON (proti dovoljenju županstva), VŽIGALNE VRVICE i. dr. vedno ,na zalogi pri FRAN STUPICA Eti I. Trgovina s poljedelskimi stroji in železnino. — NAKUP STARIH KOVIN in ŽELEZA. (samo Slovan) k tovornem avtu se išče. Popolnoma izučen monter s prvovrstnimi referencami. Nastop takoj. Ponudbe pod »Ljubljana" na upravo lista. Manufakturna trgovina FRANJO MAJER Maribor Glavni trg St. 9. Zaloga raznovrstnega češkega sukna, ševjota in kamgarna za moške in ženske obleke, platna, perila, nogavic, sešitih odej, pirotskib preprog itd. Zobna pasta „Aikadont" Ustna voda I Najprimernejša Velikonočna darila Francoske parfume svetovne znamke Coty, Houbigant Pi-ver Eau de Cologne Nr. 1899, najfinejša mila in vse vrste - - - toaletne potrebščine - - - Ima v zalogi drogerija A. KANC, Ljubljana, Židovska ulica št. 1. PINTER & manufaktura engros in detail Ljubljana, Mestni trg 22 11 SKA BANKA d. d. podružnica Ljubljana preje Jugoslovanska Union-Banka ZAGREB BEOGRAD Bjelovar, Brod n./S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor* Moiioštor (Baranja), Murska Sobota, Osijek Rogaška Slatina, Sombor, Sušak, Šafeac, Šibenik, Škofja Loka, Velikovec, Vršac. Agencija: Buenos Aires (Argentina), AFILTACIJE: BUDAPEST: BALKAN BANK R. T. SPLIT: JUGOSLAVENSKA INDUSTRIJSKA BANKA. WIEN: BANKHAUS MILAN ROBERT ALEXANDER. i Delniška glavnica in rezerve K 200,000.000. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. DOŠLO najfinejše angleško in češko sukno v elegantnih vzorcih in po solidnih cenah za pomladno in letno sezfjo. Specialna zaloga Drago Schwab Ljubljana, Dvorni trg 3. Vedno v zalogi vseh vrst obleke, raglani, površniki, pelerine, dežni plašči, delovni plašči, usnjeni sakoplašei (auto), razno perilo, čepice in drugo modno blago. Sukno za modne hlače. — Oddaja blaga na metre; sprejemajo se tudi naročila na obleke. ZalamČeno prvovrstna Izdelava po meri v lastnem modnem salonu. Naklada In izdsja lastnih serij ..Stenskih reklamnih načrtov trgovsko* prometnih središč in kopališč krnljc-vine SHS‘: Serija A: Nažrt Ljubljane. Serija B: Bled, z železniškim omrežjem cele naše države. Serija C: Sušak, s parobrodsko in železniško karto, po osnutku ing. Gregora, ee priporoča trgovsko-induatrijskim izvoznim in uvoznim krogom. OGLASNI IN JOSO LJUBLJANA, REKLAMNI ZAVOD ZORMAN GLEDALIŠKA UL. 2 Sprejema oglase za vse časopise in revije, posebno za čas HI, ljublj. velesejma! Lastna koja na letošnjem III. Ijublian. velesejmu! Proračuni in pojasnila brezplačno, oglasi po origin. oglasnih cenah PoStni {ek. račun it. 12.866 v Ljubljani. \m Tvrdka MERAKL bol#, barve, kak, kil ;..■......* v Ljubljani * staroznana trgovina z avtomobili, motocikli, kolesi in posameznimi deli ©mali, lepili Je otvorkla naftsoiiše kakovosti mMi poleg svojih dosedanjih prostorov restavrater, || Maribor, Ljubljana, Novfsad, podružnica. centrala. podružnica. tl~mmwmmš mmmam mmmmmm GRIČAR & MEJAČ, LJUBLJANA samo ŠELENBURGOVA ULICA št. 3 na Dunajski cestf Modna in športna trgovina ia dame in gespode Najnovejše obleke za gospode, dame in otroke. -—- Bled, Slovenila. —— Špecijalna tovarna za izdelavo bančnih in pisarniških oprav. Velika tvornica za pohištvo. Prevzema tudi vsa stavbena dela. P. MAGDIČ JUGOEKSIM Ljubljana, nasproti glavne pošte, TRGOVSKA DRUŽBA VEKOSLAV PELC & DRUGOV1 VEGOVA UL. ŠT. 8. V LJUBLJANI VEGOVA UL. ŠT. 8. ČEK. URADA ŠTEV. 18.160. BRZOJAVKE: „JUGOEKSIM“. Največja izbira damskih oblek, bluz, plaSčev in nakitnih predmetov, dalje klobukov za gospode, perila, kravat in nrngega. sa---g............ EKSPORT! IMPORT! TRGOVINA S ŠPECERIJSKIM, KOLONIJALNIM, MATERIALNIM BLAGOM, DEŽELNIMI IN POLJSKIMI PRIDELKI IN IZDELKI, MLEVSKIMI IZDELKI, LESOM IN LESNIMI IZDELKI TER MANUFAKTURO. NA DEBELO! NA DROBNO! Odvetnik DR. OTON FETTICH naznanja, da je preselil svojo odvetniško pisarno z 20. marcem 1923 v Dalmatinovo ulico štev. 7, visoko pritličje (prejšnji prostori pisarne Dr. Triller — Dr. Treo). MANUFAKTURNA VELETRGOVINA FRANČIŠKANSKA ULICA 4 TELEFON 75 BRZOJAVI: HEDŽET Specialna trgovina perila za novorojenčke. športno-, pleteno-, tkano-in modno blago. »w: :hk v J C. J. HAMANN i Ljubljana, Mestni trg 8. Ustanovljeno 1866. Atelje za najfinejše moško, damsko in otročje perilo. Dvojno čiščeno češko posteljno perje in puh. J Ako kašljate je edino sredstvo proti prehlajenju PEKTO kateri sigurno pomaga „ADRIJA“ drogerija in foto - manufaktura rk v B. Cvančara, Ljubljana Otroški vožički zložljive lesene stolice za otroke, ki služijo obenem kot mizica, razni igračni vozički z in brez košare, šivalni stroji in dvokolesa so najcenejši: »TRIBUNA**, tovarne dvokoles in otroSkih vožičkov v Ljubljani, Karlovška cesta 4. Autogaraia AUTODELAVNICA A.Thaler LJUBLJANA GLINCE 37. v. , ^ IZDELUJE PO HAROtllJ DELMjKATliKARMADD V LJUBLJANI Stegu in drugi kom. družba za strojno in električno industrijo. Pisarna LJUBLJANA Beethovnova ulica 9/III. Postavlja: kompletne naprave modernih tag ter naprave za suSenje lesa. Dobavlja in montira: vse stroje za lesno obdelavo. MODNA TRGOVINA A. SINKOVIČ NASL. K. SOSS LJUBLJANA Mestni trg 19. CENE ZMERNEM Ing. V. NIKOLIČ Kraljevski dvorski liferant LJUBLJANA - MOSTE Telefon št. 562. ItlllMIIIMilllUIIIIIIIIIIIMIIIIMIIIIIIinililMIlinillllMIMIIM Cie. Gie. Transatlantique, Francoska linija HA VRE — NEWY0RK Najkrajša linija, samo 6 dni če* morje. Glavno zastopstvo Slavonska banka d. d. Zagreb. fozot listki la tBzatmn pojasnila dale zastopnik Telefon int. St. 247. umuiM Kolodvorska ulica itn. ti. Glavna zaloga cigaretnega papirja „ABADIE ii Papir en gros. Vse vrste ovojnega, konceptnega, pisemskega ter barvastega Couleur-papirja ima vedno v zalogi po najnižji ceni. A. LAMPRET Krekov trg St. 10. „SAVA“ OpCe oafguravajnle dlonltarsko drnitvo ZAGREB „CABA“ OnmTe ocHrypaBaJyhe AMOHHHapCKO ftpyUITBO 3ArPEB Generalno zastopstvo za Slovenijo V LJUBLJANI Sv. Petra cesta št. 2 Posluje v vseh zavarovalnih strokah. Telefon int. it. 247. Prometni zavod za premog «. a. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov, za domačo uporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo Inozemski premog In koks vsake vrste In vsakega Izvora ter priporoča posebno I* čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. NASLOV: Prometni zavod za premog, d. d. centrala v Ljubljani, Miklošičeva c. 15/11. Podružnica v Novem Sadu (Bačka). s bji imseN ‘VNvnann 3IA01VNU38 'O VNIAODM VNSrOVUNON MODA NA DEBELO IN DROBNO NAJVECJA IZBIRA NAJNIZJE CENE 3IQIQIE Slovenska gradbena in industrijska d. d. „slograd Telefon Inter. 180. Telefon Inter. 180. v Tehnična pisarna Ljubljana, Spodnja Siska, Frankopanska ulica štev. 151. IzvrSuIe: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod. Zastopa: Patent dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vlož-kami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „siloa-mo8tovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statističnih proračunov. Parna žaga. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Anonce fle Plakatiranje »te tu* in inozemsko iasoplse, revije, kole* EE Rfgffl K v Ljubljani, Beograd«, Zagrebu lu vseh ostalih d ar] s, sejmske vestnike L t. d. krajih Jugoslavije ln inoaenutvu Trgovske adrese nrsjoaa po strokah, garantirano pravila* za posst svetovnih velesejmov m m _ aa umetnilke plakate, ovojnino la podobno Informacije •— Osnutke v mm aiueuuaae juumi«) vrvjauuv » peuueav ■== oskrbi | juMmALOMA COMPANYI Ljubljana Beograd | Kongresni trg S. Sremska ulica 9. ^