Š^b©^- lOO.
UST o VA/
, 1©. decem lpz?a 1899.
Leto V JLL-
Angleži hudo tepeni.
Zgubili topov.
General Buller z 2i <MM> možmi s« je moral umakniti z velikimi z<rubanii.
L o n d o n, 15. dec. Sem je dospela vest, da je bi! general sir R^dvers Buller, višji poveljnik bri-tiške armade v južni Al riki na svojemu pomikanju proti oblegauemu Ladysmithu, od Boercev občutno tejwu.
General Buller je danes večer iz vojnega tabora v Chievel*-y brz<'javil sl^d^če- ,, Žil, da moram poročati o hudem porazu. Danes zjutraj ob 4. uri s^m nameraval pre koračitt r^koTugela uadvvh krajih, kj<-r je v..da bolj plitva. Vae je bilo tako un-j^no, da bi naša armada z veliko silo pritisnila proti r^ki. Toda kmalu sem čul, tla je vse topil ;ča rs tvo. kt^ro bi imelo varovati prodiranje oddelkov izv^n boja. Poveljnik topničarstva je najbrž*-nameraval dobiti bolj pripraven kraj za topove in prišel preblizu reke. Ob obrežju pa je kar mrgu'elo sovražnika, kt-^ri nakrat iz bližine pričel tako hudo streljati, da bilo nemogoče rešiti topove. Ker so bili konji ustnrt>'ui, reši Jo je moštvo samo dva topa, indnajst jih je pa prišlo sovražniku v roke. Brez top-ničarakt-ga varstva pa bi bil vsak nadaljni poskus le nepotrebno tveganje človeških življenj, zato sem dal povelje se umakniti. Bojim se, da bodo naše zgube velike. Dan j«-bil strašno vroč in naporen za vu-jake, kt^ri soee bojevali z nenavadno pogumnostjo!"
Domišljija.
Pred najvišjim sodiščem Z jed. držav v Wanhingtonu s^daj t^č^ pravda proti ustavnosti davka na dedščine, kolikor se tiče vojn-ga naklada. Ta naklada obdačuje dedščine po njihovi velikosti, na tak uačin, da morajo večje dedščine odstotno neprimerno več davka plačati kakor najmanjše. Ta vojni naklad je odredil kongrns, je torej davek Zj^d. držav. Ker pa ustava določuje, da morajo biti colnina, nakladi in davki po vs^h Zjed. državah j^dnakom^mo naloženi, t^ vrste naklad pa ni j^dnakomeren,
George Washington! poslednji dnevi.
Ob sfoletuici smrti očeta ameriške dimiviiie.
Dne 14. dec. t. 1. je minolo sto l*-t odkar se je neizprosna smrt oglasita v prijaznem in mirnem Mount Vernon in za v^duo zatisuila oči očetu am-riške domovine. Ako-ravno j^ že minolo »to let, vendar nikakor ni častenje in ljubezen do mrtvega p »nehalo v tej deželi, kajti temu so nam porok spomeniške sl&vnosti dne 14. dec. Se boljši dokaz temu pa je na stotine doha-jajočih tujcev, kteri dan za dnevom mnogokrat po več sto milj daleč pridejo na zgodovinski kraj zemlje in z svetim strahom ogledujejo kraj kjer je preživel poslednje dneve veliki sin domovine.
Skoraj povsodi po vsej deželi bodo slevesuo obhajali spomeniški dan na ,,oČexa" domovine, časniki bodo donašali odlomke i t njegovega življeuja in celo izražali želji, da bi enkrat Vsemogočni poklonil tej deželi novega Washingtoua, zato naj bode tudi nam dovoljeno spregovoriti nekaj besedi o tem velikanu zgodovine, saj je tudi veliko število SLovencev uašlo tukaj svojo drugo domovino.
—	tako namreč dokazujejo dediči 82,500.000 znaša jočega premoženja
—	zato je zakon neustaven in toraj neveljaven. Pripomniti pa je treba, da tukaj ne grč za od posamezne države, ampak kakor zgoraj omenjeno, od cele unij* izdani zakon. Na izid pravde je občinstvo zelo radovedno, in temu izidu, naj se že zasuče kakor hoče, pripisujejo glede njegovih posledic veliko važnost. Ta vojni naklad na davek na dedščine je kaj sličeu dohodninskemu davku, kakoršuega socijalisti pripisujejo v svojih načelih. Da je tak davek višje sodišče Zjed. držav, ravno radi teh značilnih potez, spoznalo neustavnim, je morda našim či-tateljem zuano.
Želeti pa je, da delavci spoznajo koliko veljave ima večiua teh postav, ktere se tičejo raznih davkov, celo ako so za kratek čas nekaka olajšava v njih življenju, v obče pa to vse zgine, akoravno včasih vplivajo, da se zaBlužek zviša. Ako bi bilo danes mogoče po vs^h Zjed. državah vpeljati postavo v izposlo-vanje osemurnega delavnega dneva, bi to — ako tudi le za gotovi Čas — imelo za življenje delavca veliko dobrodelnejŠH posledice, kakor še tako visoki odstotki dedinskega, oziroma dohodninskega davka. Odprava neposrednih davkov in nado meščenje dohodninskega davka, kakor zahtevajo platforme vseh delavskih strank, bi bila gotovo zelo pametna uredba, toda ako bi vsi delavci pri doeedajnili plačah povprečno na dan uro manj delali, bi bilo to veliko boljše.
Spominjamo se časa, ko so bistre glave, navdušene od domišljije, predlagale rešitev Bocijalnega vprašanja z vsemi mogočimi prav pri-prostimi in umevnimi nazori. Se daj jo je pogruntal eden m hotel med delavci ustanoviti nabiranje peunyjev ali centov ,,Koliko delavcev imamo v Zjed. državah?" je vprašal razmodrivaje. ,,Recimo 12 milijonov." — ,,Dobro, ako bi vsak delavec prihranil le j e d e n cent na dan, znašalo bi to vjeduem letu nad 44 milijonov dolarjev. S to ogromno svoto bi zamogli delavci pričeti zadružno izdelovanje v velikem obsegu. Isto bi potem vsako leto pomnožili, dokler bi pregnali vse kapitaliste, pokupili njihove tovarne in vpeljali zrdružno izdelovanje." ,,Probatum est". Proti temu se ne da ugovarjati.
V to vrsto domišljivcev spadajo tudi smešni nevedneži, po kterih
Ži votopis George Washingtoua naj bi bil znan in v spominu ohranjen vsakemu državljanu ali podržav-Ijencu, ali o poslednjih duevih njegovega življeuja vč se v javnosti le malo in zato upamo, da bodo nastopne vrstic-j naše čitalce zauima-le. (Zivotopis pa izdamo v poseb-uej knjižici po novem letu, da se d-*io malo poleže. Uredn.)
O poslednji bolezni in smrti Washingtoua sta nam razpolago dva verodostojna poročila. Jeduo je spisal v noči smrti Washingtona njegov tajnik polkovnik Tobias Lear, drugo pa od njegovih dveh zdravnikov. Polkovnik Lear pravi:
,,Due 12. dec. je jezdil general okolu 10. ure ua svojo farmo in se ni vrnil nazaj do 3. ure. Kmalu nato ko je odšel, je nastalo slabo vreme, dež, toča in sneg v spremstvu z mrzlim vetrom vrstili so se zaporedoma. Nesel sem mu nekaj pisem v podpis, ker nameraval sem jih od poslati z večerno pošto. Ko je ta pisma podpisal, je pripomuil, da je vreme preslabo, da bi odposlali sužabnika ua pošto. Rekel sem mu, da me skrbi, ako se ni on premočil; toda odgovoril mi je, da ga je varoval njegov veliki plašč. Toda na vratu je bil moker in na
mneuju delavci sploh ne plačajo nikakih dovkov. Ko so jih pri slavnem razmotrivanju v tekočem letu potisnili v kot, in ko so dospeli ua konec svoje budalosti, zavrnili so jih k stranki, ktera tirja vpeljanje progresivnega dohodninskega davka. ,,0 kaj še" — odvrnile so te dobre tluše — ,,zato ni nikake tir-jatve. Progresivni dohodninski davek, naj bi kapitalistom polagoma odvzemal njihov rop. Davek bi vedno zviševali, — seveda „by and by", kakor bi psu rezali rep košček za koščekom, da bi ga tako ne bolelo, — dokler bi kapitalistom uifc več ne ostalo, in bi se jim vse izdelovanje tako pristudilo, da bi iBto samo opustili vskliknivfti: ■— ,,0skr-bite si vaše izdelovanje sami, ako že itak nimamo kaj spraviti". Tudi „probaturn est". Hitrost ni nikako čaranje. Toda tu je teorija shranjevati pennyje že bolj prikladna.
Progresivni dohodninski davek je bil uekaj časa pri vseh reformah, ktere so posebno cikale nato, spraviti kapitalizem iz sveta, nežno gojena in najbolj priljubljena domišljija. Vsaj je tako izvaureduo navadna. Vse milijone, ktere je trdosrčen skopuh in ožemahe nagrabil skupaj v teku dolgega življenja, po njegovi smrti ve led dedinskega davka — recimo 90 odstotkov — se zopet stekajo državi, ktera jih potem porabi v splošen prid. S tem bi ljudi sploh ostrašili, da bi se ne trudili nabirati milijone, ktere bi itak ne mogli zapustiti svojim otrokom in kapitalizem bi bil odpravljen iz sveta. Kdo zamore temu kaj oporekati?
Vse je pa le domišljija in naj bodo zagovorniki še tako gostobesedni in prepričevalni, ker v prvej vrsti je potreba spoštevati razmere v obče, potem pa ne puščati v ue-mar razmere človeka k človeku. Lahko se družijo v ozkem prostoru misli jedna poleg druge, toda nikakor ne spraviš toliko stvari na tako omejeno mesto. Vsi taki umet-ti mazači socijalnih razmer se le osmešijo in njih namere ne peljajo do zaželjenega cila, da bi odpravili velikansko socijalno bedo in nasprotovanje. Delavcem bi ustreglo občno osem urno delo bolj, nego milijoni dolarjev davkov, se zmanj šanim delalnim časom bi se zelo zuižala rezervna armada delavcev ali brezposelnih, zaslužki bi se zvišali in življenske razmere delavskih družin bi se zboljšaie, od davkov bi pa delavci itak nič ne dobili, pač politikarji in državni ,,joberji".
Kdor naročnikov ,,Glas Naroda'' dopošlje naročnino za prihodnje leto, dobi v nagrado lep STENSKI KOLEDAR, namreč oljnato sliko predstavljajoče) zimsko pokrajino.
laseh so obtičale snežne mucike. K obedu je prišel nezameuivši svojo obleko in bil videti ves večer vesel kakor navadno.
V petek je močno snežilo, kar je oviralo generala, da ni jezdil na sprehod kakor po navadi. Prehla-dil seje nekoliko in tožil o hripa-vosti. Vsejeduo se je podal na pro-Btor med hišo in potokom in zauka-zal, ktera drevesa naj se posekajo v olepšavo kraja. Hripavost se je proti večeru shujšala, a Washington temu ni pripisoval posebnosti.
Zvečer nam je dostavila pošta časopise in sedel je z svojo ženo in menoj v prednej sobi ter iste čital. Zelo se je zanimal za vse dneve novosti, iu nam bral več stvari, ne oziraje se za svojo hripavost. Pred-uo se je podal k počitku, svetoval sem mu naj kaj zaužije zoper pre-hlajeuje. A vendar mi je odgovoril: ,,Vi veste, da nikdar nič ne zauži-jem zoper prehlajenje; pustim, da isto preide kakor je prišlo".
Do tega časa ni nikdo uiti mislil ua kake nevarne posledice. Med 2. in 3. uro v soboto zjutraj je zbudil svojo soprogo in jej rekel, da se zelo slabo počuti, iu da ga mrzlica trese. Soproga mu je pripomnila, da težko diha in komaj še govori,
Iz Mšil novjl kolonij.
Aguinaldo ušel preoblečen.
Manila, 13. dec. Major March 33. prostovoljnega pešpolka poroča generalu Youngu, da je uničil Agui-naldovo telesno stražo. General Gregorio del Pilar je bil usmrten in general Concepcion s štabom vjet. Bilka je veljala vstaše 52 mrtvih in ranjeuih, Amerikance pa 2 mrtva in 9 ranjenih. Aguinaldo je ubežal preoblečeu in brez spremstva v gore pokrajine Benguet. Podpolkovnik Howze, kteri ima svoj glavDi stan v Viganu, zalezuje vstaškega generala Tmo in poroča, da je 50 Filipincev posekal in 100 vjel. General Tino je baje na obeh nogah ranjen. Pokrajina Cagayan se je brezpogojno podala kapitanu McCalla.
Broke odpoklican.
Washington, 13. dec. Vsled odredbe predsednika je bil danes general Leonard Wood imenovan divizijskim poveljnikom in istočasno vojnim governerjem na Kubi General Brooke, kteri je dosedaj opravljal to službo, je odpoklican. Brooke se mora pri vojuemu tajniku v Washingtonu zglasiti in poročati. Predsednik mu je za "zvesto službovanje" izrazil svojo zahvalo.
Filipinci naj bi bili prosti.
W a s h i g t o n, 14. dec. Demokrat Williams je daues v zbornici predlagal, da bi Filipincem podelili njihovo prostost, ako nam povrnejo $20,000.000 ktere smo plačali Spancem za otočje; ako bi nam prepustili postaje za brc-dovje in prer.iog iu nam jamčili neoviran pr st^p k vnem pristanom. Williams želi tudi preiskavo o razmerah glede suženjstva iu mnogožen-stva ua Sulu.
Dopisi.
Calumet Mich., 9. dec.
Slavno uredništvo "Glas Naroda", prosim za malo prostora v uašem cenjenem listu. Tukajšnje društvo sv. Cirila in Metoda, štev.
ter hotela poklicati služabnika. On pa jej to ui dovolil, češ da se lahko žena prehladi. Ko je napočil dan, je šla služkinja Karolina v sobo, da jo zakuri, in gospa Washington jo je takoj k meni poslala. Našel sem generala težko sopečega in komaj je zamogel mrmrati besedo. Želel je, da mu naj Rawlins nekoliko krvi spusti, predno dospe zdravnik. Takoj sem poslal služabnika po zdravnika dr. Craika. Rawlins je takoj prišel in spustil pol pinta krvi z roke. Okolu 11. ure je dospel dr. Craik, in takoj ko je pristopil k bolnikovi postelji, spoznal nevarnost in takoj poslal po dr. Browua v Port Tabacco in dr. Dicka v Ale-xandrio, da ju obvesti, da sta za vsak slučaj pripravljena.
Od tega časa bile so vse podrobnosti o zdravljenju zdravnikov pri-občene v časnikih v Alexandriji Poročilo od dne 15. dec. se glasi:
V noči 13. dec. zbolel je general Washington vsled prehlajeuja in vnetja Bapnika. Bolezen je nastala po stresanju mrzlice, spremljana po bolečinah v grlu, kašlu in težkem dihanju.
Ker je general sam za potrebno smatral puščati kri, pozval je pader-
9. Jugoslov. Kat. Jednote je imelo drugo glavno zborovanje, v itali-jauski dvorani v nedeljo dne 3. dec. V odbor so bili izvoljeni nastopni gospodje: John Stajer, predsednikom ; Math. Kobe, podpredsednikom ; Anton Gerzin, I. tajnikom ; Math. Suuich, II. tajnikom ; Mike Sunich, blagajnikom; Josip Palčič, delegatom; Joe Knkar, maršalom ; v boln. odbor: Iuo Mutz in Anton Janarček; pregledoval-cem knjig: John Jerman, John Spreitzer, Nik. Brodarich, Nik. Thometz, J. Zunich, Nik. Adlešič.
Društvo sv. Cirila in Metoda št. 9, v Calumetu, Mich., je pri Jugoslovanski Kat. Jednoti z sedežem v Ely, Minn. Ta Jednota izplača vdovam po smrti moža $800, možu po smrti žene $200, ako izgubi član oba očesa, obe roki ali nogi, mu plača 6800; ako zgubi eno roko iu nogo mu plača $300, za zgubo enega očesa 8150. Dosti je še naših rojakov, ki pravijo: Kaj meni društvo, nisem oženjen itd. Toda pomislijo naj, da društvo je za vsacega dobro, bodisi da je oženjen, ali samec, ker nesreča nič ne zbira iu ne vpraša je li kdo oženjen, ali samec, posebno so za nas rudokope društva potrebna, ker smo vedno v nevarnosti.
K sklepu teh vrstic srčno pozdravljam rojake po širnej Ameriki ; "Glas Narodu" pa želim obilo vspeha in naročnikov-plačnikov.
Pisma in naročila naj se pošiljajo na I. tajnika A. M. Gerziua, 207 8th St., Red Jacket, Mich.
Sau Francisco, Cal, 6. dec.
članom podpornega društva sv. Cirila in Metoda v San Francisco in okolici, in rojakom sploh, naznanjam, da je to društvo sklenilo prirediti poslednji dan leta to je 31. dec. veselico s plesom. Ker je ta dan ravno v nedeljo, drugi dan pa novo leto in praznik po vBeh Zjed. državah in imamo dva dneva pučitek, zato smo določili veselico na ta dan, ker Be bodemo tudi dostojno poslovili od starega leta in za srečno novo leto spili kozarec sveže pive, ali pristnega Californij-skega vina. Vstopnina bode nizka in sicer 25 centov od gospoda, ženske in otroci so vstopnine prosti; za spravo obleke (hat check) pa samo 10 centov; kozarec pive bode veljal 5 centov, a dobiti bode tudi druge boljše pijače po raznih ce-uah, ravuo tako smodke. Za dvorano smo si zbrali "Austrian Hall" 507 Sutter Str. corner Powell St-
ja iz soseščine, kteri mu je še isto noč 12—14 unc krvi spustil. Družina ga ni mogla pregovoriti, da bi preje poslal po zdravnika, nego zjutraj, tako, da je isti še le ob 11. uri dospel v Mount Vernon. Isti je tak<3j spoznal nevarnost in videl osodepolni konec, takoj je poslal po dva zdravnika, kojih eden je dospel ob 3. uri, drugi pa ob 4. uri popoludne. Kljubu vseh uporabljenih sredstev se je težko sopenje še bolj poslabšalo. Ko je dospel prvi zdravnik, dogovorili so se še jeden-krat kri puščati in zopet so mu je spustile 32 unč.
Moč življenja je vedno bolj pešala, govoriti pa je bilo bolniku popolnoma nemogoče. Vedno težje je dihal, dokler ni bolnik v soboto okolo 11. ure pri polnej zavesti brez vidne borbe z smrtjo zaspal za vedno.
Takoj od pričetka bolezni je bolnik videl, da bode ista z smrtjo končala. Več ur pred svojo smrtjo posrečilo se mu je po vsakovrstnih znamenjih izražiti svojo željo, da naj ga brez nadaljnega motenja pustč mirno umreti*'.
O poslednjih trenotkih WaBhing-tonovega življenja pravi polkovnik Lean
Veselica se bode pričela ob 8. uri zvečer. Slovence in Slovenke v San Francisco in bližnji okolici vabimo ; da nas v obilnem številu obiščejo, ker skrbeli bodemo za izvrstno zabavo in imeli izvrstno godbo. K sklepu pa izrekam moj pozdrav Slovencem po širnej Ameriki.	Jože Prus, tajnik,
51 Welsh St., San Franciso, Cal.
Razne vesti.
Umor v prenočišču.
Nočnega klerka v Waverley hotelu v New Yorku je te dni ustrelil natakar Martin Sweeney. Waverley hotel je nejcenejše prenočičše v mestu in Sweeney je večkrat tam pre-uočeval. Policaji v bližini so čuli zaporedoma tri strele, in ko so prihiteli v hotel, našli v pisarni klerka ležati v svoji krvi in poleg njega stati Sweeneya z revolverjem v roki. Klerk je umrl, predno je dospela ambulanca, ne da bi prišel k zavesti. V Harlemu ima baje žeuo in otroke, in bil 9 mesecev v tej Bložbi. Mislijo, da je Sweeney zahteval prenočišče brez denarja in ker mu klerk istega ni hotel dovoliti, zgrabil za morilno orodje.
Preprečil drzen rop.
Z izvanredno točnostjo je policaj Carroll t« dni v New Yorku preprečil z neverjetno drznostjo nameravani rop. Ob 6. uri zjutraj so prišli trije možje z vozom in konjem pred skladišče Empire Skirt Co. na Grand cesti in pričeli nositi vun blago in nakladati. Policaju se je dozdevala hitrost, s ktero so delo opravljali sumljiva in vprašal je jednega: „Kaj pa delate tukaj?" Navidezui vodja je odgovoril: „Nič napačnega, nakladamo le božična uaročila naše tvrdke". Konečno ga je policaj prijel, druga dva pa sta ubežala, pustivši voz in blago na prostoru. Pozneje so zaprli tudi druga dva. Na vozu so našli blaga v vrednosti S1500.
Poneverjenca zaprli.
Andrew Petrow je ostavil svojo domovino na Ruskem z namenom se ne več vrniti, toda osoda mu je uničila marsikako upanje. Petrowu se je sicer v Keidany, kjer je bil pri Wilna banki nastanjen prav dobro godilo, toda mislil je, da bi z 12.000 rublji drugod na pr. v Ameriki še boljše živel. Ker onih 12.000 rubljev ni imel, ukral jih je in pobegnil v Ameriko. Minoli teden so ga v Montani prijeli in v New York pripeljali od koder ga bodo na Rusko poslali.
Seveda. ..
misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi ....
Toda ...
(jj)	ako si kdaj pokusil
I SUPERIOR STOCK
fij pivo, potem veš, da je boljše jjr nego dobro. — Istoje NAJ-0 BOLJŠE . . .
Bosch Brg. Co.
LASE LINDEN, - - - JKI0&.
prodaja se povsodi v
s od Čekih in steklenicah.
Tj}

; ' , "
...... jp^nn HT.

Entered &b second clas matter at U^New York, N. Y. Post office October 2. 1893
„GLAS NARODA".
L»at slovenskih delavcev v Ameriki.
Izdajatelj in urednic : Published by
F SAKSER. LU9 Greenwich Sr. New York City.
Na leto veija list za Ameriko $3.--,
pol iota..............-f 1.50,
Li Evropo za vat leto . . .gld.7.—, „ „	pol ieta . . . . „ 3.5* <
, „ „ č trt leta . . . „ 1.7o V Evropo pošiljamo list skupn: dve Številk \
,,vilas Naroda*' izhaja vsako seč
in soboto.
„GLAS NARODA"
(,,Voice of the People")
Will be is a-d ev^ry Wednesday aud Saturday. Subscription yearly $3.
Advertisements on agreement.
do 10 vrstic se
pla'
Za ogle h 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnos^i se ne natisnejo.
De. ar naj se blagovoli pos.ati po M on Order.
Pi ■ spremembi kraja naročnikov rroemio, da se nam tudi prejšnje bivith&če naznani, ua hitreje naj.d -no nasi >vnika
D»pi-x>m in pošiljntvam naredil* uasiovom :
ffQlas Naroda",
1 >9 Greenwich Ft. Ne-* York City.
Ko j h Per vari j a pobegi je ravnatelja pismo: „KIji visi med

mu iz K 'i! na moje kati :
id- 4a tebru--idany, pisal »a: ke bi- deč-psalne m:Z', v m iz! bod^š
kteri je zahteval troje ljudi za žrtev. Ko so na prizorišče dospeli gasilci, so jih v s-.seščini stanujoči ljudje
opozorili, da so tri osobe v veliki nevarnosti. Takoj so telefonirali po ami u'anco v Eastern district I' >luišnic- in gasilci so udrli v go-r -čo p slopje. V notranjih prostorih so naši: nezavedne dve ženske in meža. Kmalu nato je dospela ambulanca, in ž njo dospeli zdravnik j-^ konštantiral, da so vse tri jš- e umrl '. Ženske so se v dimu zadu>ile, možje pa — zgorel.
Hiša, kt ro je požar obiskal, je bila stara .-sena in tri nadstropja visoka. Gasilci so ogenj kmalu i)0 gasili. Usmrteni so: Sydia Fimyth >7 i- t stara, Fieda Bosher 65 let s Lara in Luc^hard Fr ihm. Pri po žaru ste b.. - poškodovane dve oso-1 • in u odv dli v bolnišnico.
Armour & Co. naj plačajo.
A 1 b a i v, N. Y., 13. dec. Danes je vršilo tukaj zborovanje ljudi, kteri S'e Javijo z nabiranjem doka-z n- za sodni j ako postopanja proti Armour & Co. iz Chicage. Imenoval: > tvrdko hočejo namreč sod« ni -kim p t m prisiliti, da plača $1.500.000. globe, ktero svoto je baje dolžna državi, vsled prestopkov "bstf j čih zakonov, ker je ole-• »margarin pripeljala v državo.
Strah na borzi.
V iko živahneje, nego navadno i- I ib 13. dec. na b<>rzi. Papirčki, kt re imenujemo delnico, so se anm-f- prevračale, da je bilo kaj. \ lik d> 1 vrednostnih papirjev je na ■ 1 za 10 in delnice sladkorja za , ■-. j <*:t^a c^l o za 12 pointov. -pi š io so s začudili, ker veliki p lec ceiie, ni imel v posledici ni-viik« ga p >1 >ma. Ž de-et dni so i ta trg velike množine r - ■ -tnih paoirjev in dobre duše upal z • sljivo, da je gibanje
>d mojega stanova:
nadel ključ denarne omare, in ključ 1:i	doseglo najnižjo stopiojo.
i I) t ar b .d ^ ' ' provzr čilo nestalnost na
uarni omari, k* r : ravano potovanje] •m Vrednostne
»j
•da
1 in svetujem ti, ■h. Reci njihovim sm
zaman l^iai v cr ga za moje nam nujno potreba papirje sem pr da jih dalj** ne i posestnikom, d Dalje te nujno prosim, da plačaš 45 rabljev, k t- r sem ostal d džan na stanovanju. A ko to storiš, potem sm» š iz m ^a nekdanjega stanov i tij » nap i iti Veniu tempelj. Knjiga so v redu, izvzemši vložnih knjig, v kt< rih b d«š našel
. . t' ai - bili raznih misli. (i 'ga c; narja primanjkuje, so rekli ! -kt^ri. Drugi zop. t trdijo, d t • i temu ozre k razmere v južni
Afriki. Ko: ko je na tem resnične-jj, .)r	ga, V'do edino le velikaši na Wall
St., kt fi v- i;j,> gibanje. N -sreča t likih igralcev, gre samoumevne z . ■j«-uni biagajiiičarju zelo k srcu, in oi iiMst tla resna potreba, pomagal jii0 i iz zadrege z stric Sani to v -liko d- narnico, ktero polnimo mi delavci.
primaujkt ljev. Sedi« kaj s m o se bil od vrag ne i
aj o<
i Jv I
ta v?
telif
-Jo<K) d' > 5000 rub-eš tud, uvidel, za-Keidany, ne da bi poslovil. A ko m«1* prezgodaj, potem bodem enkrat, poslal nazaj posojilo, ktero sem bil vz-ti prion ran. Me-ne ni tr- 1 -a zasl i vati, akoto vendarle st »r-š, škoda je za čas in denar. KelflH u (čigar knjigovodja je bil Petr« \v) daj Itco, kajti tep. c je v pravem pom- uu besede."
Tri osob * zgorele v \\ illiamsbnrgn.
V hiši :>. V. • »' K), lUŽliU i. uilCtt v Brooklynu j" m-»tal v petek 15. de «. « k lu 1. ure p> noči ogenj,
Fioancni veleom.
O . r \\ . R p rja so v Newark u, X. J . /. ■ pili rudi finančnih slepari' is ker - ■ y p r-luž-val pošte v go-Ij . 1 i\ • namen« . Njegov način lju d- in zv:» 'i; denar iz žepa je ravin« ta^' - priprost kakor dobičkanosen. P. temu j- bil baje Millerjev Kr nklit. s iidikat v Brooklynu b* tr riju. R per je deloval z raz-u : m i p glaseči mi se naslovi, ka-k< r : „ R> ; lty Corporation",,,Realty L ;> i' T: i-t Fund", ,,Realty Loan & T C >." in ,,Foar Per Cent Co ' itd. - veda vse v osobi Roperja. II i hi j.' tisoče okrožnic po drža-
„Oko u 5. ure j- zopet prišel dr. Dick k postelji bolnika. General mu je rekel; ,,Zdravnik, težko umiram, vendar w mam n.kakega strahu. Takoj sem vedel, da n - preživim bol- zni". Med 5- in G- uro sta prišla dr. Dick in Brown v sobo in ju je dr. Craik peljal k posMji. Ko je dr. Craik vprašal boluika, ako more po koncu sedeti, stegnil je bolnik roko in jaz sem ga zravnal. Nato je rekel zdravnikom : ,,('utim, da gre z menoj proti koncu. Zahvaljujem se Vam za Vaš trud, ali prosim Vas, ne brigajte 8e več za me. Pust te me v miru zaspati, ne more več dolgo trpeti". Proti 10. uri je večkrat poskusil z menoj govoriti. Slednjič je vendar spregovoril: ,,Jaz umrjem. Pustite me mirno pokopati, toda ne pustite moje truplo pred treuu dnevi po inojej smrti d"ti v grob** Prikimal sem mu, ker nisem mogel govoriti. Zopet me je p< gledal m rekei : „Ali ■te me razumeli?" Odgovoril sem mu: „Da, tako t aj se zgodi". — ,,Potem je dobro", je odgovoril.
,,Kftkih deset minut pred smrtjo, ktera je nastopila med 10. in 11. aro, postalo je njegovo dihanje nekoliko laglje. Ležal je m>rno, vzel roko iz moje in potipal svojo
sr no tri pa nje. Opazil sem, da so se 11 j.-go v po i l predrugačile iu to povem pri peči sedečemu dr.Craiku. Ta j> pristopil k postelji. Roka generala jhf omahnila raz prs. Vzel se m jo sam in pritisnil na-moja prsa. Dr. Craik mu je dal roko čez oči in umrl je brez smrtne borbe".
Glede na njegovo prošnjo, je bil Washington še le iS. dec. pokopan. Jeden udeležencev pogreba je rekel: V velikej in prostornej dvorani, po kt rej je junak v dnevih slave hodil, leže sedaj njegovi pozemski ostanki. Njegove p t' Z'* obraza so bile prijazne in resne. Vsi, ki so prihiteli, da skažejo svojo poslednjo čast dobrotniku dežele, so gmijivo posled-njikrat gledali dobrotnika dežele. Ko je sprevod dospel do obrežja Potomac , kjer se nahaja družbin-rakev, obstali so koujiki, pešci h st*»pili naprej in napravili špalir, duhovniki, prost ozidarji in drugi -premilevici pa šli v -rakev, kjer - . s« vrnili cerkveni obredi. Nato s ■ ustrelili t povi paruikov nareki in tisočkratni odmev je odmeval iz hribov. Ob Poonu 11 nastavljenih topov so trikrat izstrelili kot poslednji p »zdrav Zjed. držav.
vi, v kterih je ponajal denarja potrebnim posojila pod ugodnimi pogoji. Ako be je vsedel kdo na lima-nice, zahteval je od njega pred vsem $10 za cenitev posestva, predno bi dal posojilo in pozneje še $25 do $75 za razne stroške. Potem je morala žrtev poslati še pet odstotkov zahtevanega posojila. KonečnO je dobil osleparjeni pismeno poročilo, da je pri zadnji dražbi izpoBejeval-nega kapitala kdo drugi več obljubil, in da se je posojilo onemu prisodilo. Toda ako pošlje še nadalj-nih pet odstotkov, bode gotovo pri prihodnji dražbi dobil zaželjeno posojilo. Tisoče je šlo ua te lima-nice in skoraj vsi bo zgubili plačane svote, kajti Roper je zahteval 12 mesecev odloga za odpoved vplačanih 5 odstotkov in še potem je le malo kteremu kaj povrnil.
Skrivni policaji ao ga že več let opazovali in iskali zadostnih dokazov, da bi ga izročili sodniji, toda bil je zvit in niso ga mogli zasačiti. Slepar ima baje zemljišča v vrednosti S100.000, ktera so ua ime ,,Realty Co. of New Jersey" vpisana. Roper pravi, da je svoje novo podjetje nedavno prodal.
Nesreča na železnici.
Sest milj od Princetona, blizu Schalks postaje pri Plainsbarr, N. J., Be je 12. dec. na Pennsylvania železnici pripetila velika nesreča, pri kteri so bile tri osobe usmrtene in 30 tovornih vozov zdrobljenih. Usmrteni go: strojevodja, kurjač in zavirač. Prišli so skupaj istočasno trije tovorni vlaki ua istem kraju in akoravno se vozili po razuih tirih so vendar trčili skupaj. Ko se je tovorni vlak št. 442 bližal Schalks postaji, zlomila se je vez med dvema vozoma in med tem ko je del vlaka z lokomotivo drvil dalje, sledili so ostali vozovi Bkoraj ravno tako hitro. Prvi del vlaka je ravno dospel do klanca, ko je druga polovica trčila vanj in sicer b tako silo, da je več tovornih vozov skočilo s tira in se na drugi tir zvrnilo. V istem trenotku je pridrvil potem tiru drugi tovorni vlak v čez tir ležeče vozove. In ker je tudi od dru-zega vlaka 12 vozov skočilo iz tira in se vse nakopičilo tako, da so bili vsi tiri zaprti. Tik za drugim tovornim vlakom je vozil še drugi tovorni vlak, kterega strojevodja vsled megle ni mogel daleč videti in b polno hitrostjo zavozil v razvaline. Prevrnivša lokomotiva je zmečkala strojevodjo in kurjača, da sta bila na mestu mrtva, zavirača pa je puhteči par tako hudo popa-ril, da je kmalu potem izdihnil svojo dušo.
Okrajni blagajničar ušel.
Ithaca, N. Y., 14. dec. Bla-gajničar countyja, Charles Ingersoll kteri je zašel v denarne zadrege, je pred dvema dnema izginol in ž njim vred razki okrajni denarji v znesku najmanj S12.000. Krožila je vest, da sije mož sam segel po življenju, kar pa le malok o veruje.
Zastrupljeu vodnjak.
Vest, da je v selu Armont blizu Kensico nekdo poskušal družino Hobart Coxa zastrupiti, je provzro-čiia veliko razburjenost. Cox je po sestnlk hotela za letoviščarje in ob jednem tudi pismouoša in postilijon med Armoukom, North Castlem in Kensicom. 14. dec. se je Cox podal rano zjutraj k vodnjaku na njegovem zemljišču po vodo za zjutraj no kavo. Ko je vodo prinesel v hišo, podal se je v hiev konje krmit. Po storjenemu delu vsedel se je z svojo družino k zajutrku in takoj so se nekteri člani pritožili o Čudnem okusu jedil. Cox to ni dalje opazoval in ker ni bil gladen, šel je iz hiše po svojih poštnih opravkih K sreči je pozabil zavitek in se moral še jedenkrat podati v hišo.
Ko je stopil v obednico, našel je vse svojce bolne; tožili so o hudih bolečinah v želodcu in vsa znamenja so kazala na zastrupljenje. Cox je skočil na konja in jahal v miljo oddaljeno stanovanje dr. Clarka, s kterimseje nemudoma povrnil v Armour. Zastrupljeni so trpeli hude bolečine in ko jim je dal zdravnik nasprotna sredstva, odleglojim je takoj in se konečuo posrečila rešitev. Preiskava je dognala, da je nekdo po noči vrgel v vodnjak najmanj funt pariškega zelenika. Cox nima pojma, kdo bi bil učiuil zločinstvo.
Nesreea na železnici-
Allentown, Pa., 13 dec. Ob 9. uri zvečer je trčil osobni vlak Lehigh & Susquehaua železnice,pri Friediers, mali postaji 12 milj severno od tod, ob premogarski vlak. Podrobnosti o nesreči še niso znane, pravijo pa, da so najmanj štiri osobe usmrtene, strojevodja, kurjač in nadzornik prtljage. Vsi trije so bil i iz Castona doma iu službovali na osobnem vlaku. Četrti usmrteni je Bignalui mož premogarskega vlaka. Prva dva voza osobnega vlaka sta pričela goreti. Nesreča se je pripetila na hudem ovinku.
,,Vse v reda" toda 31 mrtvih.
T a c o m a, Wash., 14. Iz Carbonado se brzojavno poroča, da je co-ronerjevo sodišče včeraj preiskovalo nesrečo v premegokopu in v svojem odleku izreklo, ,,da je bilo 31 delavcev utznrtenih vsled razstrelbe plinov, ktera je nastala iz njemu neznanih uzrokov". ,,In mnenja smo", se glasi dalje v odloku, „da je Carbon Hill Coal Co. storila vse potrebno za varnost svojih delaveev ter odpravila plin iz premogokopov iu tudi Bploh državne rudarske zakone spolnovala. Radi tega družbi uemoremo pripisovati uikak? krivde". Kako lepo se to glasi, kaj ne? Žrtve so pokopane, družine oropane roditeljev, družba ima denar in lahko naprej ljudi mori vsled malo-meruoBti.
Samonmor tovarnarja.
L a Salle, 111., 14. dec. Herman Brunner, načelnik Peru Bre wing Co. se je včeraj večer obesil. Pred nekoliko časom se mu je zmešala pamet.
Roparja ustrelil.
New Ha ven, Couu., 13. dec Štirje roparji so danes ob 3. ur; zjutraj obiskali hranilnico v Deep Riverju. Toda naredili so račut brez nočnega čuva ja Tykerja, dobro oboroženega moža, kteri se ni dol-go pogajal, ampak se tak<->j poglužil svoje dobre puške. Jeden roparjev se je zvrnil ua tla smrtno zadet, drugi trije pa brzo pobegnili. Ustreljeni je približno 35 let star in tn kaj neznan.
Kaznjenci zlatoiskalci.
Denver, Colo., 13. dec. Glav ni državui pravdnik, Campbell predlaga, da bi rabil i kaznjence v državnih in okrajnih jetnišnicah pri kopanju in iskanju zlata na javnih zemljiščih. Z dotičnim prihrankom upajo plačati državni dolg. Kakor Compbell pravi, ee bode Bkrbelo, da kaznjenci ne bodo tekmovali z drugimi delavci.
Svarilo prenio^arjem.
Indianapolis, 14. dec. Iz tuk8jšuega glavnega stana rudarske unije bo obvestili premogarske delavce v raznih dažavah v Mis-souriju, Kansasu, A^kansasu in Indian teritoriju da iščejo delavcev pod napačnimi obljubami, ker se ljudem lažejo, da tam ni štrajka, med tem ko v istini premogarji v Kansasu in Indian teritorijo že od meBeca marca štrajkajo.
D e s M o i n e s, Ia., 14. dec. V vseh premogokopih Webster conu-tyja bo premogarji ustavili delo, ker jim niso dovolili zvišanje plače.
Policaj ustreljen.
Alexandria, Ind., 12. dec. Minoli čeertek po polu noči je bil tukaj ustreljen policaj George C lie; zasačil je roparje, ko bo poŠto oropali in jih hotel prijeti, pri tem je pa eden lopov dvakrat nanj ustrelil, in policaj čez 30 minut umrl. Tu kajšuje prebivalstvo je pokojuemu policaju priredilo velik spored. George Clie je ostavil ženo in petero otrok.
Nemški kontraktni d*»iavci.
Houston, Tex, 12. dec. Scoy. prpgledovalec priBelniške oblasti je ogledoval tabore lesnih delavcev v Arkansasu, Louisiani in Missies p piju in prijel 43 Nemcev, kteri so pod kontraktom prišli v Ameriko, Isti so se morali podati v Galveston, kjer so jih izročili nemškemu Lloydu, kteri jih bode pripeljal čez morje, da jih zopet odvede na Nemško. Ako niso bili to Slovenci ali Hrvatje?
Evropcjsbe in druge vesti
D u n a j, 13. dec. Tukaj krožijo vesti, da je ministrstvo Clarv-Aldringen še predno pokazalo barvo, zgubilo žc pogum, in da se hoče umakniti pred ml«dočežko obstruk-cijsko politiko. Pravijo, da je kabinet že res'gniral, ali da uamerava isto storiti.
Moskva, 13. dec. Tristo kitajskih tolovajev, kteri so napadli belgijski misijon v Monkdenu, so vjeli in k smrti obsodili.
Bern, 14. dec. Pri zveznem zborovanju so izvalili daues radikalca Walter Hauserja zveznim predsednikom za 1. 1900. Hauser je sedajni podpredsednik doma, iz Waedens-veila v kantonu Zurich.
Vojna m
Scerci in k
Lorenzo Marque z, 11 dec. Iz Magalapye v Betscbuaualandu se brzojavlja, da se britiška armada pomika južno proti Rhodes;ji, v pomoč Mafekingu. Med potom s j izvedeli, da so Boerci Gaberones izpraznili.
Po boerskih poročilih, je v bitki pri Stormbergu zapovedoval geuerai Evart Grabler, višji poveljnik armade Oranje države. Njegovi ljudje so v plenil i tri britiške topove.
Frere, Natal, 12. dec. Britiška konjiča je včeraj ogledovala okolico pri Colensoiu imela prasko z Boerci, kteri so se umaknili čez reko. Gore je zasedal močan oddelek Boercev. Z-lezniški most pri Colenso je razdjan. Včerajšujo noč so razstrelili dva kamenita stebra.
Včeraj po noči je podpolkovnik Metcalfe s 500 možmi < la^il iz mesta, da bi razdjal baterijo Boercev na griču. Angleži so pregnali B er-ce iu jim odvzeli havbico, ktero so potem z strelnim bombažem raz-djali. Ko so se vi uili, zaprli s > jim Boerci pot. Anglež; so si z bodali morali priboriti pot, med tem pa je bil jeden častnik in 10 mož usmr-tenih, dva častnika in 40 mož ranjenih in 10 otreicev vjetih. Tudi Boerci so imeli velike zgube.
London, 12 dec. General Ga-tacre je danes poslal vojnemu oddelku nadaljno poročilo o svojem porazu pri Stormbergu. V poročilu pravi, napad na pozicijo Boercev je obetal uspeh; toda daljavo od M- 1-tene ni*o prav cenili in krajevna policija je nehote vojakom napačno poročala, Boerci so streljali raz ne-pristopne gore in Northumberland ui mogel več doseči sv..je prvotne pozicije. Irski strelci so se krepko držali ob strmini, dukler niše. uvideli, da si ue morejo pomagati, iu se potem umaknili. Jeden top se je prevrnil in morali so ga prepustiti sovražniku, drugi pa je obtičal v pesku. Boerski topničarji so izvrstno streljali.
Gatacre zaseda sedaj Bushuians Hoek in Ephergat, južno od Storm-berga ob železnici, Northumberland polk in irske strelce je p slal v Sterkstrooiii, da se odpočijejo. Northumberland polk je zgubil otib mož, ktere so Boerci vjeli.
Pretoria, 12, dec. V včerajšnji bitki z Methuenovo vojuo ob Mulder riverju so Boerci vjeli 41 Angležev. Vsled slednjih boerskih zmag vlada tukaj veliko navdušenje. Armadi bodo poslali božična darila.
Vsled druge vesti so Boerci ua prostem polju in ob gričih izkopali rove, z vejami pokrili, da bi naskok z bodalom obtežili iu z bod-čitni žicami prepregli. Do s dnčnega zahoda so se Boerci p -služevali samo jedrn ga t'pa, potem pa so uakrat pričeli z štirimi streljati. Kakor vjetniki pripovedujejo je Lvddit granata zadela med 40 Boercev, od kterih je samo 5 nepoškodovanih ostalo. Druge granate so se razletele po taboru in isto popolnoma razdjale. Boercev je bilo baje trikrat toliko kakor Angležev.
Frere, Natal, 12 dec. General Bartouova brigada si je danes tri milje od Coleuso osvojila močno pozicijo.
Pri zpadu iz Ladysmitha so Boerci Angleže zajeli in slednji so se -morali z velikimi zgubami priboriti skozi Bovražue čete. Zgubili so 12 mrtvih, 44 ranjeuih in 6 vjetih.
Laurenzo Marque z, 12. dec. Brzojav iz Pretorije opisuje
izpad, kterega je polkovnik Metcalfe minolo nedeljo s 500 možmi poskusil i7 Ladysmitha. I'pad prištevajo At sleži zmagom svojega or. *ja. V istini jbil njihov napad odbit se /gubo 9 mrtvih, 70 ranjenih in 17 vjetih. Boerci so zgubili tri mrtve, odlične meščane iz Pre-, t* rije, in mnogo ranjeuih, vsled tega vlada v megtu veliko žalovanje.
L o u d o n, 13. d. c. Poraz za porazim se naznanja iz južne Afrike. Poraz pri St »rmbergu še ni popolnima pojasnjen in ž« se poroča, da je bil tudi Methuen tepen. Imenovani general por ča sledeče: „V nedeljo sem streljal na močno pozicijo s vražuika na vrhuncu dolge gore, od štirih p -poludne do mraka. Ob svitu prihodujeg* dne so nas Highlauderji na južnem krilu napadli, kar jim je pa spodletelo. Nato so od topničarstva podpirane garde izvršil- pomikanje na desno in naski k na -redi, med tem ko je konjiča in p -štvo z baterijo haubi-cev pomagala pri napadu levega krtla. Moja vojna, ktera se je razvila v šest milj dolgo bojno črto ob Modder reki se je vzdržala d<. večera. Dams imam p »zicijo za nasipi Najmai j 12 00- » mož močnega sovražnika imam pred seboj. Naše zgUl>e s - velike.-1 Imenik s'ednjih m pridjan, t da že iz poročila je razvidno, da m- rajo biti zgube zelo velike. V boju v ponedeljek je bil usmrt-n gener:i 1 A. G. Wauchope, poveljnik H ghiai.d brigade iu j«-dei, naj;iadaruejših častnikov britiške armade, kt-ri si je priboril sv- je Javori k« v Kgiptu.
Do polu noči od Methueua ni do-^-p lop r< - ili. i p sam^znoetih bitke, razuu da s« je umaknol in Boerci morali imeti velikanske zgu-be. Pri t.m pa p. žabi omeniti svoje lastne zgul e, k ter*- tukaj po ma-lem cenijo ua 470 mrtvih, ranjenih in vjetih. P ročevab c'Telegrapha' v Modder Rivera pravi, marquis W ii chegter, kteri j^ v prvi bitki pri Modder Riveru padlemu podpolkovniku St pf .rdu sledil v po-veljnittvu Coldstream garde," je bil istotako usmrten v drugi bitki.
Druga bitka pri Modder Riverju je pričela minolo nedeljo, ko je bntiško topničarstvo pričelo streljati na p žici j i B > rcev. Sovražnik je odgovarjal streljanje in ue-pr. n. hom i je trajal topničarski l>-.j, doki. r ms . konečno v pouede-!jek zjutr ! i Angleži pričeli naskok. ' Vkljub m< ri ga str Ijanja briti-ških top v s ni-o umikovali iu | omahovali Boerci. Kakor hitro se j je naskok vrhunca pričel iu so topovi obmolknili, videli so Angleži od vseh strani streljanje. Kakor muhe so padali naskokujoči. Nekaj časa so čete omahovale in potem navduševane od svojih častnikov, naskok z n va poskusile. Toda tudi največja hrabrost se proti takemu streljanju ni mogla vzdržati in umakniti so se morali raz bojišča io iskati zavetja, kjerkoli so ga najti zam jjli in tam ležali ves dan med tem ko so jih veliki topovi
r-šdi pred popolmm uničenjem.
London, 14. dec. Pomoč za južno Afriko! Te besede so daneS odmevale po mestu. Sedaj je treba tvegati vse, i i ako tudi milica odrine na bojišč. V .jni urad je Bve-toval d a neg vladi vse rezerve Velike Britanije vp. števši milice, ktera se zamore vtrpetl, poklicati pod orožje, da se sestavi uova. 30 000 mož moina divizija, za službo v južni Afriki. Lord Roberts zahteva, da se odpošlje v Afriko večji oddelek indijske konjiče. Takoj nato je naznanil v .jni urad, da bode šesta divizija druzega vojnega kora v nedeljo odrinila v južno Afriko in se sedma divizija nemudoma poklicala pod orožje. Tristo britiških topničarjev je danes dobilo povelje iz Gilbratara odriniti v Kapstadt.
General Methuen je oficijelno naznanil zgube Angležev v bitki pri M agersfon t"i n u. Iste znašajo 832 m .ž mrtvih, ranjenih in vjetih. Med temi je samo od Highland brigade 64b' m »ž izvzemši častuikov. Brigada He je bojevala z izvanred-uim pogum -m, t »da tako hudemu streljanja se ni Tamogla ustavljati. Od častnikov je bilo skupno 15 usmrtenih, 47 ranjenih in 6 pogrešanih. Seveda so tudi Highlandci glede častnikov imeli največjo zgu-





I
I
N>
4
Jugoslovanska Katoliška Jeduota.
I
i
Sedež v ELY, MINNESOTA.
da hi jej pri povratku ne bilo potreba zvoniti.
S^daj f»e jp starca p lastilo nepremagljivo hr^pen^nj^, hrepenenje pi varujoči strehi, ^ -rkoti, pokoju. V-ded not rt* j nega nagona se je opotekal proti vratom, v hišo brez po misleka, komaj je ved^I kai dela. Toda tja je moral kakor bi ga vlekla kaka nevidna sila.
Kako prijetna gorkota mu j- ve]a nasproti, zuuaj na cesti pa škripajoč mraz.
Iz kuhinje je prihajal vesel pogovor in etneb, morda je ljubimec služkinj« prišel praznovat božični več-r.
Tramp ni pazil na to, počasi je stopal po stopnjicah navzgor in korakal mimo s kj^r je stalo božično drevo. Očarujoči in ginljivi akordi glasovira so niu doneli na uho, vm^s pa se je razlagal srebrno čist otroški glas.
Vrata na drugem koncu mr>stov-
bo. Koliko m ž j. i; rc- v l ■■[*■. te zvezde itd. Sladki melodični ža f° 5,ilii odPrt« ; nekaj plinovih
bitka, ni znatio. Zmig- j bi a ve— pasovi so mu doneli na uho____' ,u5i ie "iz*vitli«valo prostorno so-
kako drag., plača a. V p •iwl j-K Lihno m ginljivo, kakor simfonija ! toda »'kogar ni bilo notri.
URADNIKI:
Predsednik: Jožrf Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pkzdirc, 1024 gouth 13th St., Omaha, Neb. L tajnik: Ivan Govirc, P >x 105, Ely, Minnesota; II. ,, John Glob kuj, B x 302, Klyt Minnesota; Blagajnik: Matija Agntč, Bcx 266, E y, Minnesota.
PRE^iLEOOVALCI KNJIG: Johs Habja.v, B x 303, Ely, Minnesota; John Prkširn, Box :?S6, Elv, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Eiy, Minnesota.
D ipisi naj s-' blag- volijo p -ši i jati na I. tajnika Ivan G o v ž e t a, Box 105. Ely, Minnesota.
Društveno glasilo je „GLAS NARODA'
Boerci d bi
zjutraj s
pomoči
Gatacre porota, pri Sfcormbergu 23 in 62 ranjenih. S med vj«timi, kt»r« ijali. Pretrešujoči šili danes zjutraj v
t

la j*j bilo v bitki ni ž usmrt-Miih idnji se nahajaj. S' - B ». rci odpe->rizori so s*- vr vojnemu uraiu
tih.- sreče. Kako bolestno s. od- N>fcni potnik je vstopil, ter začu-m ■ v a i i ti nežni glas .vi v njegovem d"Ji°	svoje oči poel^gmtno
duhu — vzdr .miii so v njem tužne | opravljenem prostoru. Kako 8e je spomine — slike iz davno minulih stenah vse bl-st-lo. svilena za-,v	grinjala, krasne pod"be v širokih
P pnol je na mrzel z snegom! (joS*to okrašenih zlitih okvirih,
ko so naznanili Methueimv in o zgubah. Ž-n«k" so se drenj prednj" vrst'* iti milo prosile tise imenika, toda k>-r jth j premalo, moralo je « stati pri pr--čitanju — žalostn naznanila.
za
e bil.
kipi iz belega mramorja, v sr^di kra-' a postal z modro-svilenimi zagrinjali, p Sitim z srebrnimi zve/, icarni, za temi pa kup duhte-čih či^/k.
( Dalje pri h' dnjič.)
pokriti kameuiti tlak iti p kril o'iraz z tresočima rokama. Kakor v smjah je videl pred seboj svojo minol št, svoja otročja 1 ta, svojo mlad' st.
Ah kani si pr šla ti mladost, ti cvetlični vrt življenj i, poin cvetja, vonjave in solnčnih žarkov....
Iz zasebnega vira iz Edinburgh mla<l »t z vsem tvojim veseljem in je zv»-d ia ,.Ex -haiiK Tel-« rti i tv. jo otročjo žal- stjo... . mladost, j C.«.", da l'	lin :«r v . 1'».- ktera se c-l > v s-.lzah tak-, srečuc- Naznanilo. Rojakom nazna-
000 m ž bi. 4:. ]•• aril--. pr. L i s m h!ja----mladost prve ?rei<>sti, bjam, da smo tukaj v La f?alle.
dysm t h 11, 3' i 11 • n- -.rti . ali ram; s tvojim p nosnim čut rn čuteče IU-, ustanovili društvo, ktero se in mest 1 p i ' uia sv< ' dil. m <či, tvojim upau; m in hrepene- '»ode imenovalo: II iš do gospo-
Drobnosti-
Ako j" t » rea, p t'-u je g-nera nj m, tvojo ljubeznijo-. Clerv, general Hu h rj-vp dp velj-. Vse to je bil 1« kratek trenotek, nik iz severa napadel B --rce za njegova mlada zakonska sreča Je hrbtom, pri Mn pa j-* m ral pre-j kratke banje Revščina, ktera s-k^račiti reko Tugelo. med tem k. pri delavskemu ljudstvu podeduje je BuUer pri Frere postaji B rc- od roda do roda, je tudi okolu nje nadlegoval. V-: d t ga por- oiia s« ga pnčela plesti svoje zam -teu»-šle rudarske delile na b >rzi ?*•!< ,Ureže. In nekega dne je našel svoj kvišku V -jno minister-sv . tega ne dom pust in prazen — njegova veruje, kajti v^t je pri . h tro, da mlada žena se je naveličala strada-
bi zamogia biti resnična.
Božični večer trampa.
(Slik
a ii amen
Božični večer v velikem mestu kolikokrat so ga že slikuli pesnik se živo fantazijo — in vselej jedna-ko ... Bliščeča svitlo'.a, lužice sveč, razsvitljena okna. krasni venci, zelene smreke, ali j"lke in nad vse to blesteča snežna odeja. — Res vse prav lepo, slikarja priča-k uj oče.
Zimski iv.s — božični čas —zgoraj bliščeča luč, z dišavami napo jen zrak, razne prilike za plesne veselice in svečanosti, nepretrgan« vrsta zabav — uživai ja — idolaj pa tema bede, siv. teniae ste e, umazani briugi, led-na s -pa zime Je li mar še kje najti v^čj., na-sprotstv > ? —
Na cestah velikega New York« je polagoma mirae|še p .stalo; liud je so praznovali sveti večer — ne-kteri v krogu svoje druži ne, dru-i pri razkošnih slavnostn h p .jedi-oah. Po zraku je pog »sto naleta-val lahek sneg. plmove in elek rti'-ne luči so svetile kakor skozi tanek paičolan in v njih vem suitu s bili snežui kosmi vid* t , ksiKor b!e-steči kristali-
V raztr^aiK> obleko zavit tramp je Korakal počasi v senci ob hišah. Včasih je kak žarek izza pregrinjal na oknih razsvetlil njegov obraz — bil je bled in upaden — berla in pomanjkanje je zarisala vanj svoj -črte. Motne oči so bile globoko udrte. pogled bojazljiv in nemiren. Na obratu se mu je bral skrajni propad, in siva, štrleča brada gn je delala š« bolj strašljivega. Pred krasno hišo se je ustavil. Iz okna dolenjega nadstropja je svetila luč čez cest-i. Za čipka^im zagrinjalom je velika jelka razpro-tirala svoje zelene veje, na kterih se je blestelo v vseh mogočih barvah.... goreče iveče, Bvitle steklene krogle, blišče*
nja in ga prepustila svoji os.-di.
Ridi same sebe, bi tega ne bil* J -t rila, toda da bi njen otrok mo ral stradati, tega ni mogla dalje | gledati.
Malo ljubko otroče z rumenimi kodri, bilo je njegovo srčice, nj go\ Ljubljenec. Kaj jh vendar *iz ujegj* p stal j ? — Uboga Dor ca!
Dve grenki solzi ati se utrnili ra/ nagubano hce trampa in bolesten vziih se je dvignil iz njegovih prsi. U0"gi starček, brez doma, brez Iju-' ezni 1 Takrat bi se bil rad znebi! življenja kakor nadležnega breme na. V tihi mesečni noči je stai ns* Bam tnem pomolu in giedal v črno v dovje, ktero je v srebrno biišče-čih valovih šumelo ob njegovem vn. žju. Tajj dolu bi našel mir in p k«• j — toda strah ga je bilo pred mokrim grobom, pred straliovno tišino na okrog, da je strepetal in
^ z .pet oklenol Življenja. Vsaj mu mo 0 proračunskem provizoriju iu j- ostalo še jed no upanje, upanje 0 provizornem podaljšanju finaci-ua svidauje. Toda ni imel več do- |jaiue nagodbe z Oger^ko. — Ruski volj moči, z nova pričeti vapeŠMU Car namerava odpraviti pregnan-
d a r s k o društvoali Boardings B ses Union. Ako kdo želi kaj na-tančnej ga pozvedet i naj se oglasi pri predsedniku: Mihe Powalia. Zborovanje je vsako drug nedeljo. Ako želi kdo pristopiti k temu društvu naj se oglasi v Majk Po-wallo stanovanju ali prodaj^loici. Majk Po wall , predsed., Joe Kobe,
podpred=ed., J« e Debevc, tajnik.
* *
*
Ponesrečil je v rovu Anton Z u p a n č i č v F r. e'v, Pa., dne 9. nov. t. 1. P .kojnik je bil 43 let star in zapušča vdovo iu dvoje otrok. Anton Župančič je bil tudi zv. st naročnik našega lista. Obžalujemo, da se uam take vesti tako pozao nazuamjo ; kadar gre za kako neznatno osobno zadevo je pa tak j napisana. Pokojnemu bodi zemlja lahka !
*
* *
Požar n a Dobro v i. Sodna preiskava, začeta proti Ivanu Tomšiču, ki je bil obdoižen, da je na D )brovi 18. m.v. zauetil požar, se je ustavila in je Tomšič izpuščen iz zapora, ker se je izkazala njegova nedolžnost.
* * *
Raznoterosti. — Hrvatski sabor bilje sklican na dan 30. nov. Pred B. žlčem se bo razpravljalo sa-
izginol od tam priljubljeni stotnik 25. bataljona p.-lskih strelcev, Gustav pl. E' Est-ocqne. Tega je že mesec dni. Vsi p. skusi, da bi ga kje zasledili, so ostali brezuspešni. Nekateri mislijo, da se je pedal v
Afriko, da ustopi v vrste Boercev. * *
*
Celovec napreduje! Celovec je dobil avtomatično napravo, ki toči žganjarjem kar na ulici „žgočo kapljico". Le par krajcarjev je treba vreči v avtomat, in žga-
njar si ,,priveže svojo dušo".^ * *
*
Trpinčenje na ogrskih sodiščih. Se so barbarski dogodki v Mosci povsod v živem spominu, a že zopet javljajo iz Budimpešte, da se jd v nekem mestecu na južnem Ogrskem pripetil podoben slučaj Sodnik je neko žensko, ki je bila v preiskovalnem zaporu mučil tako, da je umrla vsled tega. Sodnika so obsodili v devetmesečno ječo.
* * *
Zakaj se Slovaki izseljujejo? Madjarski škof Ivankovics je nedavno izdal pastirski list, v katerem naglaša, da se Slovaki zato tako mnog številno izseljujejo v Ameriko, ker ne umejo madjar-ščine, da bi mogli konkurirati z madjirsko industrijo. Zato opominja škof duhovščino, da snuje pov-sodi madjarska — pevska društva, ua se bodo Slovaki-učili madjarska jezika. — N », S"daj bo pa že
p jmagano revežem Slovakom! * *
*
Otroka od vedi a je ueznana elegantno, sivo oblečena dama dekii Kieozi v Brnu. Dekla je imela dve leti starega, lepega dečka, ki pa ji je delal le skrbi in stroške Znt« - je objavila v listih ponudbo, da izroči sina poštenim ljudem, ako ga sprejmo za svojega. 15. nov. je prišla neznana duma in holelu sina dekle Kienzel. R kla je, da se piše Ncvak in da stanuje ua Franc-Jož-fovi cesti št. 94. D~Ua ji je rekla, da je bin pri n enem bratu. Dama je šla tja in vzela srna. Ko je prišla mati otrok« va v hišo, kjer naj bi stanovala g spa Novak, soji •judje tam povedali, dn gospe Novak sploh ne poznajo v hiši. Dama je izginiia z otrokom brez sledu u Brna, iu mati seseOaj strašno kesa, da je dala sina neznanki.
b j za obstanek, manjkalo mu je tn -raličnega poguma in padal je v dno globokeje, od stopinje do 'pinje, do zaničevanega trampa brez d: movja.
stvo v Sibirijo, kar ves civilizovani svet z veseljem pozdravlja. — R idi tega, ker se je ogrska kvota neko-ltko zvišala, je prišel ogrski mini-sterski predsednik v nemilost, in
Mraz je pretresel njegov život, j mu je množica klicala: Aozug njeg vi udje so b:ii otrpneni kakor Szeli ! Na vešala z izdajalcem ! — 1 jd S težavo se je zopet .vzdignil, V Belemgradu pri vodstvu užitni-na kamenitem tl iku bi bil zmrznil, skih uradov so prišli i a sled veli-Kaj rnu je tudi tudi kazalo druzega, knuu poneverjenju. V Srbiji je pač i eg > potovati dalje, morda vendar marsikaj gnjilega n»jf|e kje kak kotiček, kjer bi za m« geI prenočiti. Med ljudi se ne
*me podati, vsaj je izobčen iz človeške družbe, jeden odveč, kterega nikdo ne sprejme pod streho. Trpka zagrizenost se ga je polastila;
h kako je sovražil ta svet, kteri ga |e pahuol od sebe, poteptal v prah, ta trdi svet, kteri hladnokrvno iu bretsrčno gleda bedo, ktero si je sam ustvaril!
Sedaj so zaškripala vrata železne ograje pritličja. Ista so se odprla od znotraj in v ogrinjalo zavita ženska osoba je hitela s posodo v roki čez cesto v gostilno na vogalu, ktera je bila še odprta. Trampa ni zapazila, toraj vrata samo priprla,

.,Mrt va rok a". — Dunajski čas ipis ,,Statis.tische Monatschrift" prinaša pregled imetka ,,mrtve r«>ke4'. Iz tega vidimo, da je vrednost imetka katoliške cerkve v Avstriji označena v — 509,416 968 ^hl. V ti vrednosti imetka je zastopana ljubljanska škofija z — 13.5S9 281. gld. ^Goriška pa s 3,-061.8:28. gld. Ei, same obresti tega velikanskega kapitala zadostovale bi, da se zveča vsem nižjim duhovnikom iu vsem učiteljem plača na
dostojno višino.
* *
*
Zginol s t o t u i k. Z Dunajskega novega mesta javljajo, da je
Listnica nrediiištva.
Od sedaj naprej moramo avstrijsko veljavo računati v kronah in vmar|ih, ker z novim letom nastopi ta veljava v obč. ; saj je račun luhek, 2 Kroni je 1 gld., ali 1 krona 20 centov in ažijo na zlato, ker Avstrija še nema popolnoma vrejene zlate veljave kakor Zjed. države.
Rojakom odpošljemo sedaj zt; S20.8S 100 kron avstr. veljave, pri dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
Nekaj rojakov je naroČilo pri nas Mohorjeve knjige, a ni na vedlo natančnega naslova, ker pt p. šiljamo knjige ali po ekspres, ali registrirano po pošti, moramo imeti dober naslov, ne le: South Chicago, ali Joliet, ali Butte Mont., zato prosimo kmalu dobre nasljye, da i to odpravimo.
Nepoznan rojak v Biwabik, Minn., je nam doposlai $1.80, a ne vemo kdo, ker ni zapisal imena.
G. J. S—r, Gates, Minn. Vaš spis pride kmalu na vrsto. Hvala.
G. J. P—n, Joliet, 111., AvBtrij-sko-Ogerska država šteje 41 in pol milijon*' prebivalcev, nekteri sta-tistiki rji celo trdijo, da 42 milijonov. Skoraj 32 milijonov je katoličanov, čez poldrugi milijon Judov in blizo 4 milijone protestantov. Mi tudi Vam želimo srečne in ve sele božične praznike, uživajte jih se zadovoljnostjo še mnogo let.
SLOVENSKA
rR.\TIK\
za katoliško ljudstvo
za navadno leto 1900
imamo naprodaj po 10 centov komad poštnine prosto ; za nje se nam lahko pošljejo poštne znamke. Ako kdo vzame 50 komadov jih damo po 6 centov, toda ekspresue stroške nemoremo plačati rui.
A-dP' V Clevelandu, O., prodaja p rati ko JOHN GRDINA, trgovec, 1751 St. Clair St.
Koledar za teto 1900
pričeli smo te dni razpošiljati in velja le 25 Centov poštnine prost?, ter je zelo zanimiv. Obseg: Koledar, to je dvanajst mesecev se zgodovinskimi podatki in nato sledeče koledarske stvari. — Prebivalci Zjed. držav.
—	Nastanek zvezne vlade ameriške. — Sedanja površina Zjed. držav. — Države, ki so podpisali ustavo Zjed. držav in territoriji.
^— Bistvo zvezne vlade. — Raz-predelnina držav z važnimi podatki. — Gesla posameznih držav.
—	Starost ljudi. — Bužična sreča. (PovestJ — Rokovnjači na zap»du. (Popis z 2 podobama.)
—	Črtica iz življenja cesarja Fran Jožefa. — Moj stric. — Železniški čuvaj. (Povest.) — Squire Murphy. (Črtica iz amerikanske-
iga življenja.)—V pesteh sovraž-uika. (Zgodovinska povest.) — Mati. (črtica iz starih časov v Arkansasu. ) — Na preužitku. — Strel. (Pripovestiz življenja ob goriškej meji ) — Kako sem medveda vjel. (Lovska humoreska s petimi slikami.) — Posnetek naselbinske postave. — Sveti za naseljence. — Bogatstvo predsednikov. — Letna siužbenina uradnikov Zjed. držav. — Po koliko dobivajo vladarji v Evropi. — O priličnih nezgodah. — Pomoč pri ezgedah. — Občekoristuo. — S.rokost uekterih večjih rek. — f Mil. škof Janez Vertin (z dvema slikama) — Leto 1899 (z dvema slikama). — Smešn;ce z slikami. — Naznauila. Koledar obsega 104 straui in je tiskan na lepem papirju. Ko aki se-ii te po njem !
Na pro flaj iz uroste roke
POSESTVO in HIŠA štev. 34 v Cerkljah, ok raja Krško na Dolenjskem, poleg hiše je vrt z lepim sadnim drevjem. Posestvo je pri v. li-kej centi in pri tem tri velike njive tu ti v lepem kraju. To posestvo za to prodam, ker ne nameravam iti več v stari kraj in imam vso družino tukaj. Cena iu p gr.ji se zvedo pri : John Stanko, 1706 St. Clair St., Cleveland, O.	( 1 ap )
Slovenci in Hravtje y Chicagl
pripravite se na
Maskeradni ples
kterega priredi
Slav. podporno too ..SLOVENIJA"
št 44 češko Slov. brat. podp. Jed. v soboto dn« 27. jannvarija 1900
V NARODNI DVORANI ua vogalu Centre Ave. in 18. ulice.
Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osobo 35 ct. HJ3T- 10 najlepših in karakterističnih mask bode dobilo darila vredna 875, tjmu sledi tudi nekoliko skupnih daril.
Udeležnikom se ponuja živahna zabava in vabi k cbilni udeležbi
ODBOR.
Za Bozic
pošiljajo kaj ra-
________ di naši rojaki
svojim sorodnikom darila v novcih in to najbolje Bt«- re, ako se poslu žijo posredovanja Fr. Sakser-ja, 109 Greenwich St., New York, kteri jim novce najceneje, najhitreje i d sigurno domu podlje.

Nekaj izvodov
knjig sv. Mohorja
imamo še na razpolago, kdor rojakov nam pošlj - SI.25, jih poštnine prosto pošljemo.
!4je sta?
ANDREJ TURK in JOSIP PE-TRAS, lani smo se razšli v Mem-phi^u. Teuu , iu sta jo mahnilt proti Minnesoti, od onega časa nisem nič o iiju čul. Rojake prosim, ako je njuno bivanje kaj znano, di blag volijo naznanit-: John Turk. (Anžiček). Venhard Camp, P. O. Malvern, Ark.
r!ace Meat Wet,
Jos. Asseliu, Prop., 337Fifth St., Calumet, Mich.
Za praznike imamo lepo zalogo finega prefcajmega mesa, kokoši, zajcev iu mladih prašičkov.
Naša posebnost so
Z2T kranjske klobase.
Posebno pozornost bodem dajal Slovencem !
Naznanilo.
R Jakom naznanjam, da sem preselil svojo trgovino s knjigami iz Jolieta, IU., v Cleveland, 0 , ter se priporočam za nadaljna naročila, ker ravn. s daj shiu dobil mnogo povestuih iu krasno vezanih molit-veiiili knjig. C^uik pošljem brezplačno, ako mi kdo zanj piše. Za naročene knjiga naj se mi blagovolijo uovci takoj z naročilom poslati.
Ravnokar sem dobil liste s podobami pastirčkov za božične jasli-I*e in jih prodajam po 5 ct., 6 listov za 25 ct., na vsakem listu je več različnih podob pastircev, jagnjet, rojstvo itd. Kar kdo želi, naj mi piš^; ra«U znesek mi lahko pošlje v poštnih znamkah.
Na i r daj imam tudi slovensko PRATI KO. mala velja 10 ct., velika 15 centov.
Z spoštovanjem
Math. Pogorele,
(347 Hamilton St. Clevelaud, O.
Kje je!
LUKA CAMPA, domaiz Soiražice pri Ribnici, pred enim letom je bi val v Horr, Park Cj., Mont. Ako kdo rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Frai.I B e n k, North Kem^rer, Wiuta Co. Wyo.	(2)
Svoji k svojim !
Podpisani naznanim, da sem od* pri novo
PRODAJALNO Z GR0CER1JAM1
1702 St. Clair St., Cleveland, O.
ter vabim rojake in znance k obilnemu obisku. Skrbel bodem vedno, da jih postrežem z svežim blagom, po primerno nizk^j ceni in vsake naročilo hitro zgotovil. Kdor ae želi prepričati, naj si naroČi raznovrstno blago in brzo bodo postrežem Priporočaje se:
Fred Svoboda,
1702 St. C:air St., Cleveland, O.
(20. f.)
Naznanilo.
Slovencem vChicagi, 111., naznanjamo, da se je tukaj ustanovilo novo društvo z imeuom sv. J u r j a štev. 960 (Catholic Order of Foresters). l'o je najcenejša Jednota v Zjed. državah. Pri tej se plačuje po starost:, od S1000 plača prva vrsta 48 ct. na mesec, poslednja pa 88 c.
lani se sprejemajo od 18. do 45. leta, vsak Slovenec lahko pristopi ako je zdrav in podučen v katoliški veri. Glede usmrtnine se lahko zavaruje od $500 do 83000. Za bolniško podporo se plača $1 na 3 mesece, podpora pa je najmanjša S5, največja pa 87 ua teden, in na društvene stroške obišče bolnika zdravnik vsak teden enkrat. Do koncem tega leta se sprejemajo člani proti polovični vstopnini. Ako želi kdo natančneje pojasnilo, naj ee oglasi pri predsedniku: Ant. Gregoriz, 764 Ali por t St., Chicago, IU., ali pri tajniku: John Stephanich, 666 Tkroop St., Chicago, ILL
proste roke
ipxodscj
v Kandiji, poleg Novega mesta.
Pri Kondatu, popr«je pri Štrnrr-beijuu, stara znana
GOSTILNA,
vedno dobro obiskana; leta 1890. je bila vsa hiša predelana in je sedaj tudi pr pravna za prodajalnico pole^ krčme in š^ posebej za mesa-rijo. Hiša ima 7 sob, 2 kuhinje, kaščo, o ki. ti, ledenico, skedenj in pod, 2 senici, 2 konjska hleva, 3 svinjake, drvarnico, shrambo za vozove, listnico, velik v, t pri hiši za zelenjavo, ktera se doma rabi. Cena je 15.000 gold.
Dalje prodam
veliko kmetijo,
velik travnik na kterem se ua kosi 24 voz mrve, vse pri domu pri bolnišnici usmiljenih bratov, 40 oralov niiv in 2 Kozolca, vse strehe so pokrite z opeko. Cena 12 000 gold.
^ tiri dele h o s te, vredno 2200 gold. Vse skupaj prodam za 29.200 gold. Prod am tudi domačijo posebej kakor je kupcu na voljo. Uzrok prodaje je ker sem sam. . in nemam dedičev. Naslov je narediti:
John Konda,
Kandia, št. 43 pošta Novo Mesto, Kraujsko, Avstria.
Frdflcoska parobrodna družba
Compapie Generate
Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - INNSBRUK (Avstria)
Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih oh 10 uri dopoludne.
Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street:	?
L' Aquitaine La Bretague La Normaudie La Champagne L' Aquitaine La Gasc"gne La Normaudie La Bretagne L' Aquitaine La Gasgogue
i- Pr--razred	^avre ve-
ljajo $60 in višje
Glavna agencija za Zjed. države
york! roadway, nkw
21.	dec.	
28.	II	
4.	jan.	1900.
11.	»>	1900.
18.		1900.
25.	»»	1900.
1.	febr	. 190O.
8.	»»	1900.
15.		1900.
22.	»»	1900.

ktere imamo v naši zalogi in jib
odpošljemo poštnine prosto, ako bp nam znesek naprej pošlje:
Molitvene knjige:
Sveta nebesa, zlata obreza, $1. „ „ v usnje vezane, 70ct.
Rafael, zlata obreza, SI. ,, v usnje vezane, 80 ct.
Kruh nebeški, zlata obreza, $1.20 ,, „ v usnje vezane, 90ct.
Jezus na križu, zlata obreza, $1. „ „ „ v usuj. vezana, 80 ct.
Presveto srce Jezusovo, zl.obr., S 1.10 „	t> „ v usnje vez., 90ct.
Zvonček nebeški, zlata obreza, 80ct. ,,	„ v usuje vez., 55. ct.
Kruh angeljski, v usnje vez., 65 ct.
„ v platno vez., 42 ct.
Spomin na Jezusa, zlata obr., 98ct. „ ,, „ v usnje vez.,55ct.
Pravi služabnik Marijin, zl. ob. S 1.10 „	,,	,, v usuje80 ct.
Naša ljuba Gospa, v uns. vez., 90 ct
Druge slov. knjige:
Zgodbe sv. pisma, 40 ct.
Evangelij, 50 ct.
Svet<« pismo, 6 zvezkov, $5.
Veliki katekizem, 45 ct.
Mali ,, 6 ct.
Abecednik veliki, 25 ct. ,,	mali, 12 ct.
Slovarček nemško-slovenski (Pau lin), 35 ct.
Slovarček angleški (Paulin), 35 ct.
Bleiweis Slovenska kuharica $1.80.
Iluhad pripovedke I., II., in III. zvezek po 20 ct.
Cvetina Borograjeka 35 ct.
Princ Evgen Savojski 24 ct. Sveti Izidor, 25 ct. Sveta Notburga 18 ct. Nikolaj Zrinski, 20 ct. Sveta Germana 12 ct. Pripovedke za mladino 18 ct. Zlati jubilej ces. Franc Josipa 35 c Naš cesar Franc Jožef I. 25 ct. Marjetica, 50 ct. Gozdovuik, I. in II. del, 50 ct. Črni bratje, 20 ct. Cesar Maksimilijan 20 ct. Sto pripovedek za mladino 20 ct. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 24 ct. Sveta Genovefa, nova 16 ct. Eno leto m«d Indijanci, 20 c t. Andrej Hofer, nova izdaja 20 ct.
„ „ stara ,, 14 ct. Naš dom I. in II. zv., 20 ct. Pagliaruzi I., II. in III. zv., 50. ct. Zbirka ljubimekih pisem, 30 ct. Mati Božja na Blejskem jezeru, 10 ct. Ave Marija, 10 ct.
Podpisani se priporočam V8«m Slovencem in Hrvatom v Omahi ir okolici, da obiščejo prvi slovenski
9
1024 South 13. St,, Omaha, Neb.
Vedno sem pripravljen vsakomu dobro postreči z dobro pijačo., finim w h i s k e y e m in izvrstnim; smndkami. Tudi imam lepo urejena prenočišča ; ako kdo sem pride in ne ve kam. naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe).
JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb.
r
<
i
4
^ ■<£■■■■•..«2- .....'-J- I ~ . ^
.....
Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici se toplo priporoča
STROGO SOLIDNA
CHAS. R. WEITERSHAUSEN,
212 Ohio Street,
Allegheny, Pa.
\
Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačanju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napravija : pooblastila, kupne pogodl)e, preskrbuje d^dfe< ine in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v stnro domovino ceno in hitro. Prodaja PRE VOŽNJE LISTKE za vse parobrodne črte.
GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI.

A
r>
ri i
i
6 r['
H
5
s
K
I
ION. TANCIG, slovenski fotograf,
v Calumetu, Mich.
se uljudno priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za svoje d^lo jamčim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broches za ženske, ravno tako IGLE za možke vse z slikami, kar je zelo pripravno darila ob raznih prilikah.
Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 25 centov naprej.
Ponarejam slike iz stare domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših ljubih doma, in vse skupaj denem na eno sliko, ravno tako kakor bi bili objednem slikani.
Z spoštovanjem udani
L^J
CALUMET,
IGNATIUS TANCIG,
MICHIGAN.
Ustanovljena 1884!
THE CARNIOLIA CIGAR FACTORY,
F. A. Dusohek, lastnik.
Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smotke (Cigars) po jako n i z k e j ceni.
Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali ..Kranjska lepota Cigars" z barvano sliko.
Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo.
Na zahtevanje pošiljam cenik (£rice list).
Naročila se vestno in točno izvršujejo.
Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresu prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi novci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na „Glaa Naroda". Moj naslov je:
F. A. DUSCHEK
OFFICE: 1323 2nd Ave.,	NEW YORK, CITY.
By o ji k tvoj i m 1 Spretni ageafje •« «prejmo proti ngodnin pogojem.
JOHN GOLOB,
izdelovalec
umetnih orgelj
se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najeenjšim 3 glas-nim od «25 naprej in treba dati $5 „are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno
JOHN GOLOB,
203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala:
Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da harmonike izdelane po John Goloba imajo čiste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti pri vsakej godbi na lice, trobente ali piičaii.
Vina na orodaj.
Dobra rudeea in črna vina po 40 do
55 centov galona e posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo .pošlje tudi novce ali Money Order.
NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street.,
San Francisco Cal.
Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na nove urejeni
SALOON,
kterega odprem dne 1. januarja
1899. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE.
Z spoštovanjem
John Barich,
DOLAR BAY, MICH.
nnflllnrnlŽUnnllŽhia
Josip Losar v East Helena, Mont.
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODILE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni.
Slovencem in Hrvatom v Lead-ville, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam svoj
^saloon^
400 Elm Str.,
Leadville, Colo.
Vedno točim fino, sveže PIVO, dobra VINA, izvrstni WHISKEY, ter prodajam fine SMODKE. Pri meni Be Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obileu obisk se priporočam z veleštovanjem
IGNAC MIKLICH.
H^arfcltL. ZE^ZapsoZtL na ELY, ------ MINNESOTA,
priporoča Slovencem svojo
trgovino z različnim blagom,
kakor obleko za moške in otroke, čevlje, škornje in druge stvari, kakor tudi zlatnino vsake vrste.
Vse blago je dobiti po nizkej ceni.
Dalje priporočam svoj lepo urejeni
v onilni poset, ker točim izvrstno sveže pivo, fina vina in whiskey ter imam vedno v zalogi fine s m o d k e.
Rojak naj podpira rojaka !
KNAUTH, NACHOD & KUEHNE
No. li William Street
Prodaja in pošilja na vso dele sveta denarne nakaznice, menjict* in dolžna pisma.
Igposlnje in isterjnje zapuščine in dolgove.
Slika predstavlja
srebrno uro
z jednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim, Elgin kolesovjem
na 7 kamnov samo. . . tj)13.50
in na 15 kamnov samo ^>15.00
Na zahtevanje se razp šiljajo ce niki frankovani.
Poštena postrežba in amstvo za robo je moje geslo
Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjem:
Jakob Stonich,
8». E. MADISON STREET. CHTfAftO. ILL
Podpisani priporoča vsem Slovencem Bvoj kras-
Florence
177 Atlantic Ave., Brooklyn. N. Y.
Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo
Posebno
86 priporočam rojakom z& t&zub svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji mo&i.
Slovenci obiščete me obilokrat)
'i k svojim!
spoštovanjem
Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
HIHIlEiaHIHHEH!BHH:HHEH!EiaH Bllip«
m
BI
■I ■
■ ■
M H
HI M IS
Mestna hranilnica ljubljanska
obrestuje tudi nadalje hranilne vloge jg
PO 4r°|o	i
brez odbitja novega rentnega
S3
davka. j|
Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja narav- Jgj D ost ali pa s posredovanjem „Glas Nahoda".	Jg
iS

Narocujte se na
Koledar „glas naroda"
za leto 1900.
Oen^Lsu 2S cento"v.
Izide prvo polovico decembra.
JOHN VENZEL
izdelovalec
KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK
sh priporoča rojakom za izdelovanje in popravo. Ceu» so primerno nizke, delo dobro in trpežno. Najnižja cena trovrstnfti harmonik je f IS do S35 in naprej. Izvršu ^m tudi na (i in 8 glasov. Razpošiljam jih s pravico, da si jih lahko vsak ogleda na Express Office. Glede natančnejih pojasnil se je pismeno obrniti na:
John Venzel,
30 King St., Cleveland, Ohio.
O O C
■ • " ) J J M
"gttMI&ra v:;,...	!

NAJNOVEJŠE!
Austrian Hungarian Model Tobacco §
izdelovalec
Alojzij 209-14th St., BROOKLYN, N. Y. 209-14tb St. 1
Ta tobak je izvrsten za pipo in za žvečenj« (čik). pripravljen je prav po avstrijskem načinu. Ni smet, kakor drugi t->baki, ni iz samih korenin ali sladak, temveč izvrsten tobak iz samega perja rezan.
Zavoj stane samo 5 centov.
Slovenski delavci zahtevajte povsDdi:
Austrian Hung- Model Tobacco
te?5" Razprodajalci dobe popust, ^ta«
HRVATSKE DOMOVINE SIN"
glasoviti in proslavljeni zdravnik
BrMJWM PBMBK
sedaj nastanjeni zdravnik na
So. East corner 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY, M0.
kateri je predsednik velikega nemškega %-'u^ilišča ter predsednik zdravniškega društva in jndnn najpriljul ljeuejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu,
priporoča se slovenskemu občinstvu
za zdravljenje vsakovrstnili notranji! Mor
tudi vnaniiii Meznij.
Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku,Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sana oboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše Človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami
Dr. G. IVAN POHEK,
postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Kadi tega naj se vBa-kdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo-
jega rojaka Dra. Gjura Ivana P-^heka. On jp na
S^bp-bi ~n e ±-n siDOi^d-OZLO
nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku,	Kansas City, Mo.
Stovani gospodi
Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter Be nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da Be Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak.	K a r o 1 B 1 aži n a,
Canion Ferry, Mont.
Dr. O. IVA.N POHEK
seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok:
v tem je nedosegljiv.
kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natauko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to' pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo
zasluženi denar.
NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na:
Dr. G. IVAN POHEK,-
So. East 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY,
MISSOURI.

* i

•L ik