Gospodarske stvari. Krma konja. Nihče nima v sedanjem easu preveč, vsakdo ac toži; da mu hodi pri marsičem trdo. Kmetje niso zaduji pri tacih. tožbah. Ne morfmo reči, da kmet nima uzroka za tako tožbo. To je, da ga ima, če kdo na svetu, kmet duvolje, vendar pa sodimo, da tudi kmet izmetava sem ter tje kaj — brez potrebe ali vsaj brez vsake koristi. Opozorimo v tetn pa dnes naše bralce na krmljenje konj. Vsakdo zna, da je konju treba veliko krme, več, kakor le kateri diugi izmed domače živine in prav za to konja ne drže modri goapodarji v svojem hlevu, ako jim ga ni potreba: konj ne more pri kmetu nikdar biti aamo — za igračo. Ali tudi tačas, ko mu je konj potreba, mora glede njega tako ravnati, da ima iz njega največji dobiček, stroškov pa, čem manj mu jih je mogoče. In pri teb. je krma akorej glavna stvar. Dovolje je konj mora dobiti, sicer se ne razvije v svoji rasti, kakor bi se lehko, ali pa opeša, prej, kakor prinese to natora za seboj. To je resnioa, toda na drugi atraai je tudi istotako resaica, da pri njej ni treba — potrate, ne kar se tiče časa, ne kar zadeva obilja krme. Krme je dati konju v pravem času, v pravi meri in po piavem načiim: če se ne izgodi tako, vselej je krivo krmljenje in kmetu kje kako na škodo. Kar se tiče čaaa, v tem je reda čez \se potreba, nekaj, o čemer se prepriča človek čisto lehko pri vojaških konjih. Prav zato, ker je pri njih krmljenji oster red. vzdržijo oni veliko in so pri vsem še lepe in čvrste postave. V tem pa je še gledati potlej na to, za kako delo da ae žival vporabi, vendar pa gre pri tem že bolj na mero, v kateri ae ji daje krma. Težje ko je delo, vee ali vsaj bolje krme ji je treba. Vendar pa sc to naj ne zaatopi tako, da naj žival ostane na pol lačna, če ne dela, daje pa se ji toliko krme, kedar dobi težko delo, da bi ae lehko prezobjela. Eno, kakor drugo prinese, če se ponavlja, zdravju živinčeta škodo, tedaj ne kaže. Ali tudi v načinu, po katerem se da.je krma, greši se lehko, izlasti pri ovsu, rezi in enaki krmi. Skušnja uči, da gre tako krmo dajati suho, ne pa vmočene. Stvar se razloži lehko in sicer tako-lo : Ako dobi konj tako krmo suho, mora dalje jo žvekati in jo drobi torej bolje ter jo tudi vso^preslini. nekaj, kar služi v bolje prebavljanje. Če pa je krma vinočena, vznme jo žival hitro va-se in jo le malo oslini, zato pa gre tudi večinoma taka skozi njo, ne da jo žival v želodci prekuha tcr jo tako priredi, da preide v kri ia meso. To pa nam tudi veleva, naj damo živali še le potem piti, ko ae je že nažrla, ne pa koj iz kraja, sicer bi sline ji bile namešane z vodo ter bi ne imele toliko moči za prebavljanje. Sejmovi. Dne 16. avgnsta v Lembachu, v Sevnici, v Poličanah, v Mozirji, v Vuzenici, v Strassu in pri sv. Vidi za Ptujem. Dne 18. avgusta v Brezji pri Mariboru, v Jarenini, v Kapelah, na Pilštanji, pri M. D. v Puščavi in v črmožišali pri Rogatci.