Leto VI - Stev. 23 (143) Čedad, 1.-15. decembra 1979 UREDNIŠTVO in UPRAVA Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 Čedad - Via B. De Rubeis 20 Li Tel. (0432) 731190 Izdaja ^“=4 ZTT Poštni predai Čedad štev. 92 r Casella postale Cividale n. 92 Tiskarna R. Liberale - Čedad Velika manifestacija za 25. letnico smrti Ivana Trinka Govor videmskega nadškofa predsednika dežele in prof. Qualizze Na sliki del udeležencev svečane Trinkove proslave v Špetru ob 25. obletnici smrti našega pesnika Solennemente celebrato il 25° anniversario della morte di Ivan Trinko Il discorso dell'Arcivescovo Battisti, del Presidente del Consiglio regionale e del prof. Qualizza Velika manifestacija volje po preporodu in po priznavanju lastne identitete, tako je izzvenel v soboto 24 nov. shod vseh Slovencev iz Nediških dolin, iz Tera, iz Rezije in Kanalske doline, da bi slovesno počastili lik in delo Ivana Trinka, obenem pa, da bi opomnili vladajoče oblasti in državne ustanove, da smo prisotni in da zahtevamo pravice, ki nam jih jamči ustava. To je nelahka obveza, če po-mlislimo, da je minilo več ko trideset let od odobritve ustave in skoro tri leta od ratifikacije osimskih sporazumov, ki zavezujejo, italijansko vlado, da maksimalno zaščiti slovensko narodnostno skupnost v Italiji. Videmski nadškof. Mons. Alfredo Battisti med svojim govorom na Trinkovi proslavi v Špetru «Lealnosti Slovencev do Italije ne smeno postavljati v dvom, nasprotno, do nje so pokazali vedno veliko navezanost. In prav zaradi tega je država dolžna priznati obstoj Slovencev v videmski pokrajini; in to priznanje bi bil pomemben prispevek k razvoju prijateljstva med sosednjima narodoma, ki se v kulturi dopolnjujeta. Pospeševati proces kulturnega soustvarjanja, je že samo po sebi dejanje družbene zavesti, civiliziranosti in prispevek napredku. Videmska Cerkev se vneto obrača na vladajoče organe, kateri morajo storiti vse potrebno, da se prizna obstoj Slovencev v Furlaniji, v duhu najplemenitejše tradicije italijanske omike». Te misli je videmski nadškof, mons. Alfredo Battisti iz rekel z veliko trdnostjo, ki je naredila močan vtis na pazljive in navdušene poslušalce in so predstavljale vrhunski trenutek slovesnosti ob 25. obletnici Trinkove smrti. Videmski nadškof je s svojim jasnim posegom šel še dlje; nedvoumno je odgovoril vsem preteklim in sedanjim polemikan s slovenskimi duhovniki, ki jih nekateri še vedno obtožujejo (ne nazadnje tudi določeni krogi Krščanske demkracije), da oživljajo in širijo vrednote kulture in jezika slovenskega ljudstva v Nediških dolinah. «Odločno obsojam obtožbe marxizma in komunizma, ki so jih bili in so jih deležni omenjeni du-havniki. To ni nobena novost. V pue-blskem dokumentu je večkrat poudarjeno, da je bila Cerkev obtožena sle po oblasti, ali da ji očitajo marxizem samo zato, ker brani revne ljudi», je dejal nadškof Battisti in se še v slovenščini obrnil na prisotne duhovnike, rekoč: «Pozivam vas, da še naprej opravljate svojo nalogo in kličem nad vas luč svetega Duha». V atriju srednje šole v Špetru, kjer se je odvijala proslava, je bilo prisotnih mnogo političnih osebnosti, deželnih in občinskih upraviteljev predstavnikov pokrajine, gorskih skupnosti, šolskih oblasti in kolegialnih organov. Ob njih pa velika množica ljudi, ki je prišla z vseh krajev in vasi Beneške Slovenije. Za deželo sta bila prisotna svetovalca. Specogna in Štoka. Za KPI posl. Baraccetti in Colomba. Telegrafske čestitke pa so po- (Nadaljevanje na 2. strani) Na Trinkovi proslavi je imel važen gorov tudi predsednik deželnega sveta Mario Colli Una grande manifestazione della volontà di rinascita e di affermazione della propria identità è stata quella che ha visto sabato 24 nov. riuniti a S. Pietro al Natisone gli sloveni delle Valli del Natisone, del Torre, Resia e Val Canale non solo per ricordare degnamente la figura e l'opera di Ivan Trinko, ma soprattutto per ricordare alle autorità di governo ed alle istituzioni dello stato la propria presenza e la rivendicazione dei diritti sanciti dalla Costituzione. Un impegno non certo facile, se si pensa che sono passati più di trent’anni dall’approvazione della Costituzione e quasi tre anni dalla ratifica del trattato di Osimo, che impegna il nostro governo alla massima tutela possibile della minoranza slovena. «Non è in gioco la lealtà degli sloveni verso l’Italia, verso la quale invece vi sono sentimenti di grande attaccamento. Anche per questo lo Stato è debitore del riconoscimento degli sloveni della provincia di Udine: esso non potrebbe che essere visto come un contributo allo sviluppo dell’amicizia fra i popoli vicini, che sono complementari gli uni agli altri — latini e sloveni — ponte fra due mondi, cerniera di due culture. Favorire questo processo di promozione culturale è di per sè un atto di civiltà, un contributo al progresso. La Chie- sa di Udine non può che appellarsi agli organi di governo, i quali debbono compiere gli atti necessari per il riconoscimento degli sloveni del Friuli, nello spirito della migliore tradizione della civiltà italiana». Queste frasi, pronunciate con grande fermezza dall’arcivescovo di Udine, mons. Alfredo Battisti di fronte Slavnostni govor o Ivanu Trinku je imel prof. don Marino Oualizza ad un uditorio attento ed entusiasta, hanno rappresentato il momento culminante della manifestazione organizzata dagli sloveni della provincia di Udine per cele- brare il 25. della morte di mons. Ivan Trinko, poeta, scrittore e uomo politico. Tuttavia l’arcivescovo di Udine è andato oltre a questa esplicita e ferma richiesta alle autorità dello stato quando, rispondendo alle polemiche vecchie e recenti mosse contro i sacerdoti sloveni, colpevoli nella mente di qualcuno e non esclusa parte della DC ufficiale, di tener alti e vivi i valori culturali e linguistici delle popolazioni slovene delle Valli del Natisone, ha detto: «Condanno le accuse di marxismo e di comuniSmo rivolte a questi preti. Non sono novità. Nel documento di Puebla si è detto che la Chiesa è accusata spesso di essere legata al potere, oppure accusata di marxismo se difende i poveri». Rivolgendosi ai sacerdoti sloveni, Mons. Battisti (che aveva esordito in lingua slovena) ha concluso: «Vi esorto a continuare la vostra opera ed invoco su di voi la luce dello spirito santo». Nell’atrio della Scuola Media di S. Pietro al Natisone, dove si svolgeva la manifestazione, curata dal circolo culturale «Ivan Trinko», erano presenti numerose personalità di tutti i partiti democratici, rappresentanti delle amministrazioni e dei consigli comunali e provinciali e (Continua In 2* pagina) Deželni zakon za zaščito jezikov in kultur Deželni odbor je 10. oktobra odobril osnutek zakona: Posegi dežele za obrambo In ovrednotenje jezikov in kultur v Furlaniji - Julijski krajini. Zakon obsega 9 členov, ki sledijo uvodnemu referatu odbornika za šolstvo. V referatu je zapisano, da je na razpolago 750 milijonov lir za odbodje 1980-82. Zakonski osnutek je bil sklenjen, oz. napisan na podlagi skrbne raziskave, ki so jo izvedli: a) posebna za to določena komisija b) Mednarodni inštitut za sociologijo v Gorici c) ožji odbor v sklopu posebne komisije. Raziskovanje je bilo zelo uspešno in je pripeljalo do tehtnih ugotovitev, predvsem kar zadeva nujnosti, da bi na deželni ravni, ustanovili nek forum, ki bi skrbel za posege in posebne predloge. Vse predloge in mnenja iznešena v referatu, Je nato sprejel tudi deželni odbor.. Ne da bi se podrobno spuščali v vsak člen posebej, želimo zapisati nekaj splošnejših opažanj. Najprej bi opomnili na posebno razmerje deželnega osnutka do državnega zakona o globalni zaščiti, ki si ga vsi tako želimo. Upravičena je tu bojazen, da bi si s takimi pobudami v okviru dežele ustvarila država alibi za zakasnitev, zavlačevanje ali celo dokončno odložitev zakona o globalni zaščiti. Študijski center Nediža je v svojem odgovoru predočll komisiji predvsem ta vidik in pa pomislek, «da je utvara poveriti izključno neki govorici (ki ni drugega kot nosilec tradicijonalnega kulturnega modela, ki je poljedelski in torej vedno manj ustrezen) samoniklo sposobnost, da bo ohranila nek narod pri življenju v trenutku, ko široke mladinske množice polagajo up v prihodnost in se odpirajo velikim problemom družbe, dela, kulture In politike». Omenjenega problema se najbrž zaveda tudi deželni odbor, ki v referatu odkrito poudarja: «S tem zakonskim osnutkom se deželni odbor nima namena spoprijeti s problemom globalne zaščite italijanskih državljanov, ki pripadajo slovenski narodnostni skupnosti. Znano je, da ta problem zaobsega drugačne posebnosti, kot pa golo varovanje Jezika in krajevnih kultur. To je predmet, ki spada v kompetenco države, ki se je svečano obvezala na mednarodni ravni. Ob tem pa deželni odbor želi, da bi posebna komisija, ki se je osnovala v ministrskem svetu, čimprej spet začela z delom. Tako bi tudi čimprej posredovali elemente za dokončno in organsko ureditev pravil v italijanskem zakoniku, ki bi uravnavala zaščito slovenske narodnostne skupnosti v njenih številnih in razvejanih oblikah življenja». Drugi naš pomislek zadeva ustanove, ki bodo prejemale podpore. Podpore bodo pač dodeljene na podlagi letnega programa, ki ga bo izdelala dežela In na predlog neke, za to imenovane, komisije. Zanima nas namreč, kakšne bodo konkretne možnosti, ki jih bodo oblasti ponudile slovenskim organizacijam v videmski pokrajini. In sicer možnosti: a) da določijo svoje predstavništvo v komisije, predstavništvo, ki ga bodo sestavljali izvedenci, ki naj (Nadaijevanje na 2 strani) Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 300 lir NAROČNINA: Letna 5.000 lir Za inozemstvo: 6.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Redakcijski koordinator: Loretta Feletig Quindicinale Za SFRJ 120 ND - Ziro račun 50101-603-45361 » ADIT « DZS. 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207 Sped. in abb. post. II gr./7Q Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 14% trgovski 100, legalni 200 finančno-upravni 150, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 50 beseda IVAN TRINKO PREROK! Ko je Ivan Trinko napisal «Zgodovino Jugoslavije», v kateri je prikazal politično, literarno in umetnostno zdovino jugoslovanski narodov, je to knjigo pošiljal raznim prijateljem in znancem. En izvod je poslal tudi takratnemu kraljevemu poslaništvu v Rim. Knjigo so z veseljem sprejeli in Miloš Crnjanski, ki je bil kot novinar zaposlen pri poslaništvu, se mu je zahvalil s prijaznim pismom, ki ga tukaj objavljamo v fotokopiji. Miloš Crnjanski je živel nekaj časa v emigraciji, nato se je vrnil v domovino in je umrl kot priznan srbski pisatelj. V njegovem pismu je najbolj zanimivo, ko mu pravi: «Trdno sem prepričan, da bo taka knjiga, kot je Vaša, mnogo pripomogla k pravemu in trajnemu prijateljstvu med Italijo in mojo državo. «Trinko se je namreč vedno zavzemal za prijateljstvo med tema dvema narodoma in je skušal s prevajanji prikazati Italijanom duhovno bogastvo jugoslovanskih narodov, da bi vzbudil v njih tisto spoštovanje, ljubezen in prijateljstvo, kot se sedaj uresničujejo po osimskih sporazumih. Trinkova knjiga o Jugoslaviji bi tudi danes mnogim koristila, če bi jo ponatisnili, ker le s spoznavanjem drug drugega moreta dva naroda resničo utrjevati svoje medsebojno prijateljstvo. Dall’archivio di Ivan Trinko Iz arhiva Ivana Trinka MOSTRA D’ARTE TOTEM Dl OSGNACH 1; -< < ' ■J- YY.-,. ' Bo«, 50 Mtrto 1940 'v. Egregia Usi»tenor Trinilo, oon »aro ptnonra « oon gr*o«e »o44t»f»nion» Bo Htto 11 Vostro onoro litro * Storta «alla «»soalofla « oh* ho «a-«B« aagnalato *11'Ufficio Contrai» per 1» Staap» 4i Belgrado e« »1 no» »tre nlntataro «»gli Affari Salari. * polah* 1 uprt In Italiano *ul «lo Beo»» a «ul «io popolo et puà gir» eh* non »»tetano, «aggloroeote *l«»o grati a Voi ohe eoo tanta •*i le *>“• de nmr« Vie «»»feni.« et «ma* laa«fisfeateM l io» In konmw d» trene« — «t p» boom voi«»#, «umor «a ptur vjwt, croi«. »r«v«8fcr «I «sprrer povr va »venir pii» tre-anta rt aa&tur Avee mar« m«*«»r tea«mtn evee Pepe Wojtyla no» »e» nwdmrafcat mona* qu’on » peut SM» «sptrer à »ne pOtt«!« concorde *d » U nei* rat» «rei» et mrtiver de* priaupe» yjt,w. 1, s» boafetw» p*»«#« «t de evpoir foar un NoM * teremtd «i un* noawDe «ante oaverte « tout !» monde me eh»*. MENSILE DELL'ASSOCIAZIONE NAZIONALE ALPINI Gli auguri del Presidente Nazionale Miei cari Alpini, Alpini alte armi, cari Amici, Siamo alta vigilia del Natale 1979; un altro anno c trascorso, purtroppo non così sereno come c’eravamo augurati alla fine del ’78, ma per la nostra Associazione esso ci ha trovati sempre spiu uniti ed attivi, nei nostri principi di amore e di solidarietà. A Roma abbiamo festeggiato il 60” della nostra vita associativa mostrando concretamente a tutti gii uomini di buona — e non buona — volontà come si può operare, vìvere, credere, lavorare e sperare per un avvenire piò umano e migliore. Con la massìccia visita a Papa Wojtyla abbiamo modestamente additato che non si può aspirare ad una ge- nerale concordia e pace senza credere e mettere in atto principi morali di fede e di vita umanitaria. Un anno ancora in cui molti, troppi Amici Alpini, che banuo sempre dato generosamente e condiviso l'intima essenza della nostra Associazione, ci hanno lasciato. Alla loro viva memoria inchiniamoci, seguendone sempre lo esempio. i, Alle loro Famiglie, a voi tutti miei Alpini ed a tutti ì vostri cari, gii auguri piè sinceri e profondi di ogni bene e di speranza per un Natale sereno e per uh Nuovo Anno epcrto a tutti per cose piò giuste, buone e migliori. Franco Bertagnoili Predsednik deželnega sveta Mario Colli, pozdravlja predstavnike Unije Italijanov iz Istre in Reke I Benečanski Kulturni Dnevi sulla storia contemporanea Si è detto che gli «Incontri culturali» del Centro studi Nediža non rispondono più alle esigenze di più ampia informazione presenti nel territorio. Oggi varie organizzazioni adempiono a questa funzione con spirito di grande apertura e disponibilità verso la conoscenza ed il sapere. Ugualmente il Centro studi Nediža ha ritenuto che non si possa prescindere da una presenza culturale specialistica, di alto livello. Infatti la conoscenza non si conquista una volta per sempre, ma richiede un continuo aggiornamento, perchè gli operatori culturali, politici ed amministrativi abbiano sempre a disposizione lo strumento critico. La consapevolezza critica dell’ultimo periodo storico, quello che va dalla guerra di liberazione ai giorni nostri, che sarà il tema dei «Benečanski kulturni dnevi» di questo settimo anno, non può che basarsi sullo studio di u-na mole imponente di testi. La presenza di studiosi (e di protagonisti) di questa storia contemporanea potrà costituire però uno stimolo al- lo studio. Non si vuole una serie di conferenze accademiche, ma un dibattito vivo, attorno al quale ci si possa esprimere anche con testimonianze dirette, perchè (e questo vale per tutti) le verità siano messe a confronto, discusse, respinte o convalidate. Ai «Benečanski kulturni dnevi» si è sempre discusso in piena libertà e, in ogni caso, questo esercizio della libertà, anche su posizioni contrastanti, è di per se un servizio reso alla cultura ed alla scienza. Speriamo ne sappiano approfittare anche i più giovani: le contrapposizioni, le lotte, i condizionamenti e le astuzie di oggi hanno le radici più recenti in questo arco di storia, che va dalla guerra allo spirito di Helsinki. In queste vicende, possiamo concludere, ci sono anche (quasi geneticamente) gli sviluppi politici del futuro, per cui l’attività delle organizzazioni sociali, economiche, amministrative e culturali a-vrà efficacia quanto più esse saranno capaci di tenerne conto. Centro studi Nediža Karnitska cesta v Rezijo -predlog, ki bi ga bilo treba upoštevati Na Karnitskem sedlu so pred časom odprli hlev, v katerem je privezanih kakšnih sedemdeset glav živine. Nekdaj so tam gori pasli do štiri sto glav, ki jih je oskrbovala karakteristična organizacija «Planina». Do Karnitskega sedla pelje cesta, ki je bila nekoč vojaška pot, danes pa je last občine in veže Učejo (zdaj odrezano od sveta) z Rezijo. Cestni znaki v Liscjacu in Njivi opozarjajo, da je po omenjeni poti možno sedaj le z goseničarji. Dež, sneg in pogosti plazovi so jo pač zmaličili in z običajnimi prevoznimi sredstvi ne moremo več po njej. Na strani Učeje pa že nekaj let ovira promet velik plaz. O cesti se je večkrat govorilo in sicer, kako bi jo popravili, da bi lahko po njej stekel industrijski in turistični promet. V hribovskih predelih so skrite velike ekonomske rezerve kot na pr. pašniki in les, izkoristiti pa bilo mogoče tudi turizem in prosti čas. Močno prevladuje misel o možnosti povezave s soško dolino, ki je s te strani oddaljena od Rezije kakšnih pet in davjset kilometrov z dolino Ferro in Karnijo. To povezavo je svoj čas uvrstila v svoje programe tudi evropska gospodarska skupnost in je zanimiva, če bi se hotelo to cono upoštevati za industrijsko produkcijo. Bližnja jugoslovanska občina Tolmin je izboljšala cestno povezavo Žaga -Mejni prehod Velia, ki spada v prvo kategorijo, ker se ga lahko prekorači s potnim listom. Zdaj bi bilo torej potrebno z večjo odločnostjo predložiti v proučitev realizacijo ceste za Karnico, i bi bila tudi mednarodnega pomena. Špeter Stavka na I.P.S. Študentje državnega poklicnega inštitutsa iz Špetra in Čedada so oklicali dvodnevno stavko, da bi protestirali proti pomanjkljivemu oskrbovanju v šolski menzi, kateri je dežela doslej zagotavljala denarni prispevek. Poleg te protestne akcije, so študentje odločili tudi, da ne bodo zahajali na popoldanske Valentin je paršu u Čedad po svojih opravilah. Kadar je ase opravu, je šu u staro taverno in naročili: «Dajete mi sopo in kuart vina». Kdo izmed naših ljudi ne vje, kaj je sopa? Usi vemo. Je kosilo buozih, te rjeunih ljudi. Zrježen, zdrohjen kruh u mesno šupo. Kadar je Valentin pojedli župo, se mu je parbližala stara gospodinja in mu je jala: «Imamo pečeno telečje mesno, pečeno prasečje mesno, petelina, zajca in še druge reči. Al bi jedu še? Al vam damo še njeki?». «Če je takuo, naj bo! Jedu bi rad še nekaj. Kar parne-site mi!». Gospodinja mu parnese pečenega petelina in špinažo. Valentin je use zvestuo pohrustu. Potle se mu je mudilo damu in je poklicu gospodinjo: «Dost plačjam?». «Tri taužent lir!». Mu je na kratko obrajtala. «Oščja Madona, na župa in kuart vina ne more koštat tritaužent lir, ste se zgrešila, gospa», ji jau Valentin. «Ni samuo župa in kuartin, je tudi špinaža in petelin!» ga opomni gospodinja. «Oooo, ne, draga gospa, tle se motite. Jest sem naročiti, jest sem ukvazu samuo sopo in kuartin, petelina in špina-žo ste mi sama ponudla, za- lekcije, dokler ne bodo oblasti poskrbele za redno obratovanje menze. V tem smislu so tudi zaprosili za sestanek z deželnim odborom. Državni poklicni inštitut je nasploh v kočljivem položaju, ker ne v okviru načrtov za šolsko reformo ne v okviru deželnega zakona za poklicno usposabljanje mu ni bilo natančno določena pravna oblika in jasna funkcija v odnosu do drugih šol. Mnogi učenci, ki obiskujejo poklicno šolo, prihajajo iz nediških dolin, kjer so možnosti izbire za višje srednje šole zelo omejene. Vsled upadajočega vpisa, je bil zasnovan v Špetru zavod na državne stroške. V praksi pa je odvisen od občinske uprave in se sooča s številnimi težkočami, kar zadeva potrebnih denarnih sredstvev. To seveda občutno ovira funkcionalnost inštituta in spravlja v zadrego učitelje in učence, ki ne morejo dostojno dajati in sprejemati kulturnih dobrin, zaradi teških ambientalnih pogojev. S. Pietro al Natisone Sciopero airi.P.S. Due giorni di sciopero completo degli studenti dell'Istituto Professionale di Stato di S. Pietro al Natisone e di Cividale per protestare contro la mancanza del servizio di mensa finora assicurato con il finanziamento regionale. Oltre a questa manifestazione di astensione dalle lezioni, gli studenti hanno deciso di non partecipare alle lezioni pomeridiane fin quando le autorità non avranno provveduto ad assicurare la mensa. In questo sen- tuo ni pošteno, da me sada uprašate, da vam plačjam, kar vam nisem naročiti!». Gospodinja je poklicala policijo — Komisar je pošju policaja — Kadar je ta prestopu urata, je zagledu in spozna svojega vasnjana. «Tle ne bo nič!», je pomislil policaj in se varnu u kasarno. «Si opravu?», ga je upra-šu Komisar. «Ne. Valentin je moj va-snjan in ga lepuo poznam. Tudi vi, gospod komisar, ne bote nič opravu z nijm. Valentin bo imen saldu ražon». «Bomo, vidli!» je odguoriu komisar, uzeu pištolo in šu u oštarijo. Tam sta se gospodinja in Valentin šele kregala. Komisar je teu zvjedet resnico. Gospodinja je povje-dala , da je pojedu Valentin sopo, petelina, špinažo (spinaci) in da je popiti en kuartin. «Je, rjes?». Ga poupraša komisar. «Je božja resnica, ma jest sem prašu samuo sopo in kuartin, petelina an špinažo mi je sama ponudla. Vprašaj et e jo, če je takuo!». Se brani Valentin. «Al je rjes, da je uprašu samuo sopo in kuartin?». Želi vjedet komisar od gospodinje. «Saj veste kakuo je. Mi smo tle za prodajat. Samuo so è stato anche sollecitato un incontro con la giunta regionale. L'Istituto Professionale di Stato, è attualmente in una situazione precaria circa la sua stessa esistenza, proprio perchè non gli è stata ancora assegnata dai disegni di riforma scolastica e dalla legge regionale per la formazione professionale una chiara figura giuridica ed una chiara funzione in rapporto alle altre scuole. Molti degli alunni dell'Istituto provenivano tradizionalmente dalle Valli del Natisone, dove gli indirizzi scolastici superiori avevano praticamente scelte molto limitate. In seguito c’è stato un calo nelle iscrizioni e si è istituito a S. Pietro al Natisone un collegio, cui è stato conferito lo stato di convitto nazionale. In pratica però esso dipende dall'amministrazione comunale ed ha parecchie difficoltà nel reperimento dei finanziamenti che sono necessari. Ciò è una ulteriore limitazione alla funzione dell'Istituto professionale, causa di disagio per insegnanti ed alunni e di degrado della preparazione tecnica e culturale degli allievi. V nedeljo 16. decembra v Trstu svečana proslava 25. letnice Slovenske Kulturno Gospodarske Zveze sopa in kuartin se nam je zdjelo premalo, zatuo smo ponudli še druge reči. On jih je sprajeti in pojedu, sada naj plačja. «Kar se ponudi, je šenka-no in un naših dolinah se ne plačjuje, kar je šenkano, kar je ponudeno. Jest plačjam samuo, kar sem naročiti. Al iman ražon al ne, gospod komisar?». «Njemate ražona, ma nič vam ne norejo!» je odgovorili komisar in šu čez urata. Lačnik in golobi U Čedadu je živeu lačnik, ki se ni bau pravice. Biti je pa tudi tak, da ni čaku, da mu bojo pravico šenkal. Kadar se je šlo za nasitit njega trebuh, pa tudi trebuh družili, si je to pravico sam uzeu. Ankrlat je imeti moko za skuhat polento, pa kompana-dha ni bluo. Šoti je na targ in začeti dušit golobe. «Kaj djelaš? Al ne vješ, da so golobi naši, od usjeh nas?» je zarju tu an mož postave. «Vjem, imaš ražon! Golobi so od vsjeh nas in jest ne tičem druzih. Zavijam urat samuo tistim, ki partičejo mene» je odgovoriti čedajski lačnik in mož postave ga je pustiti pri svojem delu. Vas pozdravja vaš Petar Matajurac BENEČANSKI KULTURNI DNEVI 1979/1980 INCONTRI CULTURALI DELLA SLAVIA ITALIANA SODOBNA ZGODOVINA BENEŠKE SLOVENIJE LA STORIA CONTEMPORANEA DELLA SLAVIA ITALIANA 21 dicembre 1979 Mario Lizzerò (Vice-presidente dell’Istituto per la storia del movimento di liberazione di Udine), don Lino Moretti L’IDEA NAZIONALE DELLA GUERRA DI LIBERAZIONE IN FRIULI NACIONALNO VPRAŠANJE IN OSVOBODILNA VOJNA V FURLANIJI 11 gennaio 1980 Franco Belci (dell’Istituto nazionale per la Storia del Movimento di Liberazione in Italia di Milano). IL MOVIMENTO NAZIONALISTA DEL DOPO-GUERRA: CARATTERI ED ORGANIZZAZIONE DELLA SLAVIA POVOJNO NACIONALISTIČNO GIBANJE: NJEGOVE ZNAČILNOST IN NJEGOVA ORGANIZACIJA V BENEČIJI 25 febbraio 1980 Darko Bratina (incaricato di sociologia economica alla facoltà di economia dell’Università di Trieste) L’ETÀ’ DELLE TRASFORMAZIONI ECONOMICO-SOCIA-Ll E GLI EFFETTI NELLA SLAVIA ITALIANA DOBA GOSPODARSKIH IN DRUŽBENIH SPREMEMB TER NJEGOV VPLIV NA BENEŠKO SLOVENIJO 21 marzo 1980 Giovanni Miccoli (ordinario di Storia della Chiesa all 'Istituto di Storia dell’Università di Trieste) LA POSIZIONE DELLA CHIESA SULLA QUESTIONE SLOVENA IN FRIULI STALIŠČE CERKVE DO VPRAŠANJA SLOVENCEV V FURLANIJI 18 aprile 1980 Sergio Salvi (giornalista, scrittore e saggista, autore del libro «Le lingue tagliate», presidente del Centro Internazionale Eskarré per le minoranze etniche e nazionali, corrispondente dell'«Unione Sarda») L’EUROPA DEL 1968 E L’EMERGERE DELLE QUESTIONI NAZIONALI EVROPA V LETU 1968 IN VZNIK NARODNIH VPRAŠANJ 16 maggio 1980 Karel Siškovič (direttore dello SLORI di Trieste) LO SPIRITO DELLA CONFERENZA DI HELSINKI ED IL TRATTATO Dl OSIMO DUH HELSINKŠE KONFERENCE IN OSIMSKI SPORAZUM Macchine calcolatrici unB *ce/f# u per un dono prestigioso Macchine per scrivere sempre utile sempre gradito Ebbe0» CIVIDALE - ČEDAD Stretta B. De Rubeis 15/17 - Tel. 732432 Računski stroji Velika iMraJB v9ledfno vedno pri/etno Stroji za tipkanje in koristno darilo ■'■■v/’: Novica iz Ščigli U saboto 27. oktobra sta si obljubila večno zvestobo u farni cjerkvi, v Lažeh, Raiz Luciano in Saccu Ester iz Ščigli. Novič ima 26 ljet, novica pa 21. Živjela bosta par Špehuonjah. Parjatelji in žlahta jim voščijo puno sreče in zdravja u njih skupnem življenju, ja tudi puno... zdravih an 1 j epih otruok. PISE PETAR MATAJURAC Naše in druge KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH ŠPETER Čudna maša Veliki plakati (manifesti) s podobo Ivana Trinka, ki so bli parfliskani na zidovih Čedada in po naših dolinah, so oznanjali, po slovensko in italijansko, da bo u saboto 24. novembra, u Čedadu in u Špetru komemoracija 25. obletnice smar-ti Mons. Ivana Trinka. Na plakatih je pisalo, da bojo u Čedadu ob 15. uri odkrili doprsni kip Ivana Trinka in da bo ob 16. uri svečana proslava v špetru, v atriju srednje šole. Med drugim je pisalo tudi, da pride na komemoracijo videmski nadškof, Mons. Alfredo Battisti. Kakuo je šla komemoracija in kajšne lepe besjede je povjedu videmski nadškof, pišemo na drugem mestu. Use je šlo pru an lepuo. Kar se nam čudno zdi, je, da, je špetarski famoštar, Mons. Venuti oznanu mašo za Ivana Trinka glih tisti dan in ob 17. uri. če bi bli napisani plakati samuo po slovensko, bi lahko mislili, da gospod Venuti ni zasto-pu, ker je Furlan, pa so bli napisani tudi po italijansko in ne moremo mislit, da ni zastopu, kar je bluo na njih napisano. Usak je gospodar mislit in djelat, kar čje, še buj pa je gospodar djelat, kar čje špetarski Monsignor. Pri tem pa muoramo po-vjedat, da smo tudi mi gospodarji mislit, kar čjemo in ker smo gospodarji mislit, kar čjemo, mislimo, da naš Ivan (ne Giovanni) Trinko ni biu nič veseu telega i«dopiona», da je lahko pogruntu u grobu: «Dragi Venuti, jaz nisem umaru na dan 24. novembra, pač pa 26 junija. Jaz nisem umaru učeraj, počivam že 25 ljet pod zemljo. Te muoram skregat, Venuti, ker nisi še nikdar napravu maše za mano. Napravu si jo pa tisti dan, ko so moji rojaki lepo in pošteno častili mojo pravo dušo, ko mi je videmski nadškof — kateremu si tudi ti dužan ubagljivost in pokornost — dau pravico pred usemi našimi ljudmi!». Gianni Osgnach u Beneški galerij Naš rojak, Gianni Osgnach iz Ošnjega, ki živi u Mantovi, se zmjeraj buj uveljavlja (affermava) kot dobar slikar. O njem smo že pisali, da je imeu razstave (mostre) po raznih krajih Italije in da je imeu u štampi pozitivno kritiko. Letos pa se je teu pokazat u svojim rojstnim kraju. Društvo beneških likovnih umetnikov mu je organiziralo u Beneški galerjii u špetru personalno razstavo, ki jo je obiskalo res puno ljudi. Razta-va je bila odprta od 24. novembra do 2. decembra. Osgnachu želimo še puno uspehov (successi) u njega ustvarjalnem delu. AŽLA Po kratki, a tajšni boljez-ni, ki ne odpusti, je umaru u srjedo 28. novembra u če-dajskem špitalu naš vasnjan Oreste Zorzenone. Imeu je 64 ljet. Rajnik Oreste je na-redu puno ljet sudaščine in po uejski je biu par policiji, posebno u Čedadu, kjer je tudi zaključiu svojo službo. Biu je bruman in pošten mož. Njega pogreb je biu u če-tartak 29. novembra u Ažli. Ohranili ga bomo u ljepim spominu. Zavojo incidenta na cjesti je umaru u videmskem špitalu Gino Missana. Imeu je 61 ljet. Njega pogreb je biu u Ažli, u nedejo 2. decembra. Naj gre žalostni družini naša tolažba. Novi vodovod (afcvedot) za Ažlo Ažla je bla do malo cajta od tega adna od tistih rjedkih vasi u naših dolinah, ki ni tarpjela zavojo pomanjkanja vode. Potle je paršu potres in je imjela Ažla veliko škodo. Posutih in poškodovanih je bluo puno hiš, pa ne samuo tuo: od takrat tudi vodovod (akvedot) ni vič lepuo funkcionira. Sada so jim napravli novega. Vodo jim bo dajau veliki akvedot iz Buj, ki jim ga bojo odparli čez dobar mjesec dni. DOLENJI BARNAS Pevski zbor (coro) «Pod lipo» iz Barnasa se je umi-slu, da bo lahko dobil no malo denarja za svojo aktivnost s pobiranjem papirja po naših vaseh. U ta namjen bojo hodili mladinci od kora po vaseh pobjerat karto. Iniciativa je dobra, a iz karte bojo dobili le malo denarja. Dežela bi jim muor-la pomagat, kot pomaga drugim. SV. LENART Začel se je v Sv. Ljenartu na osnovni šol, en tečaj glasbe ki ga je pripravu šolski odbor Sv. Ljenarta za učitelje iz naših dolin. Veliko število naših «maestra» se je zbralo okuole prof. Nina Specogna, ki vodi tečaj z novim sistemom «Kodali», ki je zelo poznan po vserode in ki parvikrat bo paršu u naše šuole. Tuole bo veliko djelo za use naše otroke, zatuo se zahvalmo našim učiteljem in profesorju, ki jih vodi in jim želimo velik uspeh za njih djelo. SOVODNJE Trčmun Po dugi boljezni je umar-la u videmskem špitalu Mas-sera Ernesta, stara 72 ljet. Rajnka Ernesta je služila Bricova hiša v Kraju ob letošnjem prvem snegu Ko se približuje pomlad, težko čaka, kakor lastovica, da se spet vame pod svojo staro streho, v svojo ljubljeno hišo, kjer živi že šestdeset ljet. želimo ji, da bi se varnila tudi prihodnjo pomlad v svojo domovino. Kraj je mala vasica, u dre-škim komunu, ki leži pod Kolovratom, blizu mejnega bloka pri Solarjih, 700 metrov nad morjem. Pred 40. leti je imela ta vasica 80 ljudi, danes jih ima komaj 14. Romeo Briz Iz komunskega sveta (konseja) U soboto 1. decembra se je parvikrat sestal komunski konsej po imenovanju novega šindaka. Govorili so o problemih, ki se tičejo našega komuna in imenovali razne komisije. Šindak je postavu na dnevni red (ordine del giorno) tudi prošnjo, ki jo je pošju ANPI iz Vidma na use komune za denarno podporo, za pomoč. Prošnja od ANPI je bila zavarnjena z 8 glasovi (voti) proti 6. Eden se je uz-držal. Prejšnja leta je dre-ški komun dajau podporo za ANPI, čeprav samuo simbolično vsoto. Po cjeli Italiji se usak dan buj spoznava in časti urjednost Rezistence in vlogo (ruolo), ki ga ima ANPI za obrambo demokratičnih ištitucionu, u Dreki pa gremo sada po rakovi pot. Bivši komunski konselir in predsednik ANPI (Mario Bergnach) DREKA - MANZAN Po 14. ljetih čakanja je paršu na svjet Walter Crainich Se ne srnje nikdar obupat. Mjesca avgusta ljetos je šlo mimo štirinajst ljet, od kar sta se poročila Rino Crainich — Bizikov iz Ocnega Barda in Drescig Maria Luciana — Petricjova iz Kraja. Kot usak mlad par, sta tudi ona dva željela družino, otroke... pa njeso tjel prid. Rino in Maria pa njesta obupala in njih trošt. njih želja je bila kronana z rojstvom parvega sina. Po vič ku šti-rnajstih ljetih poroke se je rodiu sin Walter. Si lahko mislite kakšno veselje u družini, ki živi u Manzanu! Prijatelji so puno pili na zdravje Walterja. «Puno me je koštalo — je jau stric Renzo — pa se mi ne prov nič huduo zdi. Sem samuo srečen in veseu!». Podbonesec Podboneški jagri so imjeli svojo «fešto» U nedeljo 2. decembra so se izbrali podboneški jagri na svojem prazniku, ob cerkvi Sv. Andreja, nad Gorenjo vasjo. Pekli so dobre reberca in klobase in use tuo zalivali s sladkim vincem. Na njih srečanje je paršlo puno jagrov tudi iz drugih krajev, pa ne samuo jagrov, pač pa tudi turisti in usi so se imjeli dobro in lepo. Gorenji Marsin U srjedo 21. novembra smo podkopali u Marsinu našega dragega vasnjana Ba-silia Medveša, ki je umaru u čedajskem špitalu. Imeu je 72 ljet. Rajnik Basilio je biu re-dan, pošten an od usjeh spoštovan mož, zatuo nam bo puno manjku an ga ne bomo nikdar pozabili. Naj u miru počiva u domači zemji, ki jo je takuo ljubu. Berite in širite Novi Matajur glasilo Beneških Slovencev puno ljet dol po Italiji. Pred par ljet se je varnila damu, da bi uživala teškuo zaslužen penzion, pa jo je kmalu boljezan spravla na pastjejo. Nje pogreb je biu na Trč-munu u torak 27. novembra. Ohranili jo bomo u ljepim spominu. GRMEK Seuce U petak 30. novembra je na hitro umaru Mirko Tru-sgnach - Petrinu po domače. Imeu je 63 ljet. Rajnik Mirko je djelu puno ljet u Belgiji, kot mina-tor in kot tak je imeu invalidski penzion. Njega pogreb je biu u nedeljo 2. decembra na Lje-sah. Naj u miru počiva. ČEDAD Dr. Graziella Cicigoj Dr. Graziella Cicigoi Benečani, bodimo veseli, imamo novo doktorico! U petek 26. novembra je doktorirala na Univerzi v Trstu Graziella Cicigoi. Nje tata, Toni, bivši minator Belgije in mama Alma sta doma iz Laz pri Dreki in imajo u Čedadu znano Na-morjovo oštarijo. Graziella se je pridno učila, pa kadar je bluo po-trjebno, jo ni bluo špot iti djelat za bank u oštariji. Vičkrat smo jo videli, da je staršem dala no roko. Jal smo, da se je pridno učila in rezultati so se pokazali: postala je doktorca iz znanstvenih ved (scienze naturali) in dobila oceno 110 na 110. Mladi doktorici čestitamo in ji voščimo, da bi kmalu dobila nji primerno službo. DREKA Prvi sneg Hiša, ki jo vidite na sliki, je od družine Briz u Kraju. U tej hiši živi sama 84 letna Paolina Prapotnik, mati od šestih otrok, ki usi živijo po raznih krajih Italije, E-vrope in Amerike. Kakor vsako leto, ko se v jeseni umikajo lastovke v južne kraje, tudi Prapotnik Paolina, udova Briz, se umakne hudemu mrazu in gre živet v Furlanijo, k sinu Romeu. UKVE Začetek šolskega leta je v Ukvah že več let povezan s težavami za poučevanje slovenskega jezika, že peto leto zaporedoma je treba dalj časa čakati na dovoljenje za pričetek s tečajem slovenščine v prostorih krajevne osnovne šole. Letos je ukljanski župnik, g. Gariup, že 1. oktobra pismeno prosil pristojne občinske in šolske oblasti za čimprejšnjo dodelitev učilnic v popoldanskih urah, kjer bi poučevali slovenščino, glasbeno vzgojo in verouk. Namesto čimprejšnje rešitve, pa je didaktično ravnateljstvo pismeno naročilo občinski upravi iz Na-borjeta, naj ugotovi, če ima župnija na razpolago primerne prostore. V primeru, da župnija ima prostore na razpolago, se prošnji ne ugodi. Po dveh mesecih čakanja, uradnega odgovora še ni. Starši ukljanskih otrok pa so medtem pismeno protestirali in so se vsi podpisali. Protestno pismo je bilo poslano županu Ehrlichu, šolskemu skrbniku v Videm in didaktičnemu ravnatelju na Trbiž. Ker pa tudi na omenjeni pismeni protest staršev ni bilo odgovora, se mnogi starši niso udeležili volitev v razredne svete. Nekateri starši pa so šli na volišče samo zato, da so na volilnico napisali, da zahtevajo slovensko šolo, verouk in glasbeno vzgojo. Vse težave pa se dogajajo prav v obdobju tako zelo opevanega prijateljstva in razumevanja med sosednima obmejnima pokrajinama, na terenu samen pa, kjer bi morala «beseda postati meso» pa se slovenski manjšini odrekajo najosnovnejše pravice za njen obstoj, kaj šele za njen vsestranski razvoj. Obisk mladih geografov Pod strokovnim vodstvom univ. prof. dr. Vladimi-ra Klemenčiča, so na svojem poučnem potovanju po Koroški 17. nov. obiskali Kanalsko dolino študentje 2. letnika Istituta za geografijo v Ljubljani. Gostje so se v pogovora s predstavniki prosvetnega društva «Lepi vrh» živo zanimali za dejavnost kanalskih rojakov, študentje so zastavili tudi vprašanja, kako je ponovno prišlo do težav, v zvezi s po-šolskim poukom slovenščine v Ukvah. Žabnice V dvorani «Pri Klinarju» so imeli žabniški gasilci svoje vsakoletno srečanje in družabni večer s tombolo. Med povabljenci je bil tudi krajevni župnik g. Mario Černet, ki je pri tomboli odnesel drugi dobitek. V začetku septembra so gasilci z raznimi prispevki kupili nov gasilski avto. Nakupu novega vozila je z denarnim prispevkom pomagal tudi slovenski DOM MANGART. Upamo, da bo novi dom služil tudi krajevnim potrebam domačega prebivalstva. S. Venosi