gtev. 8 — Letnik V. PTUJ, 22. februarja 1952 GLASILU UOVUDULMLNL ^RUNTE ZA PTUJSKI OKRAJ UREDNIŠTVO IN UPRAVA PTUJ. MLO, JL NADSTR. - TELEFON «T. 156 ČEKOVNI RAČUN PRI NARODNI BANKI PTUJ STEV. 643.903234 UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK V R A B L J02E ROKOPISOV HE VRAČAMO p, » TISKA MARIBORSKA TISKARNA I ' Cena din 6-— %a uresničenje načrta o graditvi KuSturnega doma lieroja Lacka o zamisli graditve kulturnega domi v ptuju smo že čitali dva članka v Ptuj- ^em tedniku in en članek v maribor- jjjem Vestniku. V prvih člankih so bili pekateri neutemeljeni podatki. Gre predvsem za velikost dvorane. Ta bi naj dejansko sprejela 2500 do 3000 ljuai. «j-aka kapaciteta dvorane bi bila do ne- mere realna. O tem še bodo sprego- vorili strokovnjaki iz sekcije za pro- jektiranje s predložitvijo idejnega na- črta i" s f>roračunom finančnih sreds.-.iv ^er materiala. posebnost problema predstavlja etap- na graditev. Ta ngrekuje predvsem ve- likost samega objekta. Ta bo obsegal prostore, ki jih potrebujejo množične organizacije in društva. Drugi problem ie vsekakor finančni in tretji maieri-ilr ni. Brez zadostnih obojnih sredstev si ni mogoče zamisliti graditve. Med sekcijami je resno pristopila k ^elu sekcija za projektiranje, ki izdelu- je osnutek, ki bo tvoril podlago za oro- račun finančnih sredstev in materiala. Xa osnutek bo tudi podlaga za razpis natečaja za nadaljnje osnutke in za :z- biro najboljšega osnutka za dokončno izdelavo projekta. Rešitev finančnega vprašanja bo v okraju in mestu samem ljudi najbolj za- nimala. To vprašanje daje odboru za jraditev in sekcijam na sejah pobudo za živahne diskusije, za razne predloge, protipredloge in dokončne sklepe. Treba je omeniti še nekaj virov do- hodkov. Mestna Zveza borcev NOV je prispevala okrog 400.000 din. Okrajni jn mestni ljudski odbor sta zagotovila, da bosta vsestransko podprla graditev in sta predlagala podjetjem, naj prispeva- jo iz lanskoletnih dobičkov v fond za graditev. Prva je prispevala Mlekarna Ptuj 100.000 din. Sledila je Pletarna -oj. Ptuj z zneskom 50.000 din in z obvez- nostjo: letos 1000 ur prostovoljnega de- la. Čevljarska zadruga Lovrenc Drp. je prispevala 25.003 din. Kolektiv Čevljar- ske zadruge Ptuj 'e prekosili Pletarno i zneskom 60.000 din in z obveznostjo prostovoljnega dela. Sindikat Okrajnega lodilča Ptuj je podprl ikcijo s prispev- 12.000 din in s prostovoljnim de- lom. Vidi se, da ni šla agitacija za ditev doma mimo sindikalnih občnih zborov. Sindikalna podružnica zdrav- stvenih delavcev št. 3 prispeva iz svoje blagajne 1500 din in 1000 prostovoljnih delovnih ur. Podružnica št. 2 pri Pe',o- viji, podružnica tekstilcev in barvarne Ptuj, podruž. poštnih uslužbencev Ptuj, podruž. OLO Ptuj ter podružnica št. 1 komunalnih podjetij so se prijavile z obveznostmi o prostovoljnem delu. Gor- njim denarnim prispevkom se pridruži še del dobička II. Okrajne gospodarske razstave in sicer okrog milijon dinar- jev. Tudi Gasilsko društvo Ptuj se je postavilo z obveznostjo 1000 ur prosto- voljnega dela. Vprašanje potrebnega lesa bi rešili na ta način, da bi prispevala vsaka zadru- ga, državno posestvo in privatni lastnik gozda po 1 ali več kubičnih metrov le- sa ne glede na vrsto. Tako bi bil ta problem najlaže rešen. Zamisel organi- ziranja lastne apnenice in pridobivanja še ni rešena. Predlog, da bi naše ope- karne zalagale opeko po proizvodni ce- ni, ne bo težko izvedljiv. Sekcija za tombolo, kakršne se nI bi- lo v ptujskem okraju, je pridno na de- lu. Ta bi naj bila predvidoma v začetku maja. Kot glavni dobitek naj bi bila stanovanjska hiša. Za taki dobitek bi ;-e nedvomno potegovali mnogi ljudje iz mesta ali podeželja, ki živijo v slabih stanovanjih. O podrobnostih priprav tombolo in o dobitkih bomo se pravo- časno čitali v Ptujskem tedniku. Odbor za graditev bo zbiral v prvi fazi pred- vsem finančna in materialna sredstva, tako da bo mogoče čimprej začeti z graditvijo. Prvi članki o nameravani graditvi kulturnega doma v Ptuju so vzbudili razne diskusije med prebivalstvom. Predlogi glede nadaljevanja graditve vodovoda, cestnega mostu čez Dravo, stanovanjskih zgradb in drugo so vse- kakor utemeljeni, vendar je tovrstna graditev zadeva oblastnih forumov. Pod novimi gospodarskimi pogoji in po do- graditvi ključnih objektov v državi se bo pristopilo tudi h graditvi teh ob- jektov. Predlog, da bi organizacije In društva odvajala dobiček od prireditev, ni nale- tel na razumevanje. Ali res organizacije in društva ne priznavajo lastnih potreb po kulturnem središču? Taka ožina in lastn« društveni interesi pa res ne mo- rejo koristiti napredku. Prepričani smo, da poziv odbora /a graditev, ki Je bil poslan podjetjem, za- drugam, ustanovam, organizacijam in društvom, ne bo naletel na nerazume- vanje. To lahko sklepamo že po prvih podatkih o odzivu in obveznostih. Dotacije se nakazujejo na tekočI ra- čun odbora za graditev kulturnega do- ma heroja Jožeta Lacka pri NB Ptuj U. 643-95600-0. O vseh prispevkih bo propagandna sekcija redno obveščala vso javnost, predvsem pa o tekmovanju med posa- meznimi podjetji, zadrugami, organiza- cijami, društvi in privatniki, kakor tudi o uspehih dela posameznih sekcij odbo- ra za graditev. -prop. Odprti partijski sestanek v Mestni tkalnici in barvarni v Ptuju Ze dalje časa so se v Mestni tkalnici in barvarni pripravljali na odprt par- tijski sestanek. In tako se je 15. febr. v prostrani dvorani tkalnice zbral de- lovni kolektiv, da bi obravnaval naloge in probleme podjetja, ki so se pojavili 2 uvedbo novih gospodarskih in finač- nih ukrepov. Član celice tov. Bratina Jože, ki je vodil sestanek, je uvodoma obvestil ko- lektiv o vzrokih in namenu sestanka ter v kratkem ponovil rezultate na prejš- njem sestanku začete obravnave druž- benega plana. »Današnji sestanek je do- kaz, da partijska organizacija tovarne dnevno zasleduje v^e probleme in nalo- lektiv znatno znižal količino odpadkov, kar pa še ne predstavlja zadnje možno- sti. Opozoril Je na to, kako velika ško- da se lahko z neprimernim trošenjem surovin prizadene podjetju in vsakemu posamezniku in obratno, kakšne koristi .se dosežejo tudi z najmanjšim prihran- kom surovin. V to se šteje seveda tudi varčevanje z električi^m tokom, pre- mogom, barvami In kemikalijami, kar vse pa nikakor ne sme iti na škodo so- lidnosti in kvalitete izdelkov in uslug. Svoj izčrpni referat je tov. Maučič za- ključil s poudarkom, »da je osnovna partijska organizacija z ozirom na vse to mišljenja, da je v tem trenutku naj- originalnost in v kolikor bo na trgu po njih večje e>ovpraševanje, nagradila. K diskusiji sta se javila še tovarii Erlač Rudolf in Koletnik Franc, ki sta primerjala kvaliteto uslužnostnega deta v barvarni in kemični čistilnici in dru- god ter poudarila, da Je kvaliteta dobra, da pa to terja tudi večje stroške. Da strankam kvaliteta ugaja, je razvidno iz tega, da sprejema barvarna naročila Maribora, Celja, Murske Sobote, Ljuto- mera, Cakovca, pa celo iz Mostarja in drugih krajev. Ker Je čas za sestanek bil omejen, le član delavskega sveta obrazložil kolek- tivu delo delavskega sveta z ozirom na ge podjetja in dg ji je največja skrb procvit in uspeh podjetja in delovnega kolektiva,« je poudaril ob zaključku uvoda. Tovariž Maučič Albert je nato obraz- ložil osnovne principe družbenega pla- na, pKJdal v kratkem resumž dosedaiie razprave o družbenem planu, predvsem v tekstilni industriji, nato pa prešel na vprašanje čim boljšega gospodarjenja v podjetju. Pri tem je poudaril potre- bo, da ves tehnični kader ponovno pre- gleda vse možnosti izboljšanja dela, da posveti pozornost dosedanjim napakam, jih odpravi ter se pri sestavi vzorcev in desenov prilagaja potrebam in zahte- vam trga, pazi pa posebno, da blago odgovarja računom in kalkulacijam. Tovariš Maučič je opozoril na važnost dela, posebno pri vseh fazah v priprav- Ijalnici, kjer mora biti delo absolutno kvalitetnejše, s čimer bodo boljši ludi proizvodi. Podjetje vrši redukcijo za- poslenih, s čimer pa ne bo rešena na- loga, ako vsak, ki ostane na delovnem mestu ne bo 100-odst. zaposlen. Obrat barvarna, ki vrši v večini uslužnostno delo, mora paziti, da bo stvarno izvrše- val dela po naročilu, ne pa kakor le morda obratu laže in primerneje. Da- lje se je tov. Maučič dotaknil delovne discipline, ki še v mnogočem in pri mnogih šepa. »V osmih urah delovnega časa ne zamuditi niti minute brez- plodno, pomeni biti discipliniran,« osvetovalnic, izpopol- nitve kadra ter še več podpore s strani ljudske oblasti v uvajanju brezplačnega zdravljenja ter prevoza posebno porod- nic. Nova poliklinika bo v veliko raz- bremenitev okrajni bolnišnici v Ptuju, ker bo po svojih specialistih lažje in točneje ugotavljala diagnozo ter dvom- ljive in lažje slučaje v svojem zavetišču v tretjem nadstropju tudi zdravila. Dr. Ratlšel je v govoru podčrtal ve- lik uspeh zdravstvene službe v • skem okraju, ki ga je dosegla s p^i kliniko, posebej pa še s svojim pro{| tuberkuloznim dispanzerjem, ki ! lahko za vzor tovrstnim ustanovam , vsej državi. Za zdravstvene razmere ' ptujskem okraju je ta ustanova še pJ sebne važnosti zaradi tega, ker je rav^ tukaj borba proti tuberkulozi posebr težka. Dr. Pertl Eman, zastopnik resorncg. ministra LRS tov. dr. Jožeta Potrča t^ direktorja higienskega zavoda v Ljuijl Ijani tov. dr. Ahčina, je uvodoma čestj" tal OLO Ptuju k velikemu uspehu u vsem, ki so pri ustanavljanju poliklj nlke sodelovali. Poudaril je velike n^ loge socialističnega zdravstva, ki ^ obravnava posameznega bolnika le ^^ zanimiv medicinski »slučaj«, tenive kot človeka, ki mu Je treba pomagaj Prostori poliklinike zavzemajo vsa tr nadstropja Cučkove hiše Ptujsko, pravkar ustanovljeno uoii kliniko sestavljajo naslednji oddelki kirurgični, ginekološki, otroški, interni zobni, protituberkulozni, antivenerčn; ter splošni s sprejemnico s 14 in 4 po^ steljami (za moške in ženske bolnij^^) Vsi prostori so na novo urejeni, po, pravljeni, preslikani ter opremljeni potrebnimi napravami. Oddelkom sluj centralni laboratorij, da se bo lahko po! liklinično zdravljenje odvijalo po naj, novejših izsledkih moderne medicins Svoje prostore v isti zgradbi ima tut Sanitarna inšpekcija, Svet za social> skrbstvo OLO ter Poverjeništvo za de;, in socialno zavarovanje. Tako so vsi ustanove, ki jim-je poverjena skrb 5 pomoči potrebnega človeka v eni zgradi; Za uspešno delo poliklinike v kori vsega delovnega ljudstva v okraju bo skrbeli znani in priznani zdravni specialisti iz Ptuja in ptujske bolnišnic Ni dvoma, da bo poliklinika lahko večji meri kot so doslej posamezne ^ini bulante, nudila pomoč zunanji zdrav stveni mreži, zdravnikom, zdravstve nim postajam, babicam in ostaletni kadru v borbi za zdravje našega delov, nega ljudstva. Ob tej priliki smatramo potrebno ni tem mestu poudariti velike zasluge, ki sta si Jih pri ustanavljanju in urejeva- nju ptujske poliklinike pridobila pred- sednik OLO tov. Petrovič Janez ter predsednik Sveta za zdravstvo OLO Ptuj tov. Kolšek, ki sta vse svoje silj vložila v zbiranje denarnih sredstev a kritje tozadevnih velikih stroškov ta za nabavo in ureditev potrebnih na- prav. Vse to je bilo omogočeno le pO' tem, ko je ljudska oblast zagotovili osnovno pomoč in kateri gre prav taki vse priznanje za skrb za zdravstven stanje ljudi. —n. Za vse je važno delo gostiln, pekarn in mesn c 7. februarja t. 1. Je bila v Ptuju kon- ferenca poslovodij in lastnikov gostin- skih obratov, pekam in mesnic iz ptuj- skega okraja. Imela Je isti namen, ka- kor konferenca trgovske mreže eno ne- deljo prej in o kateri smo že poročali Referat na konferenci Je imel tov. Vo- bič, poverj. za trgovino in gostinstvo OLO Ptuj, ki je med drugim dejal, da gostinstvo ni doseglo tiste višine, kot i o je dosegla trgovska mreža. Pomanjklji- vosti so bile glede izbire alkoholnih pi- jač, kakor tudi v izbir} in raznovrstno- sti jedil. To bodo morali v bodoče nuj- no odpraviti. Tudi čistoča nI bila na za- želeni višini. Drugače je bilo pri pekarnah in mesnicah, ki so prešle z ukinitvijo ga- rantirane preskrbe v novo dobo. Kljub temu, da so to novi obrati, so svoje tež- ke naloge v preteklem letu zadovoljivo rešili; vsekakor boljše kakor gostinstvo. Poverjenik je nato obravnaval dalo posameznih obratov in prikazal dobre in slabe strani lokalov in vodij ali last- nikov. Grajal je zakupnike In privatni- ke, ki še vedno mečejo Upravi za turi- zem in gostinstvo pesek v oči s tem, da prijavljajo promet v smešno nizkih zneskih, iz česar bi naj bilo razvid.ia da Jim je obrat v nadlego in finančas breme, namesto da bi ga odjavili ter s! obvarovali večjega deficita. Take obra- te bo treba slej ko prej zapreti, ali P prepustiti upravljanje v njih sposob nejšim ljudem, ki bodo znali gospoda^ riti. Pohvalil Je obrate, katerih poslo- vodje ali lastniki se resno trudijo '.ei iščejo novih načinov zadovoljitve svo jih gostov. ' Sef trgovinske inšpekcije je nato po ročal o nepravilnostih in kaznih. Po- udaril je, da bo trgovinska inšpekcija * bodoče še ostreje pobijala vse neprS' vilnosti in špekulacije. V diskusiji je bilo govora o cenah « nabavo vina, čistoči lokalov, kulturni postrežbi itd. Mnogi so se pritoževal zaradi pretirano visokih cen vina P' vinarskih zadrugah. Govora je bilo "JJfJ o kvaliteti moke, ker so se mnogi r' trošniki pritoževali nad slabo kakovosi jo kruha itd. Konferenca je uspela. Večina udel' žencev je izrazila željo po večkratni novitvi. -ek. w Eiipnlk Pelcsfi iss Leskoire^ ^cgtofil n&d 160.000 dm doliodkov v lokalnem listu smo že čitali več člankov glede obdavčitve dohodkov kmetovalcev in obrtnikov s področja ptujskega okraja. Vsekakor je potrebno, da bi se glede istega vprašanja malo pomudili tudi pri svobodnih poklicih. Za vsakogar, predvsem za podeželsko ljudstvo, je vsekakor zanimivo, kaki delež vlagajo v naše družbeno gospo- darstvo n. p. župniki v ptujskem okra- ju, zlasti župniki iz haloških predelov, ki bi morali biti živo zainteresirani na tem, da se haloškemu skromnemu in revnemu ljudstvu ustvarijo čimprej znosni življenjski pogoji in bi morali tudi k temu nekaj doprinesti. Tokrat bi se pomudili pri vprašanju: »Kaj nudi župnijsko gospodarstvo gosp župniku Petanu Janku iz Leskovca in kaj on nudi družbenemu gospodarstvu za izboljšanje življenjskih razmer skromnih prebivalcev iz Haloz in vse naše domovine?« Pravilni odgovor na gornje vprašanje bi najlaže dobili ob pregledu prijave dohodkov za leto 1950 in poznejšega za- pisnika o pregledu finančnega poslo- vanja v leskovJkem župnišču. Naivnež bi verjel, da je bilo v letu 1950 res samo 55.000 din dohodkov, izdatkov pa samo 500 din manj. 500 din čistega do- bička pa kaže na pretirano skromnost, ki ji noben prebivalec iz Haloz ni hotel verjeti. Tudi v Ptuju tej napovedi niso verjeli, prebivalci iz Kaloz pa mu niti ne verjamejo, da bi se gospod župnik Petan držal svetopisemskih besed: »Ka- teri pa hočejo bogateti, padejo v skuš- njavo in zanko in v mnoge nespametne in škodljive želje, ki pogrezajo ljudi v pogubo in pokončanje. Zakaj korenina vsega zla je lakomnost: njej so se ne- kateri vdali, pa so zašli od vere in sami sebe prebodli z mnogimi boleči- nami .0 Revizija finanrneg; poslovan:a pf: te odkrila tudi vire dohodkov, ki jih jc g. župnik namenoma zatajil. Nova davč- na osnova 224.081 din je dvignila prvot- nih 12.640 din davka na 123.640 din. Skušnjava s prvo px'ijavo Je spravila g. župnika Petana v zanko. Pritožbe zaradi revizije in višje davčne odmere so mu zapustile le nespametne in škod- ljive želje. Trditve iz prijav so padale druga za drugo. Prodano vino ni dopri- neslo le din 10,40 izkupička pri litru, temveč din 130.— itd. Da bi se g. žup- nik Petan res ne prebodel z mnogimi bolečinami, je začel razmišljati o vse- bini revizijskega zapisnika, ki ga je podpisal in mu stavil nekaj pripomb. Finačnemu poverjeništvu v Ptuju je sam pisal: »Navedeni zapisnik ste se- stavili v moji nenavzočnosti (škoda, da ni šel z uradnikom na KLO, ko je šel prepisovat zapisnik na pisalni stroj) na osnovi beležk prejšnjega razgovora z menoj. Ko ste mi pozneje zapisnik pri- nesli na vpogled, sem ga — v svojo sramoto povem, kar vam je znano, pod- pisal, ne da bi preveril točnost navede- nih številk in formulacij. Razsodnost mojih živcev hitro odpove! Pozneje sem ugotovil, da so v zapisniku na- vedbe, ki ne odgovarjajo resnici,« »Ce hočejo, mi bodo že verjeli« si je mislil takrat g. župnik, )-posebno če še vza- mejo v poštev bolehnost mojih živcev«. (To je v Halozah redkost, saj morajo imeti vsi prebivalci Haloz ob skromnem življenju dokaj zdrave in krepke živce.) Uslužbenec KLO Leskovec tov Smo- dič bi laže prenesel kako bolečino, za- to se je zgovoril g. župnik tudi na nje- g^ On je dajal župniku razna navodila, kako naj kn-iži vrednost poljedelskih pridelkov Tudi kmetovalci iz njegove okolice ne bodo ugovarjali, če jih na- vede g župnik v pritožbi na Ministrstvo za fmance Zakaj bi moral g. župnik, ki ie bre? številnih ntrok kot -so druge H-^lo"/ vi-č prispevati v davku za graditev socializma^ kili. ___pjl Vidovič Andrej in Emeršič Marija iz Trdobojc in Mere Janez iz Velike Var- nlce? Zakaj bi bilo treba gledati pri župnišču na vsaki ar zemlje kot pri ostalih sovaščanih, ko gre za obdav- čitev? Na 6 ha površin, od katerih odpade 1 ha 19 arov na vinograd, 20 arov na orno zemljo, ostalo pa na pašnike, se preživljajo g. župnik in delavci. Za te dohodke je lahko znal vsakdo, ostale pa je prikril. V zanko, nespametne in škod- ljive želje, je spravil g. župnika Petana tudi pomožni blagajniški dnevnik brez zveze z glavno blagajniško knjigo in knjiženja brez kronološkega reda. V po- gubo in pokončanje se ne bom pogrez- nil, če bom te dohodke prikril tudi ško- fiji, ki bi ji moral odvesti tudi 2"'«. Kdo bo mislil, da sem zašel od vere. Če pri- znam finančnemu poverjeništvu v Ptuju, da sem »majhen špekulant«?« je menil g. župnik Petan, ko je pisal te besede. Kmetovalci in obrtniki se bodo za- mislili v početje g. župnika Petana iz Leskovca, ki je tudi padel v skušnjavo... Očitkov, da bo zaradi obogatitve za- šel od vere, si ne more delati kmet Mihelič Alojz iz Belavšeka stev. 26 ob osemčlanski družini, pri 1,67 ha zemlje m 50.00 din davčne osnove, niti Feguš Franc iz Velikega Okiča štev. 35 s pet- člansko družino 10 ari zemlje in 4000 din davka in druge družine iz Haloz, ki izpolnjujejo v redu svoje družbene dolžnosti Nemalo bi «e razjezil tn bil dalje časa ogorčen nad krivico Arnuš Franc iz Vel. Okiča. če bi g. župnika Petana pustili pr: osnovi 55 000 din. njemu pa odmerili osnovo na 105.000 din pri 2 37 ha zemre Ni čudno da so ostale Haloze kljub marljivim in skromnim ljudem tako revne, če so vedno poski šali ljudje z visokimi dohodki s prikri' vanjem teh onemogočati vsako borW za napredek in za izboljšanje življe«' skih pogojev v Halozah. In med takin'' poedinci se je znašel tudi g. župnf Petan. Vprašali bi Vas, g. župnik Petan, aj ne čutite krivice, ki jo delate s prikri' vanjem svojih dohodkov svojim naj bližjim haloškim ljudem? Ali Vam " žal bledih, skromno oblečenih, le tu tam koruznega kruha sitih, haloški' otrok, ko se branite vložiti taki del® za izboljšanje življenja haloških otroi kot pristoja Vašemu življenju in gosp^ darski moči? Ravno Vi bi morali prvi in med pr\-imi, ki bi dajali najv« za to, da bi se razmere v Halozah čin' preje izboljšale, saj že dolgo časa živi' v Halozah in najboljše poznate tam kajšnje težave in nezavidno življen]| Ali nočete razumeti, da si ljudje ' Haloz najbolj želijo socializma in boli šega življenja? Vsi zavedni državljf' prispevalo po svojih močeh z delom ' davki, da bi se čimprej rešili bede ^ zaostalosti. Vi pa hočete dati čim ma^ da bi se haloško ljudstvo rešilo zla. Ali mislite, da je za Vaše življensij pogoje ros potrebno, da bi ti ljudje s naprej tako živeli, kot so živeli nji^o^ predniki pred 100 leti? Korenina vsega zla je res lakom^o- ki ne pristoja duhovnemu pastir,'U tako revnih krajih, kakor so Halo^' Kdor se temu vda, v Halozah ne z^io samo od vere. ta je zašel od Ijud?^"^^ ki si želi napredka, ki dela od zore ^ mraka in ki se že iz generacij v g^"^^ racijo bori za boljše življen.is. Tega . bo moral zavedati tudi g. Petan Leskovca. yWi 22, febniana 1952 »PTUJSKI TEDNIK« ?ran 3 D ii mM ilf0f3i!3 II pfirelltus več let ugibajo v Zavrču, kako •ečati prosvetno dvorano, a do danes '^Vso rešili tega perečega vprašanja da bi v tem pogledu kaj ukrenili, .'o je govora o nekem prizidku, pa je samo pri besedah, ''na je povečanje dvorane nujno po- ebno, ve lahko vsakdo, ki je kdaj v L'rču prisostvoval kaki proslavi ali Odstavi. Ni prostora za gledalce, še ^j^ogo manj pa seveda za igralce, ki se tiskajo na 10 m' velikem odrti; nimajo arderobe niti nikakega prostora, da bi Led predstavo, ko trenutno ne nasto- ' jO ali čakajo na nastop, imeli kje odra ni nikakega izhoda ra- \qXi skozi okno na prosto. Tako se je Lba največkrat prerivati skozi dvo- g^o, kar pa je skoraj nemogoče, kadar L polno ljudi. Da je delo igralske dru- Le v takih razmerah zelo težko, ni treba posebej poudarjati. Samo čudno se mi zdi, da odgovorni ljudje in z njimi vred kulturnoprosvet- po društvo v Zavrču ne najdejo nobene j.e.5itve temu stanju. Znano p\i je namreč, da se tik poleg dvorane nahaja soba, v kateri stanuje j^eka starejsa oseba. Ce bi se ta soba jpraznila. ki ni najbolj primerna za jtanovanje, in bi se prizidal še podalj- •glc v širini sobe do konca dvorane, bi jg s tem pridobila garderoba in še dvo- rana bi se po potrebi lahko razširila za jfla 2 metra. Vse to bi ne zahtevalo prevelikih izdatkov, ker, kakor vem, IZUD v Zavrču še ni finančno močan. Znano mi je tudi, da v Zavrču ni ni- jjjkršne stanovanjske stiske; saj je v (jjšl tov. Murkoviča že več let prazno dvosobno stanovanje s kuhinjo in bi se pj-av gotovo ne branili sprejeti v stano- vanja stare in mirne ženice. Ce se pa liudje v Zavrču tako bojijo zamere, jih ^rašam samo nekaj: Ali je bolje ugo- jiti samo enemu človeku, ostalim pa, X jih ni malo, če računamo še obisko- ralce iz sosednje LRH, ki prav radi obiskujejo predstave v Zavrču, se veno- mer opravičevati, češ, da je vse tesno, na odru in seveda tudi v dvorani, kjer mora večina ljudi stati itd. Moje mne- nje je in mislim, še marsikaterega Za- vrtanca, da je bolj pametno zameriti 66 enemu človeku, kot pa večini obisko- valcev predstav. S tem bi se mnogo pripomoglo k bolj agilnemu delu IZUD Zavrča in dram- ^a sekcija bi imela več veselja do uprizarjanja zahtevnejših in kvalitet- nej-ših iger, ki bi jih bilo na nekoliko povečanem odru mogoče uspešno iz- vajati. Zlasti se mi pa zdi čudno (zvedel sem namreč, da se dotična oseba brani iz- lellti, ker je že bilo nekoč tako .nimo- 3'rde govora o tem), da ženica sama ne widi težav, v katerih se nahaja IZUD. Saj se še ljudje v ZivKu spominjajo, lia je ves čas okupacije staiiovalj dru- god. In če ji takrat ni bilo težko, tujcu na ljubo, zapustiti stanovanja, kako vendar se more danes upirati takemu predlogu, ko so tu naši ljudje, ki bi jo prav gotovo ne vrgli na t.esto ampak poiskali drugje prito.erneiše stanovanje. Mislim, da bi se tu tudi g. dekan Iz Zavrča, katerega last je hiša, v ka- teri se nahaja soba in ki meji na dvo- rano, ne imel nič proti. Dobro vem, da 'i je on človek, ki mu je mnogo na tem, .da naša vas zaživi drugo, kulturnejše življenje in bo v t^rn stal naprednim Zavrčancem ob straii in iirn ?el na roko. Bilo bi dobro, da bi ljudje v Zavrču o tem razmišljrtii in se o tem kdaj skupno pogovorili, ker -ako da.je ne ''lore iti. Če se tu ne bo nič ukrenilo, bo dramska sekcija IZUD-a Zavrč zo- pet počasi usahnila kl ub temu. da je pognala že kar močne korenine. Ako igralci ne bodo imeM primerne ^a.de- robe, ki bi jo na zgoraj navedeni nd'in najlažje pridobili in morajo biti ves čas predstave v strahu, da jim lido ne pohodi ali celo odnese njihov-^ obleke, ki lc:>i razmetana na ozkem hodniku ra odrom, fie je resnično bati, da usahne Da niti ne omenim, kako težko je, ko ni kam spraviti odrskih rekvizitov in so izpostavljeni uničevanju, ker se vrsi v tej dvorani tudi šolski pouk. otroci pa uničujejo vse, kar jim pr.de pod roke. Torej. Zavrčani, premislite — in se odločite! IZUD v Podflorcih v lanskem letu v nedeljo, 10. t. m. je imel IZUD Pod- gorci občni zbor. Udeležilo se ga je 28 Članov. Zbor je otvoril predsednik tov Penko Ivo, ki je podal poročilo za ce- loten upravni odbor. Uvodoma je go- voril o splošnih nalogah kulturno- prosvetnega dela in s tem v zvezi tudi poudaril naloge izobraževalnih dništev. Iz celotnega poročila je bilo razvidno, da so v okviru društva delovali dra- matska in pevska sekcija ter knjižnica. Dramatska skupina je v preteklem letu uprizorila 7 del, 5 dramskih in 2 spevo- igri. Denar je društvo predvsem upo- rabilo za dograditev in ureditev dvo- rane. Pri tem delu so pomagali tudi nekateri kmetje s prostovoljnim delom. Med drugimi je omenil: Soka, Gašpa- riča, Munda, Dovečarja in druge. Sledilo je poročilo knjižničarja, iz katerega smo povzeli, da ima knjižnica 287 knjig in 21 bralcev. Po poročilih je bila živahna diskusija, v katero so posegli zlasti člani pevske sekcije s tov. I>ahom na čelu. Ti so predvsem kritizirali članek, ki je izšel svojčas v »Ptujskem tedniku« in pouda- rili,' da je bilo v njem iznešenega mno- go, kar ne odgovarja resnici. Priznali so sicer razne nepravilnosti, ki so se vršile, vendar ne v taki obliki. Zahte- vali so, da odbor članek prekliče, ob- javi pa tisto, kar je resnično. Tov. Lah je še izjavil, da ni bil blagajnik sekcije in da tudi danes ni. v imenu Okrajnega odbora ljudske prosvete se je občnega zbora udeležil tov. Stanič Stane, ki je po končani dis- kusiji pripomnil v glavnem sledeče: Občni zbor je bilo potrebno boljše pri- praviti, ker mora praviloma dobiti vsak član in tudi ostali, Id so prisotni na obč- nem zboru, pi-egled o delu društva. Zato bo v bodoče potrebno, da bo vsa!? član upravnega odbora dal svoje poročilo. Na tem občnem zboru je izostalo poročilo tajnika, ki mora biti osrednja sila vsa- kega društva. Zadeva pevske sekcije in razne nepravilnosti, ki so se v sekciji vršile, bi moral upravni odbor obrav- navati na eni izmed svojih sej, na ka- tero bi povabili tudi vodjo sekcije ter se tam pogovorili o vsem, kar se je do- gajalo. Zato so bili člani sekcije upra- vičeni kritizirati odbor, ki je odgovoren, da je bil članek objavljen Odbor še danes ne ve, koliko članov ima društvo Zato bo pr\'a naloga no- vega odbora, da to uredi. Posebno je potrebno to urediti zaradi tega, ker so prišle članske izkaznice, ki jo mora imeti vsak član. S tem je zvezana tudi članarina, ki je bila na občnem zboru sprejeta. Glede pevske sekcije je tov. Stanič omenil, da izgleda, da sekcija ne zastopa interesov društva. To pa predvsem za- radi tega. ker so člani pevske sekcije izključno samo cerkveni pevci, ni pa vključenih v društvo drugih članov, ki imajo veselje do petja in tudi sposob- nost. Zaradi tega bi bilo potrebno, da se ločijo vaje pevske sekcije od vaj cerkvenega zbora in da se določi točen čas vaj. Zbor je bil že na primerni vi- šini in bi bilo nepravilno, če bi z de- lom prenehal. Delovanje knjižnice ni zadovoljivo. Od približno 800 ljudi, kolikor bi jih v Podgorcih lahko čitalo knjige ima knjižnica samo 21 bralcev. Gotovo je tukaj krivda pri knjižničarju, ki ni znal vzbuditi v ljudeh zanimanja za našo pisano besedo in jim vzbuditi lju- bezen do knjige, kakor tudi na celot- nem odboru, ki ni imel pregleda, kako dela in kakšno je stanje v knjižnici. Glede Izključitve posameznih članov iz društva, oziroma sekcije, je potrebna objektivna presoja. Vzrok za izključi- tev je samo lahko, če se član ne ravna po pravilih, ki jih ima vsako društvo, če namerno ovira razvoj društva, če jemlje s svojim obnašanjem ugled dru- štvu in podobno. Nikakor pa ne moremo odobravati izključitve, če nekdo ne- komu ni pri srcu in je zadeva osebnega pomena. Naloga društva je, da gradi, oblikuje in vzgaja človeka. Ce bo to vsebina dela v naših društvih, potem smo lahko prepričani, da tako društvo pravilno vrši svojo nalogo. Izvoljen je bil novi odbor s predsed- nikom tov. Zidaričem Ivanom, Upamo in pričakujemo od novega odbora, da bo znal pravilno rešiti vsa nesoglasja in trenja, ki se pojavljajo v društvih ter na ta način pritegnil h kulturnemu delu vsakogar, ki pošteno in iskreno misli, ki mu je na tem, da doprinese svoj delež k dvigu kulturne ravni naših ljudi. S. S. Delo kraievnc enote Rdečega križa v Leskovcu Krajevna enota Rdečega križa v Le~ skovou je pred kratkim »mela svoj občni zbor. Po volitvah v upravni in nadzorni odbor so člani sprejeli nekaj po- membnih sklepov: nabavili bodo nosil- nico za bolnike, za kar imajo material že pripravljen; s prostovoljnim delom bodo zgradili v Leskovcu stranišče, ki je zeln potrebno. Krajevna enota RK Varnica, ki imela občni zbor i.'5točasno, je skleniia pomagati pri gradnji stranišča v Le- skovcu. Skromno delo IZLH v Gorišiiici Prejšnji ponedeljek, 11. t m. J« b'l občni zbor IZUD Gorišnica Iz poročila članov upravnega odbora je bilo raz- vidno, da v minulem letu ni bilo v društvu pravega razmaha, kakor je bilo to v prejšnjih letih. Nastopile so -.icer razne objektivne težave, ki pa ne bi smele vplivati na delo in razvoj v društvu Osrednja !f?ralska skupina je naštuii- ra!a samo eno igro. katero so uprizorili trikrat na domačem odru in eno gosto- vanje. mladi oder pa je s »Krčmar'co Mlrandolino« igral enkrat doma, gosto- val na v Ormožu, Mezgovcih in Spun- Iji. Osem predstav v enem letu je za gorišniške igralce vsekakor premalo. Zato bo potrebno v bodoče bolj resno prijeti za delo. Mišljenje, ki ga imajo nekateri izmed članov, da so to, kar de- lajo sedaj drugi, v Gorišnici že prežive- li, je povsem zgrešeno. Ljudsko izobra- ževanje ima svoj pričetek, ne more pci imeti konca, ker se potrebe po obliko- vanju in izpopolnjevanju kažejo vsik dan in so vedno zahtevnejše. Poročilo knjižničarke je dokaj zado- voljivo Knjižnica je bila ustanovljena po osvoboditvi in šteje 297 raznovrstnih knjig. Bralcev je bilo 120 Od oktobra le bilo prebranih 209 knjig, iz resar lahko sklepamo, da se ljudstvo precej zanl:na za branje. Poročilo blagajnika izkazuje, da !ma društvo v blagajni 3842 din. Gospol.ir pa je poročal, da v društvu primaniku- je raznovrsten inventar, zlasti stoli in klopi, da je v slabem stanju in to pred- vsem zaradi tega, ker uporabljajo Ivo- rano razne organizacije, KDZ, KZ, pred- vojaška vzgoja in mladina za razne prireditve in zborovanja, nimajo pa do- volj čuta za čuvanje skupne imovin''. Članstvo je v diskusiji mnogo raz- pravljalo o bodočem delu in ustanovitvi pevske ter godbene sekciie. Zaradi -oev- ske sekcije je bil sprejet sklep, da se bo ustanovila z najmanj 12 do 16 pev- ci. Dramatska sekcija pa bo takoj za- čela z vajo komedije »Vozel«, ker so vlog° že prepisane. Sporedno pa bo dramatska sekciia pripravila igro, ki bo pritegnila k sodelovaniu večje število igralcev. Verietno bodo pripravili Fin- žgarjevo »Naša kri«. Pri volitvah je bil po večini izvoljen novi odbor s tovarišem Staničičem na čelu. Upajmo, da bo kulturno-prosvetno življenje v Gorišnici zooet tako morno zaživelo, kakor je to bilo prva leta po osvoboditvi, ko skoraj ni bilo nedelje, da ne bi v Domu ljudske prosvete v Gorišnici bilo prireditve. -č. Slabo delo RK v Slatini v lanskem letu Občni zbor RK v Slatini je pokazal slabo sliko dela v lanskem letu. Odbor ni pobral niti članarine, še manj pa je storil pri reševanju socialno zdravstve- nih nalog pri pomoči potrebnih Halo- žanih. Novi odbor s tov. Jurgecem na čelu je sklenil začeti z drugačno prakso, Delo je seveda v predelu, kjer posamez- niki mislijo, da je članstvo v RK odveč, če istočasno ničesar ne dobijo, zelo težko. Kljub temu pa je treba ljudstvu pomagati vsaj s socialno zdravstveno prosveto ter mu s predavanje posredo- vati nujno potrebno znanje. Ce bo novi odbor začel reševati na- loge s tega vidika ter če bo z delom nadaljeval, kakor je agilno začel, bo brez dvoma lahko mnogo koristil našim haloškim ljudem. —čec V Leskovcu bodo ustanovili IZUD v Leskovcu so uvideli, da je nujno potrebno ustanoviti izobraževalno-umat.- niško društvo. V ta namen so se sestali člani igralske družine, ki že obstaja in ki bo postala najvažnejša sekcija novo- ustanovljenega društva. Izvolili so pri- pravljalni odbor, ki bo vodil igralsko družino do ustanovnega občnega zbora, ki bo prihodnjo nedeljo. Igralska družina je pripravila za na- stop 4 vesele ehodejanke, ki bodo s svo- jo vsebino gotovo razveselile vse smeha željne gledalce. O delu izobraževalno-umetniškega društva v Leskovcu bo sklepal občni zbor. Igral.^iki družini se bo pridružila tudi šahovska sekcija ter verjetno pe(/- ski zbor. ~van Opozorilo! Naročnike, ki prejemajo »Ptujski tednik« pa šr za letos niso plačali na- ročnine za letošnje leto ali vsaj /a uol leta pozivamo, da nam takoj nakažejo Tiaostaio in tekočo naročnino. Celoletna naročnina ^i.aša slede na visoke stroške tiska 31P din. • Ziostankarje ki so nam dolžni zraven letošnje naročnine tudi lanskoletno na- rnčnino, pozivamo da nam nakažejo za- ostalo naročnino tekom 8 dni, sicer '.lo- m«, nadaljnje pošiljanje lista ustavili m z?ostanek izterjali. V kolikor gre za zaostankarje in lan- skoletne naročnike, ki zaostankov kljub pismenemu opominu niso plačali teli ne bomo več opominjali, temveč bosno zaostanke izterjali sodnim potom. Sodno bomo l/terjali tudi zaostanke iz let 1949 in 19.50, ker smo vse zaor.tin- karje že potom lista in položnic ter po- sebnih opominov pozvali k i7nolnitvi svojih obveznosti in na te onomine niso reagirali. Iz uprave. V Žetalah }c končal izobraževalni tečaj v Zetalah je končal v nedeljo 17. t. m. izobraževalni tečaj, ki ga je obisko- valo 36 deklet s področja KLO Zetale. Tečaj je trajal mesec dni in je zajemal več predmetov splošne izobrazbe, iz iio- spodinstva in zdravstva. Vodil ga »e upravitelj osnovne šole v Zetalah tov. Zerak Franjo. Tečaj so dekleta rade obiskovale, saj se same kot tudi njihovi starši v ved.io večji meri zavedajo važnosti izobrazbe v vsakdanjem življenju tudi v najbolj oddaljenih vaseh in naseljih. Predava- telj} so bili tov. Zerak Franjo, Zer^k Marija, Zemljak Matilda in Bedenik Vera. « Veliko zanimanje je bilo v Zetalah za končni uspeh tega tečaja kakor tudi za zaključek, na katerega je bilo povab- ljeno nad 50 gostov zraven staršev te- čajnic. Tečaj kot zaključek sta zapustila na vse udeležence glolDok vtis. Nedvom- no bo vsak bodoči tečaj v Zetalah pri- tegnil še več obiskovalcev. Nekoliko nevolje in kritike je bilo !e glede vizitk s primernimi verzi, ki so marsikoga spravili v slabo voljo. Uči- teljica Zemljak Matilda še najbrže ne pozna mentalitete ljudi iz Zetal in oko- lice in se ii tovrstna šala z verzi nji lice in se ji tovrstna šala z verzi ni posrečila. Delovna organizaciia RK pri Veliki Nedelji Organizacija Rdečega križa pri Veliki Nedelji je dosegla v lanskem letu lepe uspehe. Organizirala je lepo uspel te- čaj prve pomoči s številnim obiskom in dobrimi rezultati. Tečajniki so pridob- ljeno znanje praktično pokazali ob sim- boličnem napadu gasilcev na Veliko Nedeljo ter po tem pridobili veliko šte- vilo novih članov. Za uspešno delo tudi v drugih pogledih je dobila organizacija priznanje strani OORK. Občni zbor organizacije je bil bolj slabo obiskan Novi odbor, ki ga pred- stavlja predsednica tov. Lahova, tajnik tov. Pintar in blagajnik tov. Zmazek Tilika, bo znal nadaljevati z vsem ko- ristnim delom, ki ga je že opravljal stari odbor. Poleg tega pa si je postavil v rešitev še sledeče naloge: zbral bo prostovoljne prispevke za izpopolnitev vaške lekarne prve pomoči, priredili bodo zopet razne tečaje, ustvarili si bodo evidenco nad socialno šibkimi člani ter zanje skrbeli, vključili še več ljudi v RK ter sodelovali z vsemi mno- žičnimi organizacijami. Glede rešitve navedenih nalog računajo na pomoč in cr>f^p>lrc\7nr>io Trcpffn linrlof^rn T?" F" V Markovcih so pričeli 2 Ifudsko-prosvetnim delom Marsikdo se je že spotaknil Markovčane, češ letos so ua Naspali in nič ne delajo. Resnič- no je, da se je organizacijsko wlo malo zavleklo. Končno pa ^ je vendarle zbrala markov- ^■^a mladina na svojem prvem izobraževalnega tečaja, ki čutila potrebo po nadaljnji Izobrazbi in izpopolnitvi za po- ^'^ejše življenje, dočim se 5e ^^dno z žalostjo ugotavlja, da J'^oška mladina še ni prišla do spoznanja. Na prvem svojem dnevu Iz- J^braževalnega tečaja so se ibra- P dekleta celo iz najbolj odda- jjenih vasi in si skupno s pre- davatelji osnovala program svo- izobraževanja. Za krojenje šivanje, katero bo predaval Emeršič Jakob, krojač, so dekleta pokazala zelo veliko e- ^•^Ije in voljo. Dokaz temu je to. so k naslednjemu dnevu že ^^'^'PGljale s seboj šivalni stroj, ^ko da sedaj razpolagajo kar s ifetni. Pri teh urah se bodo te- ^ajnice seznanjale z načinom 'z- ?.^'Ovanja in popravljanja raz- /^■'^ih oblek, da bodo pozneje , gospodinje in matere lahko °ristile svoji družini in prihra- marsikateri izdatek, ki ga ^do lahko obrnile v druge na- »nene. Mladinke-tečajnice, pa niso ^^sliie samo na krojenje in -;i- nego tudi na vse- ^'Ošno izobraževanje in izpo- injevanje znanja ter pra\dlno . "^ačenje aktualnih dogodkov in v tujini, kar jim bodo pdavaU učitelji markovske ^^o- j^^ljub temu, da so dekleta na ^^tku svojega tečaja, so že mislila na to, kako bodo čimbolj slovesno proslavile zaključek. Pripravljajo si že načrte za za- ključno akademijo, na kateri bodo zapele lepe slovenske pes- mi, ki se jih bodo naučile na te- čaju. Vprizorile bodo tudi igro. Istočasno s pričetkom izobra- ževalnega tečaja je pričela delo- vati ljudska univerza. Za ne- moteno delovanje ljudske uni- verze je bil izvoljen poseben odbor, ki je z osebnim stilcom z zato zadolženimi člani Ljud- ske prosvete pri okrajnemu ljudskemu odboru uredil vse po- trebno zaradi predavanj. Na prvo predavanje se je zbralo precej veliko število ljudi. Ne smemo iti preko tega, da ne omenimo, da so prišli na preda- vanje možje celo iz 3 km odda- ljenih Borovec preko zasneže- nega polja, na katerem je v teh dneh izbrisal veter sledove ozkega tira. Vse je torej bilo urejeno in pripravljeno v naj- lepšem redu le obljubljenega predavatelja nI bilo od nikoder. Sreča v nesreči pa je bila zopet v tem, da je učiteljski zbor mar- kovske šole pred nekoliko d.nevi določil na svojem sestanku za- okroženi ciklus vzgojnih preda- vanj, ki jih bo izvršil v okviru ljudske univerze Tako je v tem primeru bil zelo dobrodošel re- ferat o osnutku zakona o obvez- nem osemletnem šolanju. Na- vzoči so z zanimanjem sprem- lifeli izvajanja in resno razprav- ljali o ureditvi in razširitvi šol- skega vrta. oziroma igrišča — telovadišča, ki občutno primanj- kuje tamkajšnji šolski mladini. —nc Prešernova proslava na Vičavi Preteklo sot>oto je ljudi iz Vičave prijetno presenetila kul- turna prireditev v spomin pes- nika dr. Franceta Prešerna, ki ga zaradi pomembnosti za slo- vensko kulturo proslavljamo vsako leto ob priliki obletnice njegove smrti. Na terenu Vičava-Orešje je Osvobodilna fronta tekom ne- kaj let ustvarila tradicijo v tem, da ne povezuje prebivalstva sa- mo v političnem, temveč tudi v kulturno-prosvetnem življenju Kulturno življenje se tako ved- no bolj približuje širokim pla- stem ljudstva. Sestanki član- stva, ki zajemajo vse prebival- stvo z majhnimi izjemami, s po- litično in gospodarsko vsebino ter proslave ob priliki državnih praznikov so vedno na dostojni višini. Zadnjo Prešernovo proslavo je profesor tov, Arhar organi- ziral kot bralni večer Sam je z globokim podajanjem Prešer- novega osebnega življenja in pomena za kulturni razvoj Slo- vencev povezoval recitacije Prešernovih pesmi tako. da so se poslušalci lahko vsestransko poglobili v lik našega velikega pesnika. Tov. prof. Slugova je s svojimi 16plmi recitacijami har- monično izpopolnila domači krog recitatorjev. Številni udeleženci so napolnili dvorano ter pozor- no sledili izvajanjem. Moški pevski oktet SKUD >-Jože Lacko« je zapel Prešer- novo »Luna sije« ter več narod- nih, ki so prisotne zaradi kva- litetne izvedbe prevzele. Sledil je družabni večer, na katerem je pevski zbor zapel še nekaj priljubljenih pesmi. Prešernov ve^er v Ptuju Ljudska univerza v Ptuju je skupno s SKUD ».Jože Lacko« in mladino gimnazije priredila dne 8. februarja t. J. Prešernov večer. Ob 1ej priliki je bilo sedmo redno predavanje, v ka- terem je predavateljica tov. Urbasova polnoštevilno občin- stvo popeljala v čas Prešerno- vega ustvarjanja, v njegovo živ- ljenje samo ter v njegovo bor- bo s svetom, ki ga ni razumel. Po lepem predavanju, ki je osvetlilo Prešernovo življenje in delo ter njegov pomen za naš narod in za našo jugoslovansko skupnost, prav tako pa za ne- davno dokončano borbo za osvoboditev naših narodov, je bilo nekaj kultumo-umetniških točk. med katerimi so žele naj- večje priznanje po prof. Gre- gorcu in šestošolcih gimnazije recitirane Prešernove Gazele. Za zaključek je mešani pevski 7bor SKUD ».Jože Lacko« zapel Prešernovo »Zdravljico« in »Lu- na sije« Obisk je bil, prvič v letošnji sezoni, zadovoljiv. SP. Vojaški vojni invalidi in vdove iz NOV KOZVVI Ormož — pozor! Po okrožnici Sveta za social- no skrbstvo v Ptuju so določeni zdravniški pregledi za topliško zdravljenje za sektor Ormož. Vršili se bodo 3 in 10. marca od 7 do 10. ure v zdravstvenem domu v Ormožu Invalidi in vdove iz NOV, ki ste zdravlje- nja potrebni, zglasite se nave- dena dneva v naši pisarni za- radi izstavitve bolniških listov in pregleda pri zdravniku, ker je zdravnik določen le za ta dneva in ne more druge dne\-e Čebelarski tečaj v Gorišnici Dne 3,, 4. in .5. t. m, je bil v Gorišnici čebelarski tečaj, ki ^a je organizirala za svoje člane tukajšnja čebelarska podružnica. Tečaj je vodil tajnik tov. Avgu- štinčič Rajkb. Predavali pa so: Skrinjar Jože iz Turškega v^rha o čebelnih boleznih, Geč Ivan o A. Z. panju, Avguštinčič Rajko o ustroju čebele od ličinke do zreje čebel, o delu v čebelnjaku, vzreji matice in drugo ter Fric Ciril o prevažanju čebel na oa- šo. V zvezi s tečajem pa je pod okriljem Ljudske univerze pre- daval o čebelarstvu v splošnem prof. Maučec Matija. Tega pre- davanja so se udeležili vsi če- belarji in drugi, ki se zanimajo za čebelarstvo, da je bilo na predavanju 65 ljudi Podružnica ie prvotno imela namen organizirati daljši tečaj, ki bi trajal mescc dni in se vršil dvakrat tedensko po štiri ure. Zato je bil ta tečaj bolj splošne- ga znača.ia samo predhodnik daljšega tečaja, ki bi se vršil prihodnje leto Tečaj je imel v glavnem namen usposobiti za- četnike. ki jih je okrog 20, /a prvo delo s čebelami Od aprila do oktobra pa bo ta tečaj dopol- njen s praktičnim delom v :s- belnjaku in s čebelami. S. S. sprejemati invalidov ter vršiti pregledov. Do topliškega zdravljenja ima- jo pravico samo vdove s polno invalidnino. Priporočan bi, da si člani na- ročijo Ptujski tednik ker bomo vse važnejše zadeve obveščali v Ptujskem tedniku Letna naroč- nina je 310 din. Predsednik: Slana Jožko, 1. r. Kako je pobiral poštne odrezke od upokojencev kurir v KLO Sodinci? Po nalogu Poverjeništva za finance v Ptuju je bilo treba od upokojencev in invalidov po- brati odrezke o prejemanju po- kojnin v svrho dokaza upravi- čenosti do nadomestila prehram- benih in industrijskih bonov. Ta posel je KLO Sodinci na- ročil svojemu kurirju J. E.. ki pa je pri pobiranju istih zahte- val še denar z izgovorom, da se mora priložiti kolek. Ponekod je zahteval 20 din, drugod pa 10 din, pri nekaterih pa nič, kar je bilo tudi pravilno. Ker je bilo to kurirjevo po- četje nepravilno, je nujno po- trebno, da se ga pokliče na od- govornost in zasliši prizadete. Čudno je to, da niso našli v KLO Sodinci bolj zanesljivega kurirja. —ac. Prerokovanje Vedeževalka: Vidim, da se bo- ste kmalu seznanili s finim go- spodom Postali boste njegova žena in odideta na ženitovT.j- sko potovanje v daljno dežalo. — Zelo lepo, toda — ali se vidi tudi, kaj bo k temu rekel moj mož? Ona in on On Menim, da misliš, da .sem neumen Ona: Oh, nikakor ne! Lahko se pa tudi motim Nasprotne narave — Ne morem delati ako ne pijem — Zanimivo! Jaz pa ne mc- rem piti, ako ne delam. Stran PTUJSKI TEDNIK. Ptuj, 22. febroar^ I952 Zakaj si uslužbenki KLO Dor- nava želita konec zime? v Domavi že vso zimo uradujeta v nezakurjeni pisarni kmečke zidane hiše tr.jnica in administratorka KLO. Lon- čena kruSna peč ogreva marsikatero hišo v Domavi, v tej hiši pa taka peč ne sme ogrevati uslužbenk KLO in lju- di, prihajajo iz vasi in od drugod* po službenih opravkih Ker je peči »škoda«, ne pusti lastnica vanjo kuriti drv, ki je nič ne stanejo. Ne koristi >1- ma nit: železna peč, ki je tako postav- ljena da se iz nje kadi. To bi se dalo popraviti, če bi pokazali odborniki KLO Dornave vsaj malo človeškega odnosa do njunih prošenj Četrt ure zidarskega dela bi zadoščalo, pa bi bila stvar re- šena. Ce je že sramota, da bi to napra- vil predsednik KLO, zidarski polir sam, bi pač gotovo našli v Dornavi moža- karja, ki bi hišni lastnici na ljubo, f.e že pač ne samo na ljubo uslužbenk, po- pravil napako železne peči, Ce bi moral sin ali hčer katerega iz- med odbornikov ali predsednika KLO Dornava sedeti v šoli, pisarni ali obratu in delati pozimi v nezakurjenem prosto- ru. bi nedvomno romale iz Dornave številne pritožbe zaradi nečloveškega ravnanja z ljudmi. Tudi njihovega ra- vnanja ni mogoče vzeti za pravično, dobro in človekoljubno, ko gre za dve delavki-materi, ki sta tam zaradi Dor- navčanov in z vso pravico od svoUh predpostavljenih zahtevata, da se po- brigajo za znosne delovne pogoje. Ali mogoče ti možakarji tudi doma ne pu- stijo kuriti? Upamc. da bodo končno le uvideli In poskrbeli, da bo pisarna KLO v Dor- nav-- postala primeren uradni prostor,, ne pa ledenica. Ce že tega ne zmore.io odgovorni možakarji, bodo morale vmes poseči funkcionarke AF2, ki ne boio dovolile, da bi se z njihovimi sovrslni- cami v Dornavi tako slabo ravnalo in delalo sramoto Domavčanom. ki na- vadno v nobenem oziru ne zostaiajo 7a drugimi KLO v ptujskem okraju. Ilešiičeva babica se ie motrila boriti za vžttek za leto 1950 Med Ilešič Katarino, pre\ržitkarico iz Gibine in Ilešič Feliksom, posestnikom iz Hvaletinc štev. 3 je pri",lo do sodne pravde zaradi vžltka. Ta pravda že teče od 15 maica 1951 dalje. Ptujsko okraj- no sodišče je obsodilo Ilešiča Feliksa, da mora izročiti svoU babici za leto 1950 med drugim 100 kg pšenice, 100 kg ko- ruze, 50 kg rži, 20 kg soli, 25 kg suhe zabele in drugo. Zoper to sodbo se je Ilešič Feliks pri- tožil na Okrožno sodišče v Mariboru, to pa je pred kratkim Ileličevo pritožbo zavrnilo. Ilešičeva babica bo končno prišla do svojih pravic. Pri skorai 6 ha obdelovalne zemlje je Ilešič trdil, da ni bil v letu 1950 v stanju, izpolniti obveznosti do svoje babice, vendar niti eno niti drugo so- dišče te njegove trditve ni upoštevalo, saj gre za dolžnost mlajših ljudi da dostojno preskrbijo svoje starše in so- rodnike na stara leta. Le redki so pri- meri, kjer morajo ti svoje pravice za starost in onemoglost uveljavljati sod- nim potom Vaški odbor OF v Hvaletincih bi mo- ral med drugim skrbeti tudi za to. kake skrbijo sovaščani za stare in onemogU ljudi in bi s pravočasnim vplivom n£ rešitev vžitkarskih sporov prihrani mladim in starim ljudem šts\'ilne stro- ške, pota in nevsečnosti. Novosti s pt^^fske knpžne police Novi svet št. 1-1952. Klasje H. 28 (Be^ la krizantema). Herbersttjin: Moskovsk zspiski, Vuhuni in skrivnost atomsk( bombe Arheološki ve^tnik TI-1 Vida ' Višja matematika II del. Šolske knjige Zavržnik: I računica. Jurančič: Srbsko hrvatske berilo. Petaucr: Zgodovin; starega veka (za prvi razred gimnazije) KuhursVo razstavo priredi gospodinjski tečaj na osnovn šoli v Ptuju v soboto 23. II. t. 1. o< 9 do 13. ure v pritličju, soba št. 8. Vabljeni vsi, ki se zanimajo za vzgo ,1o naših mladih gospodinj, da si razsta vo ogledajo. Uprava tečaic Vaški odbor OF v Slatini noče biti med zadnjimi Na občnem zboru OOOF Slatina je bilo slišati zelo skromno poročilo sekre- tarja, ki je poročal tudi za predsednika in blagajnika. Ta dva namreč zaradi splošne nedelavnosti nista prišla tudi na občni zbor. Novo izvoljeni odbor OF Slatina je na svoji prvi seji prevzel dolžnosti ter poslovanje starega odbora Slatina in Veliki Okič ter se zavezah, resno se lotiti perečih haloških problemov. Prva na- loga bo v utrditvi organizacije, ki Je slaba in maloštevilna. Pritegniti bo treba vse delovne In poštene prebival- ce, izključiti pa vse razbijače, ki samo ovirajo delo. Med take brez dvoma spa- data Vopolovec Andrej in Uršula, člana Z. E. v Slatini. Njuno razdiralno delo Je pred organizacijami v Slatini skrbno zakrival predsednik Z. E. Sedaj skupno z njima smatra, da je prišel ugoden tre- nutek za izstop Iz OF In zrušitev eko- nomije, katere gospodarstvo je zaradi neugodnih vremenskih razmer ter sla- bega gospodarstva res v precej težkem položaju. Agitacija te trojice seveda ni uspela, izključitev takšnik Članov pa samo krepi vrste Osvobodilne fronte. Članstvo OF v Slatini pričakuje od novega odbora, da bo znal več koristiti ljudstvu, kakor Je to storil stari odbor, da bo organiziral razne tečaje, pomagal pri pošiljanju kmečke mladine v šole ter sploh pomagal vzgajati ljudi za boljše vodstvo gospodarstva. —čec. Kdo ima prav? Okrajni ljudski odbor, poverjeništvo ' za komunalno dejavnost v Ptuju Je iz- dalo v decembru 1951 odločbo o ukinitvi vseh klavnic, registriranih do 31. dec. 1951 v območju OLO Ptuj. Na novo se bodo sprejele registracije za ustanovitev klavnic le pri MLO Ptuj. MLO Ormož in KLO Stmišče. Na podlagi te odločbe je KLO Strnišče takoj izdal odločbo, da se registrira ena klavnica in dve mesnici na teritoriju KLO Strnišče. Odločba je bila na poverjeništvu za fi- nance v Ptuju potrjena in vpisana v register državnih gospodarskih podjetij. KLO Strnišče je stvar vzel resno ter nato izdal komunalni upravi pri »Gra- disu« opomin, da naj preneha z neregi- striranim poslovanjem, s katerim ško- duje državni upravi, ker ne odvaja določenih fondov. Upravnik komunalne dejavnosti upra- ve »Gradisa« tov. Zorčič je na to KLO Stmišče pismeno odgovoril, da je bil na OLO Ptnj ter da so mu tam izjavili, da ničesar ne vedo, da bi ne smeli več klati in prodajati mesa ter da zaradi tega smatra opomin KLO Stmišče kot neutemeljen Zaradi vsega navedena bi bilo zaie- Ijeno, da bi obstoječi predpisi veljali za vse enako in da bi KLO, v kolikor stvarno daje take tolažbe samo nekate- rim, stvar uredil, oziroma vskladil z ob- stoječimi predpisi. Pri »Gradisu« so namreč še druga podjetja, ki niso regi- strirana, vendar delujejo — v korist 1( nekaterih. Kn. Tudi tuje ime mu ni pomagalo Pred okrajnim sodiščem v Ptuju j« tekla do pred kratkim pravda zarad o-^etovstva in preživnine, v kateri je bi razkrinkan svojčas v Ptuju bivajoči ne. zakonski oče Jakšič Nikola, ki živi se daj v Kranju. V Ptuju se je namreč iz dajal za Javešiča. Sodišče Je morali nezakonski materj in otroku najprej« pomagati odkriti pravo očetovo ime, na to pa zavarovati njune pravice. S po močjo slike in pisem nezakonske?! očeta je bilo končno le mogoče spravit nezakonskega očeta Jakšiča pred sodi šče. Skriti oče je obsojen na plačilo 50i din mesečne preživnine za otroka od 1 6. 1951 dalje v roke nez. matere. V vrsti pravd zaradi preživnine z nezakonske otroke je gomjl primer ' Ptuja zanimiva redkost, saj je l€ mal takih očetov, ki bi se skušali popolno ma umakniti odgovornosti za svojeg nezakonskega sina ali hčerko, skrivajo se za tujimi imeni. Ps. Ptujski nogometni problemi V Ptuju obstaja že nekaj let nogo- metni klub, ki je v letih do 1949 žel še precej lepe uspehe. Po tem letu oa je začel pešati. Ce bi iskalj vzroke, da je tako daleč prišlo, ne bi mogli mimo dejstva, da v Ptuju, torej v mestu 2 okrog 8000 prebivalci ni bilo zadost- negr števila športnikov, ki bi nadome- ščali že ostarele ali odšle moči nogo- metnega moštva. To gre seveda na ro- vaš starega odbora kluba, ki se je 00- re malo brigal za vzgojo naraščaja. Od- bor, ki je vodil klub v letu 1950 In pozneje, vsega tudi ni mogel popraviti v kratkem času. Ce bi hoteli našteti še druge nedostatke dela starega odbora bi morali omeniti še to, da Je zanemaril vzdrževanje tribune na igrižču ter do- volil, da se je podrla, nakar je les pro- dal. Tudi dve leti preorano igrišče mu poleg zapadlih kreditov ne dela nobene časti. Novi odbor Je skušal to stanje popra- viti. Na Pragerskem je kupil leseno ba- rako ter io postavil s prostovoljnimi de- lavci. Splanlrall so tudi Igrišče ter na- pravili ograjo. V marcu bodo to zasilno ograjo nadomestili s stalno, za katero Je material že pripravljen. Odbor ne bo dopustil, da bi klub Se nadalje ostal brez mladinskega In pio- nirskega naraščaja. Temu je posvetil vso skrb, zanemarja pa v neki meri skrb za obiskovanje treningov igralcsv mo5tva, med katerimi nekateri mislijo, da iim ta ni potreben in da bodo lahko nastopili na tekmah brez kondicije. Delo novega odbora je torej resno in odgovorno. Koliko bo imelo uspeha se bo videlo že v začetku spomladans.-ce » sezone. -r- ♦ Šahovsko dniStvo Ptu} Je končalo svoj turnir in sicer: A grupa: 1. Zunec 10 točk, 2.—4. Drofenik, Berden in Mo- drinjak po 7, 5. Ryževski 6, 6. Vricl Ivo 5 točk itd. B grupa: 1.-2. Pešl in Rudolf po 10, 3. Kosmač 9, 4. Klinar 8, 5. Perger 6,5, 6. Podkrajšek 6 točk itd. Finalni turnir se prične 28. t. m. Šahovska sekcija Železničar je zaklju- čila svoj turnir. Naslov prvaka je dose- gel Nežmah po odločilnem dvoboju s Keglevičem, s katerim sta nabrala po 8 točk. Dalje slede: Koželj 6,5, Gornik :n Curin 5, Lebar 4, Mere 3,5, Semrl 2.5, Sel 1 in Horvat pol točkie. R. Zdravnik Dr. Praunseis Karel zopet redno ordinira. PTUJ, Ljutomer- ska cesta 22, drugo nadstropje. Pri rednih kontrolah ne more priti do večje materialne škode Prošnji za pomilostitev, ki jo je vlo- žila Kokol Elizabeta iz Budine št. 10 v zvezi s sodno kaznijo zaradi nerednega poslovanja v KZ Budila, je predsed- stvo Prezidija Ljudske skupščine Ljud- ske republike Slovenije deloma ugodilo in ji znižalo 15.000 din denarne kazni na 10.000 din. Ob obsodbi mlajših aH odraslih IJudl se vedno vsiljuje očitek, čemu niso stal- no na delu odbori OF, ki bi lahko s svojimi kontrolami in nasveti mnogo pripomogli k odpravljanju nerednostl in manjših pojavov škode, ki se navad- no stopnjujejo in končujejo največkrat z obsodbo pred sodižčem. Socialistična kontrola ne zasleduje samo cilje pre- prečevanja škode, temveč tudi pomoč! 'delovnemu človeku, ki je včasih sam brez moči, da bi se izkopal iz težav !n nepravilnosti, v katere zabrede po last- ni krivdi ali krivdi okolice. Organizacije OF in uprave podjetij in obratov večkrat podcenjujejo opozo- rila množice na pojave, ki kažejo ne- pravilnosti ali škodo, mesto da bi takaj reagirale s kontrolo, ki bi v tem pri- ; mem pomenila vzgojno pomoč ob pre- I prečitvi manjše škode kakor pa iz- ključni namen kazno^J^nja ob primerih ' večje škode. Redke kontrole so imele i v mnogih premerih težke posledice za : poedince, ki so bili prepuščeni sami se- bi pri delu in pri odgovornosti. Pz. PREDPUSTNA MASKERADA bo Y Piuju Y prosiorih Tiiovega doma Y soboto, dne 23. febru- arja 1952 s pričetkom ob 20. uri Dostojne maske zaželjene! Nagrajevanje mask! BIFE, BAR, JAZZ I Vstopnina din 50.— Vabljeni vsi! Delovni čas na ptujski polikliniki Ptujska poliklinika bo odprta za za- varovance soc. zavarovanja in za ostale nczavarovance — privatnike vsak dan razen nedelje in praznika v času: odde- lek reKlstratura: vsako ordinacijsko uro, Interni: torek in petek od 13. do 15. ure, ginekološki: vsaki dan od 12. do 14. ure razen sobote, zobni: vsaki dan od 7. do 16. ure razne sobote popoldne, kirurgič- ni: poi^deljek. sreda in potek od 14. do 16. ure, protituberkulozni dispanzer: to- rek od 7. do 13. ure in četrtek od 13. do 17 ure, šolska poliklinika: ponedeljek, I sreda in četrtek od 7. do 10. ure in pe- tek od 14 do 16. ure, posvetovalnica »a žene vsako sredo od 13. do 15. nre, an^ tivenerični dispanzer: ponedeljek od 14. do 17. ure, torek od 7. do 10 ure fn pe- tek od 7. do 10 ure ter 14. do 17. ure, otroška posvetovalnica: vsaki petek od 14. do 16, ure, šolska zobna ordinacija: vsako sredo od 13. do 16. nre in soboto od 7. dc 13. nre, diagnostična postaja: vsaki dan od 7. do 13. ure. Izven zgoraj navedenega časa je na dneve parnega datuma (2., 4., 6. itd.) dežurni zdravnik dr Rakuš Franc, na neparne datume vrši službo upravnik poliklinike dr. Margole Matko. Vodle področnih zdravstvenih usta- nov prosimo, da pošiljajo bolnike na ptujsko polikliniko ob zgoraj navede- nem času in jih o tem pravilno informi- rajo. V sestavu poliklinike je tudi klinično- diagnostlčni laboratorij in posluje vsak dan od 7. do 13. ure. Zobni oddelek ima svoj tehnični laboratorij, uprava poli- klinike pa bogato strokovno knjižnico. Svet za Ijudslco zdravstvo OLO Ptuj št. XVII-53 1-52. — 20. febr. 19.52 Razpis za sprejem kandidatov za vojaške moj- stre v svojstvu artilerijskih tehničarjev. JLA bo sprejela določeno število kan- didatov za vojaške mojstre v artilerij- ske delavnice na območju LR Slovenije pod sledečimi pogoji: 1. da so državljani FLRJ; 2. da so duševno in telesno popolno- ma zdravi; 3. da ''o v moralno-političnem oziru neoporečni; 4. da so izučeni mehanične obrti; 5. da so odslužili kadrovski rok in da niso starejši od 36 let; 6. da se obvežejo, da bodo ostali v JLA najmanj 5 let. Kandidati, ki bodo sprejeti, bodo po- slani na državne stroške na zdravniški pregled. Za delo bodo plačani po uredbi. Poleg plače bodo sprejemali brezplačno drva, delovno obleko in par čevljev letno. Podrobnejša pojasnila dobijo intere- senti pri Vojnem odseku v Ptuju (Pre- šernova ulica) v uradnih dneh, t, j. v ponedeljek, sredo in soboto od 9. do 12. ure. Po 1. marcu 1952 seprošnje kandidatov ne bodo več sprejemale. h pisarne Vojnega odseka Ptuj. Vabilo na redni letni občni zbor Kmetijske druge Ormož, ki bo v nedeljo, dne j marca 1952 ob 8. uri zjutraj v dvor^r doma »Ljudske prosvete« v Ormožu.' Dnevni red: 1. Otvoritev občnega zbora 2. Izvolitev tričlanske verifikacijs); komisije 3. Ugotovitev sklepčnosti 4. Izvolitev predsednika zbora, dv«) overovateljev in zapisnikarja 5. Poročilo upravnega odbora 6. Poročilo nadzornega odbora 7. Predložitev letnega zaključnega r^ čuna za leto 1951 8. Sklepanje o razrešnici upravn?;. in nadzornega odbora, delegata I OZKZ, delegata za vinarsko-s^i Jarski obrat, delegata za mlekarsj, živinorejski obrat, delegata strojni obrat 10. Določitev najvišjega zneska, do In terega se sme zadruga zadolžiti 11. Predlogi, pritožbe in sklepi 12. Slučajnosti. Skups^flina Je sklepčna ob določ< uri le, če je navzočih najmanj polov, članov, eno uro pozneje pa Je sklepa ne glede na število članstva. Odbor, Uspešna prodaja in nakup Vse kmetovalce in članstvo KZ