P K O L E T A K E C J K DELAVSKI LIS T ZA MISIKCK CirATELJE ' PROLETAREC . Musilu Jugoslovanske Sofinliiiicne Zveze in Prosvetne MtlU* 0FF1UAL OK<;AN OF J. S. F. ANI) ITS EDUCATIONAL BIJ IIE Al) ST.—NO.1912. CaUitd m am. Mrf-cItH MMllM. Dk. «. IMT, II lK. p—f nlfir« ti umdmr Um Ast al t o«g.r». o« M..-k 1, l«7» Clik««*, Itt.. CHICAGO IX ILL., 3. IVI \JA dm urad Je veznikom siln« veliko pomaga z rudami, železnm, mesom itd. In njene čete se lahko šteje v med najlmljše na vseh bojiščih, kjerkoli se pojavijo. mnogo denarja. Zbiral je podatke o življenjskem nivoju v posameznih deželah, o dolgosti delavnika. o razmerah v njih, ki so ; bile ponekod še vedno suženj- "Mednarodnc delavske organizacije", ki sc je pričela koncem aprila v Philadclphiji, edino zastopnika AFL, ker so pravila te ustanove taka, da dovoljujejo iz vsake države samo enega delavskega delegata. To pomeni, da edino AFL je dobila zastopstvo v Philadclphiji, milijone drugih organiziranih ameriških delavcev pa je bilo na tem zboru brez besede. Vsaka vlada ima na mednarodni delavski konferenci lahko dva delegata in podjetniki enega, kakor tudi delavci le enega. Seveda »tal 1 ima y|^ir tak delegat s sabo la- ŠTIRI DESETLETNICA "NAPREJA n ske, posebno v Afriki, in dajal nasvete za socialne reforme, je ,n. pr. predsednik Roosevelt Vendar pa ta ustanova ni bila hko toliko veščakovTkolikor jih potrebuje, in na ta način je konferenca res reprezentativna in važna, toda ne z delavskega sta* lišča. Vlade plačujejo "muziku" .. - Konferenca v Philadelphiji je pokazala v delavskih vrstah ve- To nedeljo^ 7. maja ima dru-1 nikoli to, kar pravi njeno ime. |uporniškega duha. Večina ^ * J "Mednarodna delavska organi- delavskih delegatov je koncem zacija" je v resnici urejena tako. minulega tedna sprejela resolu-da so delavski zastopniki v nji le podložen faktor. štvo št. 5 SNPJ v Clevelandui slavnost 40-letnice, ki se vrši v Slov. nar. domu na St. Clair ave. "Naprej" je bil mnogo let največje društvo v SNPJ. Sedaj je tretje največje. V akcijah za napredek. v katerih je pomagalo in prispevalo tisoče dolarjev, pa se lahko še vedno smatra za naj-| večje. Več o sporedu "Napreje-ve" slavnosti je v oglasu v tej številki Socialistično gibanje v Argentini obsojeno v podtalnost Vlade dominirajo Glavno besedo v nji imajo vlade One imenujejo v njo tudi delavske delegate, torej ne delavske organizacije kot take. Tako imenoval na letošnjo konferenco cijo, s katero ostro grajajo posebno zastopnike angleške in kanadske vlade, ker sklepe zavlačujejo in pa ker vprašanje financiranja odrivajo na konec seje. "Če bo po našem, bomo dali. Če ne, pa denarja ne bo." Belgijski delavski delegat je (Kanec na 4. strani.) Sedanji diktatorski, napolfaši-stični, pronacijski režim v Argentini sc je s svojimi diktatorskimi ukrepi najprvo lotil socialistično in drugih demokratičnih strank. Ob.enem jc zatrl svobodo govora in tiska. Časopise je sicer še dovoiil, a če so hoteli izhajati, so morali pisati točno po navodilih cenzure. Glavno glasilo socialistične stranke jc Ml dnevnik Van^uar-dia v Buenos Airesu, znan v vsem delavskem gibanju po svetu in eden izmed najbolj upoštevanih listov, neglede na politične smernicc, v vsi latinski Ameriki. Ker je vodstvo stranke uvidelo, da pod takimi odredbami Vanguardia ne bi mogla odgovarjati namenu, jo je lanskega decembra nehalo izdajati. Letošnjega aprila spet poskusilo, češ, morda trditve argentinske vlade, ki inozemski javnosti zagotavlja, da ni diktatorska, ampak varovanka "demokracije" v svoji deželi, res kaj pomenijo. Vest, datirana dne 24 april»r poslana iz Montevidea v Urii-guaju dnevnikoma Times v Nevv Yorku in Tribuni v Chicagu, pravi, da je Vanguardia začela znova izhajati 7. aprila t. 1. Izšlo je 15 številk Koncem aprila je prišla v njene urade in v tiskarno policija z vladnim dekretom, da mora za "nedoločen ča&" list I ustaviti. Omenjena vest |>ravi, da se jc vlada odločila za ta korak, ker je Vanguardia vzlic svarilom kritizirala kar naprej vladne odloke, za največje zlo pa se ji v tem slučaju šteje njeno nastopanje proti prisilnemu veronauku, ki ga je diktatura uvedla v argentinske šole. S tem se jc Vanguardia zamerila ne samo klerofašistični vladi, ampak prav tako hierarhiji in njenemu političnemu aparatu, ki je v službi vlade. Ako bi delavci s takim veseljem podprli delavski tisk, kakor podpirajo tavajalno časopisje, bi bilo kapa je znjo pitalisma kmalu konec. Prvi Maj bil praznovan v duhu uporništva SLOVENSKE KNJIGE ao Nemci in Italijani po 5lowa-akem doma lega zatrli. Velik« ao jih poigati. Novih več ne dopuščajo. Fašistična pošast j« udarila po tiitam — kar je bilo našemu narodu najdraij« — po slovenski književnosti! Slovenska knjige »e lahko trn •▼obodno naročajo ▼ slovenskih knjigarnah f Ameriki. Preglejte .t tej stavil k i na 5. strani co-nik knjig, ki jih ima ▼ zalogi Proletarčova knjigarna. NaroČite jih tedaj, ko jih M imamo Francoski osvobodilni odbor v Alžiru je delavstvu v Franciji po radiu naročal, naj na prvega maja v protest proti okupatorjem prekine z delom med IA. in 11. uro. Vlada v Vlchyju se je zbala, da tri taka manifestacija utegnila napraviti na ljudstvo "slab vtis", pa je po Hitlerjevem vzgledu proglasila prvi maj za državni ' delavski praznik". Vzlic temu dekretu pa jc kil prvi maj v Franciji dan manifestiranja proti fašizmu in za delavsko solidarnost. V osvobojenem delu Italije je bil ta prvi ma| spet praznik, prvič po postanku fašizma. Tudi delavstvo v Hitlerje vem-Musso-! stičnega prepričanja pa nc more Zed. državah. Letos so prvomaj- linijevem delu Italije ga je pra znovalo, nekako tako, kakor ga jc prvotno nameravalo v Franciji. V Jugoslaviji jc bil 1. maj prasnik osvobodilne fronte. Parad sicer ni bilo. kar je razumljivo, pač pa mnogo sestankov in govorov za vztrajanje v borbi. Tudi delavstvo v Argentini, delavcem vzeti nikakršen vladni ukaz. Najbolj svečano je bil na tej polobli prvi maj praznovan v Mehiki. Pa tudi na Kubi, v Či-leju, Urugvaju in v mnogih drugih krajih latinske Amerike. V Sovjetski uniji pa so prvi maj praznovali v znamenju zmage,.. Mora fašistične invazije je čeprav jc sedaj pod hujšo dikta-1 o^^ena in rusko delavstvo ter turo kot kdaj prej, je tega dne ljudstvo jc prepričano, praznovalo kakor je sploh moglo <,a prihodnjega maja lahko v izjemnih razmerah. Shodi, de-j Pr»*novalo ie popolno zmago lavaki in drugi opoticionalni li- nad fašizmom ati ter manifestacije ao v Argentini tedaj prepovedani. Sociali- Izmed industrialnih dežel je prvi maj najmanj praznovan v ske shode opustile celo tiste uni je. ki so ga dosedaj tradicionalno praznovale. Vrh tega jc v tej deželi v mnogih obratih delavnik vsak dan, tudi na tiste dneve, ki so v pratikah zaznamovani za praznike. Vzlic temu in kljub vojni pa je bil letošnji prvi maj tako velika manifestacija delavske solidarnosti in vere v socializem kot že dolgo ne. Fašizem se Je hvalil, da je mednarodnost delavstva zadušil in marksizmu napravil konec, a dne 1. maja je reakcija uvidela, da se razredne zavednosti delavstva ne more pokončati. V vsaki naselbini je mogoče kaj storiti za delavsko stvar Jennie Marinšek iz Gallupa, N. Mcx., je spet poslala eno novo celoletno naročnino in ob enem piše, da je tam tako malo Slovencev, da na take aktivnosti, kot jih vršimo v velikih naselbinah, njim ni mogoče misliti. Res, da ne. Saj so sedaj vsled vojnih razmer in raznih drugih vzrokov težave celo v največjih slovenskih naselbinah, posebno na kulturnem polju. Toda za delavsko agitacijo pa ni nobena naselbina premajhno. Slovenci — čeprav je vseh skupaj malo, so raztreseni po vsi prostrani deželi. Toda če bi v vsaki imeli ljudi, vsaj po par oseb, ali magari samo eno, kakor je omenjena rojakinja, bi bila naša kampanja za tisoč novih naročnikov že dovršena. Tako pa je skoro vse agitacijsko delo za list odvisno od par sto oseb. Razveseljivo pa je, da se ta krožek vzlic vsemu veča in upamo, da bo do konca leta podvojen. Majski glas bo ves razposlan ta teden. Nekateri so ga dobili že minuli teden. Zakasnjen jc bil par dni vsled pomanjkanja delavcev. Posebno z vezbo v platnice je imela tiskarna težave. Unija obljublja, da ti pošlje delavce, pa ti pride morda eden in še tisti kasno. Nekateri naročniki pišejo, da list zelo pozno prejemajo. Michael Reading v Californiji pravi, da ga dobi šele v pondeljek ali v torek. Mary Su^lich v Washingtonu, D. C., ga dobiva ob sobotah, včasih pa šele v pondeljek. Vzrok je prenatrpani poštni promet in pa pomanjkanje izvežbanih poštnih delavcev. Vojna je pač spravila'marsikaj iz reda. Mi in v tiskarni skrbimo, da list redno izide. Radi bi, da ga naročniki dobe čimDrej. V normalnih razmerah bi ga dobili tudi v oddaljenih krajih že v petek ali saj v soboto, v drugih pa v sredo ali v četrtek. A v teh okolščinah moramo pač potrpeti. Slabo bi bilo, če bi ga naročniki niti pozno ne dobili, kar se je mnogim dogajalo v prejšnji vojni. V slučaju takih nerednosti naročnike prosimo, da nas o njih obveste. PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Is4aja Jmi ••loT.n.ka Delavtka TUkoeaa Dr»*ka, Ckica««, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih driavan ta celo leto 93.00; ta pol leta 91.7»! sa četrt letm 91.00. . Inoiemstvo: ta celo leto $3.50; ta pol leta $2.00. I in o Jasi pepoldn« / O Vei rokopisi in oafasi morajo biti v našem uradu najposneje do pondeljka penoldne ta priobčita v v številki tekočega tedna. PROLETAREC Publiahed every Wednesday by the Jttfoslav Workmen't Publiahinf Co., Ine. Established 1906. Editor____________ Business Msnager. ____________Frank Zaiti __Charles Poforelec »U1SCRIPTION RATES: Inited States: One Tear 93.00; Sit Months 91.75; Three Months $1.00. Foreifn Countries, One Year $3.50; Sit Months $2.00. PROLETAREC. 2301 S. L»wnd»le Avenue — CHICAGO 23. ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 Kaj bo najtiižnejia in najbolj uporna iorka na II. kongresu SANSa? Na prvem ali ustanovnem kongresu Slovenskega narodnega sveta decembra 1918 v Clevelandu je bilo poudarjano, da ker so narodu v Sloveniji usta zaprta, bodo govorili zanj ameriški Slovenci. Sicer se je tedaj o uporu v Jugoslaviji proti okupatorjem že veliko pisalo, toda Srbi so trdili, da narod rebelira samo v Srbiji, Hrvatska pa je udinjana osišču in Slovenci so se osvoje-valcem molče podali. Mi smo vedeli, da so se podali samo toliko kolikor jih je v to primorala oborožena sila okupatorjev, in vedeli smo, da v tem narodu klije vera v svobodo in se bo zanjo boril ob prvi priložnosti. Program, ki ga je kongres v Clevelandu sprejel, določa, da SANS deluje za zedinjeno Slovenijo in za federativno, demokratično Jugoslavijo. To je bil prvi zbor, na katerem so bile zastopane vse slovenske organizacije v tej deželi — torej je bil res zbor vseh tukajšnjih Slovencev. Eksekutiva in širši odbor sta bila Izvoljena s stališča, da naj bodo v njima zastopane vse smeri, predvsem dve glavni — to je napredna in katoliška. Tako sestavljen je SANS deloval prilično složno in po naselbinah je navdušenje zanj nagloma raslo. Nesoglasja so se sicer pojavila, toda ne toliko, da bi vzrujala javnost. Eden prvih sporov se je dogodil med bivšim tajnikom Rev. Zakrajškom in Sfcmsovim častnim predsednikom L. Adamičem. On je seji širšega odbora, ki se je vršil letos v Chicagu, poročal, da sta si prišla v navskrižje, ker je tajnik Sansovi deputaciji v Washingtonu svetoval, naj uradnikom, h katerim so bili jfovab-Ijeni, pove, da Slovenci "trebijo" komuniste, ni pa treba povedati, da so jim dali orožje v ta namen Italijani. Bil je mnenja, da bi taka pohvala napravila na konservativce v državnem oddelku "dober vtis". Adamič je bil zoper in se odločil izstopiti kot častni predsednik, ako Rev. Zakrajšek še ostane tajnik. Izstopil je tajnik in ob enem v par listih svetoval ^premembe v odboru, z namigom, da se predsednika E. Kristana nadomesti z mlajšo, "sposobno" osebo iz katoliških vrst. Ta incident je šel mimo in tajniške posle od tedaj spretno vrši pomožni tajnik Mirko G. Kuhel. Medtem, ko se je SANS tu razvijal in jačal ter s svojo propagando za osvoboditev vseh slovenskih krajev prodiral v ameriški tisk in v vladne urade ter v javnost tudi s shodi in z govori po radiu, pa so prihajali od tam vesti o "hostarjih", ki ropajo in pobijajo ne samo sovražnika, ampak svoj narod. Njim nasprotna propaganda jih je proglašala za komuniste in jih v tistih slovenskih listih v Ameriki, ki so ji na razpolago, slikala za smrtnega sovražnika slovenskemu narodu. To taktiko vrše sedaj še posebno s pomočjo proglasov "vseh treh vodilnih strank v Sloveniji", s proglasom "socialistov" in s citati iz pastirskega pisma ljubljanskega knezoškofa Rožmana. Glavni manifest "Slovencev v domovini", ki so ga priobčili nekateri katoliški listi in pa "Obzor" v Milwaukeeju, našteva po-, .žiganja domov, rušenja in poboje in vprašuje: "Kdo prinaša danes nad nas to razdejanje?" in odgovarja: "Ta največji in najnevarnejši sovražnik slovenskega naroda je komunizem." Torej ne Hitler in fašizem, ampak "komunizem" ga bo uničil. To je Hitlerjev in Goebbelsov jezik. In pa jezik slovenskega kvizlinga generala Rupnika. Klic škofa Rožmana v njegovem pastirskem pismu je v bistvu enak prej omenjenemu "manifestu". Druga stran v Sloveniji označuje ta boj proti "komunistom" za službovanje Hitlerju, ki mu s hujskanjem in z orožjem pomagajo v krvavi borbi za uničenje osvobodilne fronte. Častni predsednik Sansa Louis Adamič je osvobodilno fronto v Jugoslaviji podpiral od začetka in izmed vseh v ameriški javnosti največ storil, da bi se jo razumelo za to kar je, za gibanje, v katerem so sicer komunisti najaktivnejša enota, toda v odboru stal in kako je brez moči napram ženi. Stiskal je pesti, a ni vedel, komu so namenjene. Prvič v življenju je čutil nekaj, kakor bi se mu tla majala pod nogami. Pri Pacu se je zvedelo še tisto ioč: "Andrej je do krvi pretepel ženo, ker mu je na veselici zapeljevala hlapca!" Luka se ni mogel premagati: "Se je bog pravičen!" Svedrač pa je potuhnjeno objemal Kozavo: "Ti, moja zarja!" Nejevoljno ga je odrinila: "Potem boš pa tepel!" ' "He, he, midva sva se že une-sla!" "Gospod, ali bi mu zapisala tisto bajtico?" "Kar zapiši, bolj kot ta, te ne bo imel nihče več rad," se je smejal Luka. "He. he, nič drugega nimam na svetu, kar mi je oče zapustil Pa sem rekla, tistemu jo bom dala, ki me bo na stara leta malo spoštoval.. In je tale prišel. Trideset goldinarjev je z menoj za-pil. Toliko je že vredna." Drugi dan niso pri Hostarje-vih niti z besedico omenili, kar se je zgodilo na veselici pri sosedu. Luka je bil čemeren in pust ter je komaj pričakoval župnika. Ko sta stala sama zunaj v veži, ga je boječe prosil: "Aleš pa hira, gospod župnik. Kmalu se mu bo skozi videlo." "Tako? Zakaj pa mi tega prej nisi povedal? Jutri stopim k njej, da bom videl, kaj počne z otrokom. Žalostno je pristavil Luka: "Ce ne bo prepozno. Meni se zdi, da ne bo nič s fantom." (Dalje prihodnjič.) PROSTAK T. BELL v angleški peti armadi v Italiji se upira s svojo nulo vred detju in blatu v isvrševanju svojih dolžnosti. >osebno pa s socialisti v SNPJ. | riškem letalstvu. O Alaski pravi, Tem je nasprotoval v važnih bit- j da je prirodno zelo lepa, in da cah kolikor je mogel. Pokojni j tam. kjer je on,'so krasni gozdo Somrak je bil v mlajših letih v vi iglastega drevja. Njegov po-lašem društvenem življenju set na domu v Clevelandu kaj-.preten politik, a nikoli pa se ni j pada ni bil prijeten. Do pogreba nogel znajti na toliko trdni to- ni mogel priti začasno, a predno :ki, da bi točno vedel, kaj hoče. | so mu pokopali mater, jo je v Zato je čestokrat najrajše na- mrtvašnici še vseeno lahko vi-sprotoval, delal "proti", a ven- del. Eugene ima dva brata. Eden dar nikoli na tak način, da bi mu izmed njiju je bil minule dni mogel kdo zalučiti v obraz: tudi pozvan v vojno službo. KRALJ EMANUEL JE IZ "KRIZE" DOBRO IZVOZIL (Nadaljevanje s 1. strani.) Pred vojno je bila izmed opozicije socialistična stranka najmočnejša. Koliko močna je sedaj, bo razvidno šele kadar se bodo vršile volitve, seveda pogojno, ako bodo svobodne. Volitev pa v Italiji še dolgo ne bo. Prestidž Rusije komunistom veliko pomaga Najboljše obiskane shode imajo komunisti. Ogromne zmage rdeče armade dajejo vpliv komunističnim celicam vsepovsod in tako tudi v Italiji. Tudi kralj in Badoglio sta takoj po ruskem priznanju njunega režima Moskvi sporočila, da se nadejata med Italijo In Sovjetsko Rusijo čimtesnejšega prijateljstva in sodelovanja. Verjetno je, da sta mislila resno, ker bo povojna Rusija gospodarsko in politično v Evropi veliko pomenila. V novi vladi imajo komunisti onega ministra brez portfelja, ministra za zemljedelstvo in dva podtajnika. Želeli so sicer port-felj notranjega ministra in pa ministrstvo za vnanje zadeve, torej dve najvažnejši mesti v vladi, a jim ni bilo ugodeno. Dva socialista v vladi Socialisti imajo enega ministra brez portfelja in ministra za trgovino, industrijo in delo, podtajnika v ministrstvu za mornarico, podtajnika v ministrstvu notranjih zadev in podtajnika v delavskem oddelku. Taktika socialistov v Italiji je sedaj veliko bolj "levičarska" imeli na svoji strani saj eno izmed treh 'glavnih zavezniških sil. Zadnjič jim je bil samo Wil-son do konca naklonjen. JOSEPH MARTINEK NA KONFERENCI ILO Na konferenci mednarodne delavske organizacije, ki zboru-je v Philadelphiji, je vodja češke delegacije Jan Masaryk, minister v na njih zadev v čehoslo-vaški zamejni vladi. Eden izmed delegatov, ki ga je imenovala če-hoslovaška vlada, je Joseph Martinek, tajnik čehoslovaškega narodnega koncila v Chicagu. Veliki dohodki Po cenitvah vladnih finančnih uradov bodo znašali dohodki ameriškega ljudstva letos "154 milijard dolarjev (milijarda po naše je tisoč milijonov). PROSVETNA MATICA V fond Prosvetne matice so vplačala društva, klubi JSZ in druge organizacije v januarju, februarju marcu 1944 kot sledi: Številk« druilra in kraj Vsota 2, SNPJ, La Salle, 111. $ 6.00 3. SNPJ, Johnstovvn, Pa. 6.00 5. SNPJ, Cleveland, O. 12.00 6. SNPJ. Sygan, Pa 6.00 7. SNPJ, Claridge, Pa. 1.50 8. SNPJ, So. Chicago, 111. 6.00 28. SNPJ, Cleveland, O. 6.00 33, SNPJ. Ambridge, Pa. 6 00 34. SNPJ, Indianapolis, Ind. 12 00 44. SNPJ, Conemaugh, Pa. 12.00 64. SNPJ, W. Nevvton, Pa. 12 00 65. SNPJ, Breezy Hill, Kan. 3 00 87, SNPJ, Hcrminie, Pa. 6.00 88, SNPJ, Moon Run, Pa. 6 00 8», SNPJ, Midway, Pa. 6.00 102, SNPJ, Chicago. III. (za leto 1943) kot pa taktika komunistov, toda 106, SNPJ, Imperial, Pa. NEKOLIKO 0 FRANKU SOMRAKU Minulift teden so Enakopravnost, Ameriška domovina in Prosvcta poročali, da je Frank Somrak v Clevelandu preminul. Zadela ga je kap. Pisano je bilo, da je bil star 57 let, doma iz vasi Ljipljane. fara Skocjan, pri Velikih Laščah na Dolenjskem, in da je bil v Ameriki 40 let. Enakopravnost (in slično druga dva omenjena lista) je omenila, da je bil pokojnik svoječasno zelo aktiven na društvenem in narodnem polju. Bil je eden izmed pionirjev, če ne celo vodilni pionir za zgraditev slovenskega doma na St. Clair ju, ki sedaj ponosno stoji in je znan tisočem pod imenom "Slovenski narodni dom". Pokojni Somrak je bil mnogo let eden izmed vodilnih odbornikov v SNPJ in v bivši SSPZ, član društva Naprej št. 5 SNPJ in mnogo let tudi odbornik društva in se sploh udejstvoval v neštetih drugih akcijah, dokler ni njegova energija pojenjala in njegov vpliv zašel v zaton. A odnehal ni nikoli. Imel je dva sina. Enega, ki je bil fin mladinski igralec, je zadela nagla smrt, drugi jc v Bor-kelyju, Calif. O pokojnem Somraku se lahko beleži, da je bil predsednik, podpredsednik, odbornik itd., in s tem se stvar zaključi. Oni pa, ki so z njim delali ali pa bili v konfliktih z njim, pa vedo, da "Frank, ti si orodje nazadnja-štva." To ni bil. Bil pa je človek svoje nature in žrtev svojih *mot in napak. S piscem teh vrstic sta si bila zmerom v navskrižjih. Pokojnik je bil odločen, dolgo časa jako ipreten nasprotnik takozvane socialistične struje, ni pa bil protidelavski in ne proti naprednim idejam. Somrak jc imel svoje prepričanje in ga je ohranil do konca. Tak je bil, ko je bil na višku svojih moči, in tak tudi ob svoji mirti. — F. Z. OBISKI V CENTRU Chicago, 111. —- Arley Božič-nik, bivši tajnik Družabnega kluba Slovenski center, ki je bil tu nekaj dni, se je vrnil v vojno službo. Anton Subelj jo gostoval v Chicagu z Metropolitan Opera Co., a iztisnil si je dovolj časa tudi za obiske. Je še vedno kakor je bil. a v svoji karijeri pa je sijajno napredoval. Ko se je ooslavljal iz našega urada, je rekel, da nam želi obilo uspeha. Mi njemu tudi. Pravi, da čita Proletarca z velikim zanimanjem. Obljubil je tudi napisati daljšo stvar o slovenski glasbi med ameriškimi Slovenci v prihodnji družinski koledar. Iz VVashingtona, D. C., sta nas 27. aprila obiskala Mary in Vinko Suglich. Vračala sta se iz Eveletha, Minn., kjer je umrl John Bezil. mož sestre Mary Su-glichcve. Bil je star 58 let, ko je preminul. Doma je bil iz Dola pri Ljubljani. Zapušča ženo in pot otrok. Dne 28. aprila se je oglasil pri nas Pfc Robert L. Maček, doma iz Moon Runa, Pa. Bil je nastanjen že v par vojaških kempah. Sedaj je bil premeščen v 20th B. C. A. A. B. Developmcnt Dept. AAB. Clovis, N. M Robert ima dva brata, ki sta tudi v armadi. Eden jc na Pacifiku, drugi v Evropi. Doma so samo še starši in sestre. Naročil je, da jih skozi to kolono vse is- John Chamazar je prilično o-kreval, a službe na našem vrtu — tako pravi — ne bo mogel več opravljati. • Michael Reading, ki jc bil naš prvi vrtnar v Centru, piše iz Ca-lifornije, da se je sedaj posvetil živinoreji, dasi ne na svojo roko. Pozdravlja vse v Centru in drugje, ki ga poznajo. Luka Groser in njegova žena, ki sta upravljala družabni klub, se brigala za čiščenje, delala veliko na vrtu in on posebno na balinišču, sta nas za mesec dni zapustila. Odšla sta na potrebne počitnice v Nokomis, 111., in v druge ondotne kraje, kjer sta živela pred preselitvijo v Chicago. Prijatelji jima žele, da si res od-počijeta. Minuli teden je odpotovala od tu Edith Tancek, uslužbenka v uradu SNPJ. Odšla je za stalno domov v Girard, O. Stanovala je pri GK)serjevih. Predno je odšla, se je oglasila v našem uradu in nam želela vse dobro. Enako mi nji. — P. O. dokler je zmogel, je veliko storil kreno pozdravlja, in v napredni slovenski javnosti | Lt. Eugene Barbic je bil tu ob ' mnogo pomenil. povratku iz Clevelanda, kjer mu Res, bMo je veliko takega, kar je umrla mati. Nastanjen je v sc mu jc upravičeno štelo v zlo, Alaski. Pripeljal se jc od tam z in prav radi tega je bil v sporu z letalom in tudi vrnil se je na mnogimi v naprednem taboru, | isti način. On je častnik v ame- Tudi pozabljena Koreja ima "zamejno vlado" Koreja, ki je imela včasi svojega cesarja, dasi se je štela za del kitajskega imperija, je po rusko-ja|K>nski vojni leta 1905 postala popolnoma japonska provinca. Ima okrog 23 milijonov prebivalcev in meri 84.000 »tirjaških milj. Korejsko osvobodilno gibanje si že desetletja prizadeva dobiti zaslombo za svojo stvar v Wash-ingtonu in v Londonu. Od kar smo z Japonsko v vojni, jc korejski osvobodilni odbor vprašal ameriško in angleško vlado za moralno in finančno podporo, ako se mu dovoli ustanoviti zamejno vlado. Ni uspel, toda dovoljenje ustanoviti tako vlado mu je dala kitajska vlada v Cun-kingu, n tudi ona je ni priznala Dne 24. aprila so se sešli v Cunkingu zastopniki vseh korejskih strank in izvolili provizori-čno vlado. Iz Churchillovih in Roosevel-tovih prejšnjih izjav je razvidno, da njun načrt določa Koreji po poraženju Japonske zavezniško administracijo, in šele, kadar bo korejsko ljudstvo sposobno za samovlado, se bo tuja nad-/lada umaknila iz Koreje. moč med tema strankama se bo lahko izmerilo šele kadar bo vsa Italija osvobojena. Možno je tudi, da se združita v eno. Klcrikalizcm močno zastopan Ostale štiri stranke v vladi so: "krščansko-demokratska", ki je močna v južni Italiji v vseh tistih krajih, kjer je duhovščina delovna tudi v politiki. V vladi je zastopana z ministrom za notranje zadeve in z enim brez portfelja. Dasi se imenuje za "demokratično", je v resnici skrajno reakcionarna, kot so vse klerikalne stranke sploh. Akcijska stranka ima v vladi dva ministra. Oglaša se za glavni faktor v podtalnem gibanju v Italiji in ponaša se, da ima z naprednimi Italijani v inozemstvu najboljše zveze. Liberalna stranka ima v vladi enega ministra in več podtajni-kov. Njen glavni voditelj je sloviti filozof Benedetto Ctoce. Takozvana "delavska" stranka, ki je v opoziciji proti socialistom in komunistom, in skrajno konservativna, je dobila v vladi mandat ministra za promet. Šibkost "koalicije Nova "demokratizirana" vlada je torej po sestavi silno šibka. Nastala je nedemokratično, ker parlamenta v Italiji ni, volitev še tudi ni bilo in vsled tega odločajo o vsem tisti, ki so na vrhu. V enem pa so si edini vsi ministri, kralj in princ Umberto in vsi Italijani, kar jih sledi tej kombinaciji: Prvič, vsi delujejo, da se Italijo prizna ne samo za "sobojevnico", ampak za članico združenih narodov in zaveznico z vsemi pravicami zavezniške velesile. Drugič, v imenu vseh je kron-princ Umberto naslovil na Zed. države in Anglijo apel, da naj po vojni pomagajo Italiji zgraditi razdejana mesta znova, da ji pri-dejq na pomoč z živili in sploh, da ji gospodarsko v splošnem pomagajo na noge. Tretjič, Italiji naj se vrne vse njene kolonije v Afriki, v Etiopiji pa se ji naj da gospodarske koncesije. In četrtič—to je važno posebno za Slovence in Hrvate — meje v Evropi naj ostanejo kakor so bile pred to vojno. Ako postane Italija pred konccm vojne res naša zaveznica, bo na mirovni konferenci dobro zastopana, in zahteve Slovencev in Hrvatov bodo prišle v poštev le, če bodo 12 oo 12.00 5.00 5.00 6 00 6.00 12.00 110, SNPJ, Chisholm, Minn. 120, SNPJ, Gallup, N. Mex. 122, SNPJ, Aliquippa, Pa. 124, SNPJ, Forest City, Pa. 126, SNPJ, Cleveland. O. 137, SNPJ. Cleveland, Ohio (za 1943-1944) 12.00 143, SNPJ, E Helena. Mont. 6.00 158, SNPJ. Euclid, O. 7.00 162, SNPJ. Palisade. Colo. 1.00 176. SNPJ. Piney Fork, O. 3.00 192. SNPJ. Milwaukec. Wis. 6 00 237. SNPJ. Conneaut, O. (za 1943) 6.00 258. SNPJ. Bellaire, O 3.00 264, SNPJ. Cleveiand, O. 6 00 268. SNPJ, Ely, Minn. 6.00 318. SNPJ, Baggalcy, Pa. 6 00 325. SNPJ, Govvanda, N. Y, 6 00 344. SNPJ. Shebovgan, Wis. 12.00 358. SNPJ. Povver Point, O. 6.00 407, SNPJ, VVindsor Heights, W. Va. (za 1943) 3.00 425, SNPJ, Elm Grove, W.Va. 3.00 432, SNPJ, Miners Mili, Pa. 1.50 450. SNPJ, Euclid, O. 10.00 476. SNPJ, Salem, O. 6.00 518, SNPJ, Detroit, Mich. 12.00 520, SNPJ, Cudahy, Wis. 6.00 562, SNPJ, Barton, O. 6 00 :>69. SNPJ, Fontana, Calif. 6.00 643, SNPJ, Girard, O. . 6 00 Fed. SNPJ. severovz. Ohio 12.00 Fed. SNPJ, Fayettc-Grecn Counties (za 1043-44) 24.00 Fed. SNPJ. VVcstmoreland, Pa. 12 00 Fed. SNPJ. E. Ohio in zap. W Va. 6 00 1, JPZS, Milwaukee, Wis. 9.00 3. JPZS. West Allis. Wis. 6 00 • 2. SDZ, Cleveland. O. 6.00 3. SDZ, Cleveland. O. 6.00 Sam. pudp. društvo Moon Run, Pa. 6.00 Sam. podp. druStvo "Sokol", Aliquippa. Pa. KLUBI J. S. Z. 1, Chicago. 111. 222. Girard, Ohio 6.00 15.00 12.00 druge organizaciji: Krožek St. 1, P. S a , Cleveland. O. 12.00 Krožek it. 2, P. S. A., Cleveland, O. 6 00 Soc. pevski zbor "Zarja", Cleveland, O. 12 00 Pevski odsek A S. Z., Sheboygan, Wis. 6.00 Dramsko druStvo "Soča", Strahane, Pa. 12 00 Gosp. odsek SND., VVaukegan, III. 12 00 Ženski zadružni odsek. VVaukegan, 111. 6.00 Ženski odsek SND., Detroit, Mich. 12 00 Slov. delavski dom. Sharon, Pa. 6 00 Čitalnica S. N. D., VVaukegan, 111, 12.00 Čitalnica S. D. D , Cleveland, Ohio 3.00 Skupaj..... $535.36 TAJNIŠTVO 1». M. LETNICA II NAPREJ I J Št. 5 v nedeljo 7. maja IJM4 \ S Ml SNPJ na ^.l lair Ave.. ( le^eland. O. Popoldne krasen program: petje, glasba, iiva slika. Program se prične ob 3. popoldne. Zvečer ples — igra SERNECK ORKESTER, n. • »ii? «.••!- ckid i corn a uinrn ____ članstvo SNPJ in drugih podpornih orgunizarii kot v*e klavni govornik, glavni tajnik WJ, rKLU A. VIDtK. • nnta\0 oi„in,.>o r v. bi j.-™, ,1» ,„i«i™ t, ,»ro.i«v* MN ENJA, POROČILA IN RAZPRAVE hOMIVIAIMI United Press je dne 24. aprilu sporočil iz Londona, da zahteva maršal Tito za Slovenijo tudi tisti del Koroške, ki ji je bil po prejšnji vojni s ponesrečenim plebiscitom vzet. Že prej pa je oznanil, da zahteva osvobodilna fronta tudi vse tiste jugoslovanske kraje, ki so bili na zadnji mirovni konferenci podarjeni Ita-liji. Titov zunanji minister Smod-laka se je v nedavnem intervju-vu z ameriškimi časnikarji v Italiji dotaknil tudi "delikatnega" primorskega vprašanja. Iz tistega, kar je bilo iz intervjuva pri-občeno, ni razvidno, dali je zahteval Primorsko, Zader in Reko za Jugoslavijo ali ne, kajti rečeno je le, da se bo vprašanje narodnih manjšin lahko "zadovoljivo rešilo". Ali je s tem mislil, da bo Jugoslavija dala italijanski narodni manjšini na Primorskem vse'tiste pravice, ki ji gredo, ali pa, da jih misli dati Italija Slovencem in Hrvatom na Primorskem, ako ostanejo pod Italijo, iz priobčenega intervjuva ni točno razvidno. Smodlaka je na vsak način za pridruženje Primorja Sloveniji, oziroma hrvatskega dela k Hrvatski, toda sedaj je on spet odgovoren diplomat in besede mora vagati, da se mu kaj ne zareče. Kajti diplomati malih dežel so primora-ni biti oprezni. V Londonu. VVashingtonu in Moskvi pazijo na vsak njihov korak. "Srbobran" v Pittsburghu le izvedel iz Švice, da sta Tito in Badoglio sklenila "gotov sporazum", ki je zamotano jugoslovansko vprašanje potisnil v še večje komplikacije. Nerodno je le, da se skoro vsak "sporazum" izkaže za nesporazum. Winston Churchill je znova poudaril, da je on odločno za grškega kralja in dokler Grki ne dobe priložnosti svobodno odločiti, da-li ga hočejo ali ne, naj mu nihče ne stopa na pot v njegovih naporih za poraženje Nemčije. Kralj pa je med njimi že sedaj tako nepriljubljen, da noče nihče, ki kaj pomeni v grški javnosti, služiti v njegovi vladi monarhiji v korist. Na prizadevanje Anglije snujejo v Kairu za Grčijo koalicijsko vlado, ki naj bi bila rešitev spora med kraljem in nasprotniki na sličen način, kakor se ga je (kralju v prid) razvozljalo v Ita-»ji. Maršal Stalin se je dal nedavno skupno z Molotovom fotografirati prvič v družbi s katoliškim duhovnikom. To nenavadno čast je doživel poljski župnik Stanislav Orlemanski iz Springfielda, Mass. On je nasprotnik poljske zamejne vlade v Londonu, o kateri pravi, da je nedemokratična, in propagira sporazum med Poljsko in Rusijo v duhu iskre- nega prijateljstva.- Orlemanski je bil povabljen v Rusijo na prijateljski razgovor z ozirom na bodočnost Poljske in z njim vred profesor Oskar Lange, ki poučuje na čikaški univerzi. Lange in Orlemanski sta ena izmed onih redkih Poljakov v ti deželi, ki ne lomastita po Rusiji in ki ne odobravata taktike ne zahtev poljske zamejne vlade v Londonu. Molotov, ki ju je povabil na razgovor v Moskvo, je storil s tem diplomatično potezo, ki bo imela na rešitev poljskega vprašanja morda boljše posledice kot pa se na prvi pogled zdi. Rev. Orlemanski je med poljsko duhovščino v Ameriki "bela vrana". Poljski katoliški krogi trdijo, da je on edini duhovnik poljskega rodu v Ameriki, ki odobrava taktiko Moskve napram Poljski in njeni zamejni vladi, ln škof, kateremu je Rev. Orlemanski podložen, pravi, da je ta komunistom simpatični župnik odpotoval v Moskvo brez njegovega dovoljenja. Lahko se primeri, da bo Orlemanski ob povratku strogo discipliniran, ali pa morda celo vržen iz duhovniške službe. Ampak če bo hotel govoriti na shodih, bo imel udeležencev kot še nikoli, dokler je bil samo župnik. Kongresnica Sumner iz lili-noisa se v poslanski zbornici silno rada zaganja v koga. Roosevelta ima posebno na piki. Rusija ji je trn v peti. Nedavno se je v svojem govoru v kongresu postavila za Poljake — he iz ljubezni do njih, ampak iz sovraštva do Sovjetske unije. Trdila je, da ie Stalin leta 1939 deportiral v Rusijo poldrug milijon Poljakov in jih prepustil silni bedi. Nato jim je prišla na pomoč z živili ameriška vlada. Toda namesto da bi dobili hrano poljski depor-tiranci, katerim je bila namenjena, so si jo razdelili medse boljše viški Rusit Poljake pa prepustili umiranju od lakote. Svoj govor je zaključila: "Čemu zvezna vlada molči o teh dejstvih? Zakaj ne pove, kako se obnaša naša rdeča zaveznica napram ubogim Poljakom?" Ker ona ni edina v tem hujskanju, je jasno, da take obdolžitve in hujskanja na zavezništvo med to deželo in USSR ne morejo dobro vplivati. Mussolini včasi umira, ali leži že dolgo nezavesten, včasi se vozi in vrže kdo bombo nanj, včasi ga kaka vest oglasi za blaznega, in ko je svet že res verjel, da je bivši gromoviti il duče na smrtni postelji,pa ga je spet rešil Hitler s poročilom, da sta imela sestanek skozi par dni, na katerem sta sklepala, kako komunizem, plutokracijo in židovstvo čimprej poraziti in potem pričeti z rekonstrukcijo Evrope. Bili so časi, ko so sestanki med njima vzbujali strah po Evropi in še 1 hrabre partizane. Skoda, da je bilo tako malo Slovencev. Zamudili so lep umetniški užitek. Detroit si je v marcu osnoval podružnico Združenega odbora jugoslovanskih Amerikancev. V NEMŠKA PROPAGANDA je razširila gornjo sUko v svojem in v ostalem evropskem tiska s uuunehljiva osnačbo. da so na nji ujeti ameriški letalci, češ, glejte jih, kako se kislo drie! marsikje. A sedanji njuni sestanki so samo še spomin na tiste dneve njune slave in pompozno- sti, ki so bili, a jih ne bo več nazaj. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUSTV6 NAROČITE SI DNEVNIK "PttOSVETA" Naročnina sa Zdruiene dr*av« (llfM Ckicaga) I« Kanado $«.00 a •a »teto, $3.00 sa pol letat $1.50 aa letrt lata) sa CHtcaga la Ctcer« $7.50 aa «alo lato; $3.75 sa pol lata} aa inoaemstvo $t.00. MEDNAR DELAVSKI. URAD POTREBEN REORGANIZACIJE (Nadaljevanje s 1. strani.) tako taktiko odkrito ožigosal in zahteval, da naj vlade, če so iskrene, v naprej povedo, koliko so pripravljene prispevati v proračun te ustanove. Kajti kako naj delegati sploh sklepajo o tem in onem, če pa ne vedo, ali bo na razpolago potreben denar ali ne. Zastopnik angleške vlade je odgovoril, da on ničesar ne "zavlačuje", želi pa, da naj delavski delegati položaj motre "realistično" ne pa po svojih osebnih željah. Moskva predlaga reorganizacijo Na konferenco v Philadelphi-jo so poslale zastopnike vse vlade združenih narodov razen Sov. unija. Ta je bila izključena iz lige vsled napada na Finsko in s tem Je avtomatično prenehala biti tudi članica mednarodnega delavskega urada. Skozi svoje časopise v Moskvi je sedanji delavski konferenci v Phila-delphiji sporočila, da je pripravljena pristopiti znova, toda pogojno, da preneha biti del bankrotiranega društva narodov, torej da se organizira v samostojno ustanovo in da ne bo več financirana iz sklada društva narodov pač pa da ji vlade za stroške direktno prispevajo. In drugič, da se zviša zastopstvo delavcev na tolikšno višino, da bo enako zastopstvu posameznih vlad. Kapitalističnim v la d a m ta predlog ni všeč, dasi bi vsled važnosti, ki jo ima USSR rade, da se vrne v mednarodno delavsko organizacijo. Sploh si je nemogoče misliti, kako naj bo Rusija naša zaveznica, toda v tako važni organizaciji, kakor M. D. O., pa ne bi imela zastopstva. Odlaganje z reformami To, da so reforme v tej ustanovi, ki bi lahko postala silno važna le, če se jo izpopolni, potrebne, vedo vsi delavski delegati, toda zastopnika angleške in kanadske vlade — oba velika konservativca — in z njima vred mnogi drugi zastopniki posedu-jočega sloja, dokazujejo, da sedaj ni čas za dalekosežne spremembe. Naj se torej počaka z njimi saj do prihodnje konference leta 1945, ko bo vojne morda že konec. Ampak zastopniki delaVce^ pravijo, da so se naveličali "čakati". Naslov za list in tajništvo je: 20.it ftoo Laundale Aicnne Chicago 23, lllinoifl Ženska in moška delovna sila v Zed. državah Iz podatkov, ki jih j« objavil 26. aprila Bureau of Ceasua, je razvidno, da je v Zed. državah uposlenih 16,880,000 žensk. Število moških delavcev je letošnjega marca znašalo 34,480,-000, ali 1,500,000 manj kakor marca lansko leto. in sigurno, da pride pomoč v prave roke. Michigan Slav kongres nabira člane. Letna članarina je en dolar. Dolžnost vsakega zavednega Slovana je, da postane član med dvema svojima umikoma gradi za svojo fronto, so lahko izhodišče za lastne čete pri novem soyražnikovem umiku Lestne čete se bodo tedaj dobro okoristile z jarki in kavernami, tem letu smo imeli že več prire-! te velike pomembne organizaci- ki jih je zgradil sovražnik; toda ditev v korist partizanov. Vse so lepo uspele. Nabrani denar je v vojnih obveznicah in v banki. Čas invazije se bliža. Moramo biti pripravljeni, da bomo lahko takoj pomagali, ko bo odprta pot je. Edinost in skupno delovanje vseh Slovanov bo najboljše jamstvo trajnemu miru. Članske izkaznice ima sestra Mary Knez. Za podružnico št. 1 SANSa, Lia Menton. ALI JE SOCIALIZEM MOGOČ BREZ SOCIALIZMA? Čudno vprašanje na prvi po-, in drugimi silami, ki se razvijajo gled. Pred dobrim desetletjem 1 v nasprotno smer." KONCERT "ZARJE" DOBRO USPEL Cleveland, O. — Koncert pevskega zbora Zarje je dobro uspel. Spored se je pričel ob 5. popoldne. "Zarja" je otvorila program s pesmijo "Slava delu" in nato je tudi vse druge svoje točke uspešno izvedla. Občinstvo je zbor nagradilo z obilnim aklamiranjem. Med programom je nastopil tudi Jos. Dum, ki je v kratkem nagovoru razložil delovanje in pomen tega zbora v naši naselbini. Koncertni spored Zarje je vodil njen pevovodja Jos. Krabec. Po končanem programu se je vršila plesna zabava. Udeležba je bila obilna. Posebno v prizidku je biro živahno. Med udeleženci sem videl goste iz Pennsyl-vanije, Detjroita in iz naših sosednih naselbik Vse je bilo dobre volje in stari znanci so se ob tem srečanju zadovoljno rokovali in vpraševali drug drugega kako in kaj. Zarja se zahvaljuje vsem po-setnikom, in onim, ki so pomagali na priredbi. Na svojem jesenskem koncertu bo gotovo prinesla spet kaj lepega na oder. Društvo "Naprej* št. 5 SNPJ obhaja to nedeljo 7. maja 40-let-nico obstanka. Slavnost se bo vršila v SND na St. Clair Ave. Spored bo zelo pester. V njemu nastopita v duetu pevki Zarje Josephine Turk in Sophie Iler-sich. J. Krebel. ga ne bi postavili. Medtem je pa napredovala zmedenost duhov. Prej je veljalo, da socialistično gibanje pred* sta vi j a združitev vseh gonilnih sil, ki nastajajo iz odpora proti kapitalističnemu sistemu. Politični nasprotni pol je bilo socialno - konservativno meščanstvo. Pojav fašizma je to sliko spremenil. V mnogo evropskih deželah je postal najmočnejši in najhujši politični nasprotnik socializma nasilni pokret vseh vrst in oblik. In ta nasprotnik se po potrebi kaže na zunaj revolucionarnega. protimeščanskega, pro-tikapitalističnega Prav to pa zahteva razčišče-nje pojmov v socialističnih vrstah. Težka gospodarska kriza na primer lahko ustvari za strokovne in politične socialistične organizacije tako neugoden položaj, da izgube že prej pribor jene pravice in postojanke; toda napetost, ki s tem nastaja, lahko resnično moč socialistične ideje dvigne višje, kakor pa je bila v boljših časih, ko je gibanje izvojevalo več svojih zahtev samo radi manjšega odpora drugih. Po zunanjosti se ne sme meriti stvarnosti. Neke vrste državni kapitalizem smo poznali že v prejšnji veliki vojni. In če danes drugi, v stiski, posnemajo ta vzgled in proslavljajo tako ureditev, nikakor ne smemo videti v tem "delnega uresničenja" socializma. To so samo dokazi, da se prizadeti hočejo iz stiske re- Italijanski pisatelj Ignazio Si-lone, ki je za to dobo napisal dve najpomembnejši deli v svetovni socialistični literaturi "Kruh in ____ vino" in "šola diktatorjev", je dirigirano gosp^arstvo ni nika-nekje zapisal: jco delno uresničenje socializma. "Mi nismo stranka frizerjev. Mi ne delamo na videz. Socializem ni prevara ali spretna čarovnija. temveč je resnica, nič medtem se pa iz teh postojank še strelja na naše čete: In ti streli v našem primeru zadevajo ljudi, ki hočejo socializem. Socialisti so pa edini ljudje, ki morejo uresničiti socializem. Socializem je treba hoteti in zato je prvi pogoj za uresničevanje socializma, da so socialisti tu. Svobodna odločitev, volja do samouprave, želja po izpolnjevanju pravične zahteve, po uresničenju neke nravne ideje, ustvarjanje iz navdušenja — vse to manjka despotskim režimom in zato pomenijo vsi njihovi dekreti nadaljnje omejevanje in utes-njevanje Človeškega življenja Vsak ukrep — kakršenkoli, bodisi v enem obratu, državi ali občini — ki omejuje samoodločbo ljudi, pa je v nasprotju s so-j cializmom, ker socializem stremi po odpravi zatiranja človeka po človeku, ker socializem pomeni svobodo. Socializem je nadaljevanje idej, ki jih je proglasila velika francoska revolucija: Svoboda, enakost, bratstvo — ne pa njihovo zanikanje. Znan marksist je rekel: "Ako naj katerikoli totalitarni režim uvaja neki socializem, potem sem neizprosen nasprotnik tega socializma, kajti tako "socializirano' gospodarstvo je hujše kakor privatno kapitalistično gospodarstvo z vsemi svo- SEJA PODRUŽNICE SANSA IN JPO-SS « * "t ^ ' I M- 1 ® Detroit, Mich. — V nedeljo 7. maja ob 2. popoldne bo v Slov. del. domu na 437 S. Livernois seja podružnice št. 1 SANS in postojanke št. 34 JPO-SS za Detroit in okolico. Ker imamo važne stvari na dnevnem redu je potrebno, da se je udeleže vsi zastopniki društev in posamezniki, če je le mogoče. Ne strašimo se dela ne žrtev! Zavedajmo se v polni meri, da smo del, sicer po številu malega, a po junaštvu in odpornosti silno velikega naroda. Nobeden ne sme manjkati v seznamu onih. ki so doprinesli svoj del k rešitvi in boljši bodočnosti naših herojskih bratov in sester. Naša naselbina je preveč raztresena, da bi bilo možno se osebno zglasiti pri vseh. Dolžnost vsakega Zavednega je, da sam prinese ali pa pošlje svoj narodni davek, da bomo v resnici dosegli, kar nam je namen, enotno, demokratično Jugoslavijo a enakimi pravicami in dolžnostmi za vse. Vsi lahko žrtvujemo nekaj, ne bo nas bolelo. Zavest, da nismo pstali nemi, ko je bila kupa gorja na vrhuncu, bo najboljše plačilo. V zgodovini bomo živeli večno, narod ne bo pozabil, kdo mu Je nudil pomoč v največji sili. a a a. Dne 23 aprila bo imela progresivna jugoslovanska društva v Detroitu lep koncert, ki je sijajno uspel. Program Je bil prvovrsten. tyaša popularna operna pevka Zinka Milanova je očarala vse. Ves prebitek je za naše drugega kakor resnica. Cesar predvsem potrebujemo, je drug način gledanja na življenje in ljudi. Brez tega drugega načina gledanja na življenje in ljudi bi sami postali fašisti, moji dragi prijatelji — namreč rdeči fašisti. Zato izrecno poudarjam, da ne maram postati fašist, in čeprav bi bil samo rdeč fašist." Za nekatere je državni kapitalizem — socializem. Drugim je socializem nacionalizacija produkcijskih sredstev, prvim in drugim je socializem samo gospodarsko vprašnje, samo vprašanje želodca. Na to pravimo mi: tudi podružabljenje produkcij* skih sredstev je socializem, kakor je treniranje telesa pogoj za zdravo in dolgo življenje, toda socializem je še nekaj več, je predvsem tisti "drugi način gledanja na življenje in ljudi," ali kakor pravi W. Schlamm: "Postali smo socialisti, ker ne moremo prenašati tega, da bi človek teptal-človeka. Postali smo socialisti, ker ne moremo prenašati uničevanja človeške kulture. Postali smo socialisti, ker smo spoznali svobodo, dostojanstvo in odločanje-človeka o samem sebi za najvišje življen-ske vrednote. Potem smo razumsko spoznali, da se more to naše hotenje uresničiti, ako najvažnejša sredstva za ustvarjanje človeških dobrin pridejo iz rok nekaj privilegiranih družin v roke solidarne družbe." Iz tega jasno sledi, kaj je nasprotje socializmu, ali kdo so nasprotniki socializma. Marx je zapisal: "Socializem ni stanje, ki se mora upostaviti, temveč je resnično gibanje, ki odpravlja sedanje stanje." Zato je nesmiselno govorjenje, ako se reče na primer "Ko bomo imeli socializem" ali "Pod socializmom bi bilo tako in tako", kajti socializem ni neko trpno stanje, ten^več neprestano gibanje, ki preusmerja ljudi in razmere. "Zgodovina socialističnega gibanja je zgodovina ideje, ki se uresničuje," pravi Hendrik de Man in nadaljige: "To uresničenje pa ne pomeni, da se kapitalistični svet stalno preobraža v socialističnem smislu. Vplivanje socialističnega gibanja na ustanove družbe je mnogo bolj zamotano in polno nasprotatev. kakor bi si človek predstavljal pod tistim starim izrekom, da se kapitalizem polagoma razrašča v socializem. Nasprotno, mnogo bolj se izraža v naraščajočem nasprotstvu med silami, ki predstavljajo socialistično hotenje, šiti s tem, da si izposodijo nekaj iz socialističnega programa. Tu- jimi grehi, kajti to vsaj ne za-di tako imenovano načrtno ali branjuje človeku, da si proti njemu: ako si totalitarni nasilni režim centralistično podredi gospodarstvo, potem so mu ljudje končno veljavno, brezupno izročeni z vsem svojim življenjem. To je moja socialistična izpoved. In gotovo je to izpoved vsakega socialista, ki ima še srce in razum.—R. K. v "Svobodi". Vsa ta "racionalizirana "na- črtna", "avtarkična", birokrati-zirana ali kakor vse se še imenujejo vsa ta hvalisana gospodarstva po svetu so si za svojo reklamo izposodila gesla iz socialističnega idejnega sveta zato, da bi se laže borila proti resničnemu socialističnemu gibanju. To je podobno kakor v vojni: postojanke, ki jih sovražnik Ako kake številke ne prejmttr, to pomeni, da jo je pošta izgubila. Pišite upravništvu po drufo. a Majski glas 99 je sedaj edina slovenska revija, ki je urejevana v korist ;; delavskega socialističnega gibanja. J ',( » '.J,' . .1 • if.* ■•?'• * ' W* * ' ■>-<*' , , t » . ■ v , . . jt^L f Letošnja izdaja Majskega glasa je posvečena JOŽETU ZAVERTNIKU. i • Petnajst let bo minilo, od kar je umrl. A njegovo delo živi. ;; in to priča ta Majski glas! NAROČITE CA ČIMVEČ IZVODOV Cena za POSAMEZEN IZVOD je 35c. Sodelujmo vsi, da ho imel ta MAJSKI GLAS večjo cirkulacijo kot katerikoli prejšnji! Naročila pošljite na sledeči naslov: PROLETAREC :: 2301 So. Lawr.dale Ave. CHICAGO 23, ILL. i PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 2Tst Street CHICAGO 8, ILL Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno TELEFONI > CANAL 717Ž—7173 ItMMMMMMM ZA LIčtfE TISKOVINE VSEH VRST * PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. T«|. MOHAVVK 4707 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL. ji PROLETAREC SE TISKA PRI NAS PET r — w wmm*.' T ■ j » Proletarec, May 3, 1»44. 1 t »t f Romani, povesti, črtice tn opiti i Poučne in znanstvene knjige 2301 Sonlli Lawndale Avenue, jI hirajo, Illinois Pesmi, poezije, igre Angleške knjige socialne in znanstvene vsebine Romani, povesti, črtice in opUi Ameriške povesti, zbirka črtic slovenskih pisateljev v Ameriki ................................65 Bacili in bacilke, (Damir Fei- *el), humoreske, broš........45 Babilonska iona, (Joe Aocking), zanimiv roman v dveh delih, f»2U str., broi. $1.75, vez......... 2.35 Beatin dnevnik, (Lujiza Pesja- kuva), roman, broi. .50 Beg is teme, (ruski pisatelji), bros. 50c, vezana......... 1.00 Bedakova izpoved, (Aug. Strind-berjr), broi. $1.25, vez-------- 1.85 Beti. (F. I). Dostojevski), roman v dveh delih, 758 strani, broi. $2.00, vez...................y------.. 2.60 Belgrajski bUer, povest iz davnih dni, broš.................. Boy, (t, Coloma), roman, bjoš. Božična pesem v prosi, (Charles i>jeken*)» broš......... Bele noči—Mali junak, (F. II. Dostojevski), povesti, broi. Bilke, (Marija Kmet), povesti in črtice, broi............ Blagajna velikega vojvode, (Frank Heller), roman, broi, 1.00 Br«s sarje, (Milan Putftlj), btoi. 75c, vez........................ Cvetke, (II. Majar), šopek pravljle za stare in mlade, broi.................. • • Cvetina Borograjska, (H. Majar), povest, broi............... Ciganova osveta, povest, ibro*.. Cmi demanti, (Maurus Jokali), broi. $1.25, ve«....................... Cmi panter, (Milan Pugelj), povesti in črtiee, broi...... Daj nam danes nas vsakdanji kruh. (A. Cerkvenik), povest, broš............... Darovan«, (Alojzij Dostal), zgodovinska slika iz dobe slovanskih apostolov, broi......... Dalmatinske povesti, (Igo Kai), broi. ......................*.............. Dedek je pravil, (Julij Slapšak), pravljice in pripovedke, broi. Devica Orleanska. (S. K.), slika iz preteklih časov, broi......... Domače šivali, (Damir Feigel), vez. .....................*................ Drobii, (Fr. Milčinski), povesti- ce, broi........„......................... Dva svetova,. (Ivan Molek), povest slovenskega priseljenca, bros.................... Don Corea, (G. Keller), roman broš....................................... D»e slike, (Ks. Meško), broš.. Dvonožec, (Kar) E>wald), naravoslovne pravljice s slikami, vez. t................ Elizabeta, hči sibirskega jetnika, broš............... Filosofska sgodba, (Alojz Ji-rasek), vez. ............. Francka in drugo, (E. Kristan) broš. ................... Francija is francosko ljudstvo, (C. Petelin), splošen zanimiv oris Francije in njenega ljudstva, broi................................. Fran Baron Trenk, vodja hrvatskih pandurov, (G. Pandurič), broš....................................... Glad, (Knut Hamsun), roman broš. 75c, vez. _________________ General Lavdon, oče vojakov imenovan, (M. Molek), broš. Goidovnik, (Karol Ma.v), povest iz ameriškega življenja v dveh delih, broš....................... Goepod Fridolin Žolna in nje-fova družina, (Fr. Milčinski), vez................ Grešnik Lenart, (Ivan Cankar), življenjepis otroka, broš............................-........... Hiša brem oken, (Tone Seliškar), Hocialna povest, broš............... Hadii Murat, (L. N. Tolstoj), roman, breš............................. Heptameron, (Marg. Valoiska), povesti, broš............. Humoreske, grotesko in satire (VI. Azov in Teffi), broš. .. Igračke, (Fr. Milčinski), črtice, vez.............................. Iz modernega sveta, (F. S. Finžgar), roman, 280 strani vez......................................... Jeromkin krog, (A. Kolevni-kov), povest za mladino s slikami, iz ruščine prevel I. Vuk, broš. .......................... Jug (P. Chocholoušek), zgodovinski roman iz Balkana, 614 strani, vez.................... Juan Miseria, (P. L. Coloma), povest, broš. ^....«.^.........«..... Jurklca Aglčeva, (Ks. Aandor-Gjalski), zanimiva povest, 358 strani, broš. 65c, vez. Konfesijo literata, (J. M Ma char), sbirka spisov, broft. 50c, vet. ........................ Kaaakl (T,. N. Tolstoj), stavka- *k* 00v eat. broš. ...... Kraljev vites, (M. Zevaoo), zgodovinski roman, 374 strani, . broš. $1.00, v««................... Kreutaer jeva sonata, (L. N. Tolstoj), roman, broš. «......... Krvna osveta, iz spisov Črkeske- ga častnika, broš.................... Ljudske povesti. (Wanc Jak- broš. . ... .......50 Marjetica (Anton Koder), idila, broš..............................75 .15 25 .25 .45 .35 1.25 .20 .35 .15 1.75 .50 .40 .30 .45 .65 .35 .40 .75 .50 .25 .40 .75 .20 .35 .25 .50 .35 1.25 .65 .. 1.00 .35 .75 .50 .60 .35 .50 .75 1 50 .35 1.25 1.00 .85 50 1.50 .40 .85 65 1.10 .75 .75 .35 .75 .35 .35 1.50 .45 .30 .15 .65 .80 .35 .15 25 .35 .40 Marseljesa, (Herman Wendel), agodovina mednarodne delavske himne, brofiiranu............. Malo šivi jen jo, (Dr. Fr. Detela), povest, broi. 65«, ves. .......... Med potniki in mornarji, (Brat-ko Kreft), zanimivi potopisni fragmenti, broš..................... Moje življenje, (Ivan Cankar), vez. ........................................ Moš s brazgotino in druge novele, (Jack London), broš.. Napoleon I. (Iz ruščine prevel Ivan Stok lasa), zgodovinski opis, broš................................ Na preriji, (J. F. Cooper), povest is pionirskih časov Ame- rnke, broi. ............................. Naseljenci, (J. F. Cooper), povest is pionirskih časov Amerike, broš............................... Naša vas, (Anton Wovačan), broš. $1.00, ves..................... Narod, ki izumira. ali življenje Kskimov, (Po Nansenu Ivan Bežnik), broš......................... Na krivik potih, (Žaljski), broš..................... Novele in črtice, (Milan Pu- gelj), broš .............................. Orači, (A. Cerkvenik), povest is delavskega življenja, broš. ... Otroška leta, (Maksim Gorki), povest, broš............... Obiski pri slovenskih pisateljih in umetnikih, (Izidor Can- kai), ves................ 1.00 Oglenica, ali hudobija in nedol-nost, (Fr. Zakrajšek), povest, broi.................................... Pariški alatar, (Silvester K.), . povest, broš............... Posti in sanke. (L. S. Orel), kriminalen roman, broš..... Paberki is Roša, (Ivan Al-brecht), venček mičnih pove- stic, (broš................................25 Pingvinski otok, (Anatole France), broš. $1.00, vez...... 1.50 Plat svona, (Leonid Andrejev), novele, ves. ... ..,..... Po solne ni Španiji. (M. A. Ne- xo), potopis s slikami, broš.. . Pravljice in pripovedke, (S. Ko- šutnik), .broš------------------------ Pravljice, (Oscar Wilde), zbirka mičnih povestic, vez'............... Pravljice, (Frank Milčinski), ilustrirane, ves....................... Povesti, (Fran Erjavec), vez. Poper in paprika, hudomušne kratkočasnice, broš................ Prihajat. (Dr. Fr. Detela), povest, broi. Povesti s potovanja in Korotan* ske povesti, (Ana Rehakova Gabrijela Preisova), broi. $1.00, ves...........r..?—.........«... Pripovesti o Petru Velikem, (A. Petruškevski—I. Steklasa), ves. ................ Prigode gosp. Collina, (Frank Hellr), šaljiv detektivski roman iz velikega sveta, broš. Prulepa Vaailjica In druge ruska pravljice, (Cvetko Go- lar), broš. .............. P.kova dasaa, (A. S. Puškin), povest, broš......'....... Povestice, (Rabindranath Ta-. gore), broš...............25 Poiigalec, (K. S.), broš.......20 Povesti, (Lovro Kuhar), broš. .35 Predor, (B. Kellermann), socialen roman, broi. 75c. ves.* 1.00 Rasne povesti, ^roš.—...............45 Roke Andreja Podlipnika, (Tone Seliškar), socialna povest, broširana .................................60 Rinaido Rinaldini, zanimiva roparska povest, broi................ .35 Romance in satire, (M. A. de VoTtaire), broš...................... 1.00 Roblnion, njegove vožnje in čudovite zgodbe s slikami, broš. ....................................45 Sto ugank, (Oton Zupančič), ves. .............r..........................35 Savičev posimisem, (Etbin Kristan), novela, broš................. .40 Senca preko pota, (Ivan Jon-tez), miČna povest, broi.........65 Španski testament, (Arthur Koestler), opis civilne vojne sa svobodo in demokracijo, broš. .75 Štefka, ali kako jo druitua Suša ! premagala kriao, socialna povest is sedanje dobe, broi...... .75 Sinovi predmestja, (Mimira Ko-nič), mična povest is delavskega življenja, broš. , .50 Spomini Kriitofovega Pepčka, (Joseph Suohy), lično vez. .60 Širce, (Ivan Albreckt), novele, vez. ....................-....................35 Slika Dorlana Graja, (Oscar Wilde), roman, broš........75 Š poti, (Izidor Cankar), potopisne črtice, i>ros..._................65 Sesuti stolp, (Ivan Molek), povest Is dobe velike ameriške krize, broA.................50 S»«i>dj* in druge novele, (A. P. Čehov), broš............40 Sirene tulijo, (A. Roftmanc), Krst is delavskih bojev, š, .,. *................. Stric Temeva koča .25 Srce, (Amicis-Hiklavčičeva), k . vz§oji mladice, ............ 1.25 Sra^olovee, (H. Msjar), po- . vest, broj. ... v . %.. p* .. .25 pr,p..^dke, (Jos. StKhy), l slikami broi..... 26 ................ 1.25 .65 Stepni kralj Lear in kiŠa ob Volgi, (Stepnjak-Turgenjev), broš..................... Taki so Tjudje (Koger Martin du Gard), roman s francoskega podeželja, broširana .............. Taras Buljba, (N. Gogolj), satirična povest, broš. 60c, vez. Tri povesti (L. N. Tolstoj), (Jetnik v Kavkazu, Starca, Koliko zemlje potrebuj* človek), broš............... Tri novele, (Miguel Cervantes), broš....................................... t dovica, (I. F. Tomic), zanimiva povest iz 18. stoletja. 329 strani, broš. 65c, vez. Uporniki, (Ivan Lah), povest kmečkih uporov, vez....... V Ameriko in po Ameriki, (A. Kristan), izredno zanimiv potopis, broš.............................. Veliko mravljišče, (Ivan Molek) (Ivan Molek), povest Is življenja ^venskih delavcev v Ameriki, broš.............. Vites is rdeče kise, (A. Duma«), roman is časov francoske revolucije, 499 strani, broš. 75c, vez........................ Včeraj je bilo, jutri ko, (Her-mynia zur Muhlen), pravljice za mladino, s slikami, broš— Vladka in Mitka, (Zofka Kve- der, vez................. Vrtnar, (R. Tagore), zbirka mičnih črtic, vez........................... Za kruhom, (H. Sienkieurics), povest, bros........................... Zapiski is mrtvega doma, (F. M. Dostojevski), v dveh delih, broš. $1.25. vez. .............. Že lesna reka, (A. Serafimovič), roman iz civilne vojne v sovjetski Rusiji, bri. $1.00, ves. 1.50 2elesna peta, (Jack London), socialen roman v dveh delih. broš................. Zgodovina papešev, (A. PatUZ-si), v dveh delih, 852 strani, broš. $2.50, ves.................... Znamenje štirih, (A. Conan Doyle), londonska povest, broš..................................... Q, i Življenje in eksperimenta Joho- va, (M. Tichenor), broš.*...... (Zlato tele in druge sgodbe, (Ja- l °°j peg Samojlov), broš.............. j Zmote in konec gospodične Pavle. (Ivan Zoreč), broš.. Znanci, (Rado M urnik), povesti in orisi, broš............. Ženini nase Koprnele, (Rado Murnik), satiričen roman, bros. .........«...*•.•'». Zlatarjevo slato, (Avgust 4e-noa), zgodovinska povest it 16. stoletja, vez..................... Zabavna knjišnica, vsebina: Zločinci, Madež, Mojster Roba, in Mladih zanikarnežev lastni životopisi, ves............... Zbrani spisi. (Dr. Hinko Dolenjec), broš............. Zbrani spisi. Val. Vodnika, broš........................................ Zver se je prebudila, (Lipm O'-Flaherty), povest is sakopov v zadnji vojni, broi............... 2enin is Amerike, (Anton Tanc) tragična zgodba in konec zaljubljenega dekleta.......... .45 .75 .80 .35 .50 1.00 ,60 .30 .50 1 25 .40 i .40 .50 sk 1.75 Tavčar Ivam Zbrani spiti: L zvezek: Gospa Amalija, Dona Klara, Povest v kleti. Antonio Gledjevi*, Bol-iiH ljubezen, Mlada leta, Margareta, Ivan Slavelj, Valovi življenja, Med gorami, 506 strani, broš. $1.50, ves........f............. 2.00 II. zvezsk; In vendar ! So-ror Pia, V Karlovcu, Cez osem let, Tst, Gospod Ciril, Mrtvg srca, 480 str., , broi. $1.50, vez.............. 2.00 III. zvezek: (Jtok in strugs, Tiberius Panaonicus, Ku- 'sovci, Vita Vitae Meae, Janez Soince. 464 str., broi. $1.60, ves............... 2.00 IV. jvesek; Gr»j*ki pi^ajc, 4000, V Zali, Izgubljeni bog, Potalad, 512 strani, broš. $150. ves. ..,.,.„.,(... 2.00 V. zvezek: Izza kongresa, zgodovinski roman, broš. $1.50, vez.........2 00 Vi. zvezek: Cvetje v, jeseni In Visoška kronika, broi $1.50, vet. ...................... 2.00 Trdina Jaaess Zbrani apisi, I Uredil Dr. Ivan Prijatelji, lajke In povesti o Gorjancih. Hf Julij Ceaar, (W. Shakespeare) vezana ...................50 Kjer jo ljubezen, tam Bog, po L. Tolstojevi po vej ti spisal F. Milčinski. Igra v 1. dejanju .25 Martin Krpan, (Fran Govekar), dramska pripovedka v petih dejanjih, broi. ..................... .60 Macbeth, (Wm. Shakespeare), vez......................60 k Othello, ( Wm. Shakespeare), vezana .................. .50 Očiščenje, (Angelo Cerkvenik) trage i. * i < m k n j i k ter brošure. ABC sucialisma, kratek pregled socialističnih teorij (Iv. Molek)^ broi..^ . ..................... IU. knjiga, b.oš. 75c, vez. IV- knjiga, |>ioi. 75c, jez.,| V. knjiga, bro#. 60c, fes..............1.10 VI. knW, broi. ¥5«, vez ..... 1.35 VO. knjiga.' br^? e5c, vet...... 1.35 VI in VIL knjiga skupaj, ve«. 2.601 Ali je culigija .prenehala funk VIII. knjiga, b.os. 75c, vez..........U** ^ aionirat«? DebaU IX. knjiga, broi. 75č, ves. 1.25 VIII. in IX. knjiga.sluipaj. broi. 2.Ž5 X. knjiga, |sprehod v Belo Krajino, broi. $2.00, ves. 2.60 .35 .50 .25 .30 .65 .65 .40 .65 .35 .35 .45 .25 .50 .65 .40 .15 .60 1.25 .25 .35 .86 3.50 .65 .65 .50< .25 .75 .25 .75 .65 .40 .35 .65 1 50 65 SLOVENSKI PISATELJI. Jurčič Josipi Zbrani spisi, vezani: H. zvezek: Spomini starega Slofvepca, Tihotapec, Juri Kobila. Dva prijatelja, Vrban Su»ukova ienitev ^ln Grad Rojinje, vez. ... Janko Kersnik, zbrsni spisi, ven (Uredila dr. Ivan Prijatelj in dr Vlad Leveč) 1. sy. 11. ses.;,CykUmen in Agitator, broi. SOc, vez. IU. sv. 1. teš.: Hpilin in Vr- janko, broš. 05c, ves.....-t- II. seŠ.: J ar a gospotla in Očetov greh, broš. 65c. vez............—.................. IV. sv. I. in II. seš.: Gospod Janez, kmetske slike. Humoreske m Povesti sa ljudstvo, broi. $1.25, ves. V. »v. t. in It. teš.: Berite novice, šaloigra v enem dejanju. Kritike in Komentar, broš. $1.35, vet. VI. tv. I. seš.: Leta mladosti In učenja, broft. 76c, ves. lt26 II. in III. seš.: Novelist in politik, broft. $2.00, ves. 2.75 Splet Andrejčkovega Joleta: U III.. IV., VI., VII. in VIII. svezek po............................. .30 AU spolna vsgpja res ni po t robna? (Fran jo Žgeč), broš. Angleiko-slovensko berilo, (Dr. F. J. Kern), vez..... Čitanka o higijeni, (Dr. Ivo .161 .15 .35 2.00 1.00 1.15 1.15 1.75 1.85 Pra« Erjavec, sbrani apisi: I. sv. Povesti, vet.............. 1.00 PESMI IN POEZIJE. Ivan Cankar: Zbrani spisi: T. zv., vsebina:,Erotika, Izdaja 1002; Erotika, ts-daja 1899; Pesmi 1892-1898; Vinjete, broi. $1.60 vez................................. 2.00 II. zvezek: črtice io povesti ter Kritični in polemični spisi, broš. $1.50, vet.................................... 2.00 III. zvezek: Jakob Ruda, Potovanje Nikolaja Nikiča, - Za narodov blagor. Črtice ter Kritični in polemični spisi, broi. $1.50, vez.................................. 2.00 IV. zvezek: Knjiga za lahkomiselne ljudi in Tuj- v ci, vezana ........................ 2.00 V. zvezek: Kralj na Betajno-vi, Na klancu, črtioe, O- . pombe, 323 strani, broi, $160, ve«............^s....^... 2.00 VIII. zvezek: Gospa Judit, Križ na gori, Potepuh Marko in kralj Matjaž. Opombe, 377 str., broi. $1.50, vet. 2.00 IX. avetek: V mesečini, Martin Ksčur, Nina, Ic Ottak-ringa v Oberhollabrura, * Opombe, 350 ttr., broi. , $1.50, vez....................... 2.00 XIII. zvezek. Za križem, Sosed Luka, Kurent, Opombe, 359 str., broi. $1.50, vet. 2.00 XIV. zvezek: Pesmi, Nioba, Črtice, Novele, Hlapci, 0-pombe, 313 strani, broft. $1.60, vet.................... 2.00 XV. tvetek: Troje povesti, Črtice, Opombe, 327 str., broft. $1.50, ves.............. 2.00 XVII. tvezek: Črtice, Milan in Milena, Moje življenje. Grešnik Lenart. Opomb«, 339 str., broft. $1.60, ves. 2.00 (Prvih 7 zvezkov v fini,napol- usnjevi vezavi pov........ 2.76 Maselj Fran-Podlimbarskl— Zbrani spisi: I. tvezek: Slike in {rtje*. Gorski potoki in Tovftfjš . Damijan, br. $1.26, vez. 1.76 ^Lropolis in piramido, Aškerc)• . poetični,. p®reh wli po Orientu, fina vetba. .. .$1.00 ■ .i • i i i ^ Atila v Emoni, romanca, (Ant. Aftkerc), broš. .60 Homer jeva iliaiU. (Fr. Omer-za), broi. I. sv. spev, 75c, .. VII. tve. XII. spev ...............76 Modpraa francoska lirika, (Antf DebeljakJ, vez...... .60 Propeoate pesmi, (Mile Klopčič), vez.......................60 Pesmi, (Srečko Kosovel), broi. .50 Pohorske poti, (Janko Glaser), broi. .....................36 Pri moš Trubar, (Ant. Aškerc), zgodovinska epska pesnitev, vez......................60 Pesmice la prirode, (VI. Ka- pus), broš. .............. .26 Solaeo in sence, (Ante Debe- jjpk, broš. ...............60 Slutnje, (Ivan Albrecht). broš. .36 Sleske pesmi, (J*. Besruč), vet. .35 Sto let slovenske tidie,. od Vodnika do moderne, (Cv. Golgr), broš. 66c, vet. ... 1.00 Strup i« Judeje. (J. S. Machar), broš. 75c, vet.................... 1.16 V aarje Vidove, (Oton Zupančič), pesnitvs, broft........36 Trbovlje, preletarske pesmi, (Tone Seliškar), broš. S6c, vez. .................... .60 .50 1.75 50 .50 .75 .35 1.00 .60 .50 .35 .75 .25 .25 IORE. Anfisa, (Leonid Andrejsv), . drama v šUrih dejanj i k, > kroft. Beneški trgovec, (Wm. Shakes t peare), vetana ........... i še«4tev_Triju ftoui-fi (P- 8. Tauchar), dve fta-v.MHrPf. enodejanke, broš.... Divji lovec, (r. 8. Finitfar), narodni igroltat s petjem v Skl- rlh dejanjih, broft.....,,.................80 Gnlgut. (M. KfMl), drama v ^ tr«h dejanjih m,,,,.^. -p* g morja (ttenrijc lb«en) « a % petih dejanjih, broft.. Hf^to^aL (lun Molek),; dra f»a v treb dfjanjih s prolo-om in epdogo .36 .60 .26 .40 45 m, .2* Pire* ilustrirana, vez. ...... 2.00 Borba sa jugoslovansko drsavo, (Dr. Al. Ogris), broš....„....... Človek — od kod in kam, duhovno presnavljanje sveta, (Ivan Gol-Voj), vez............-........... Dršavljanski priročnik, (Leo Zakrajšek), broš............... Doba rasuma, (Thomas Paine), broš. ...................................... Govedoreja, (R. Legvart), s slikami, broš............................. Dojenček, njega negovanje in prehrana, (Dr. Bojfdan I)erč), broš.................................... Divlji Preostaci, (J. H. Moore), prestavil T. Cvetkov (v hrvaščini), vez. ............................ Elementi moderne isobrasbe, (I. Molek). broš. 40c, vez... Hipnotisem, navodila za hipno- tisiranje, broš...........,'L........... Idejni predhodniki današnjega socializma in komunisma, (Abditus). broš........... Ilustrirana lepa maska, navodila za šminkanje, vez....... Kaj naj storimo, da bomo odr»-seni? (R. 0. Ingersoll), broš. Katoliška cerkev in socialisem broš................1........................ Kako je nastalo današnje delavstvo iu njegovo gibanje? (Dr. D. Lonfar), broš...... Kapital, (Kari Msrx), poljudns izdsja. vezsna...... .... Kari Mars. njegovo življenje in njegov nauk, (M. Beer).... Kletarstvo, (Bohuslav Skali- cky)j broš. $1.50, vez...... Kulturni pomen socialisma, (Dr. Max Adler), broš.......... Kratka sgodovina Sle vencev, Hrvatov in Srhov, (Matija Pire) .................... Krščanska religija in Veliki svo-kodomisleci? (R. G. Ingersoll in J. S. Black), broi............. Mesdno delo in kapital, (Kari Mars), broi......v» ... Med padarji in sdravniki, (Janko Kač), spomini svoje matere, broi............................ Miselni rasvoj evropskega ilove-itva, (Frank Drtina), 387 str., broš................................ Materinska pomoč sdravemu in hotnemu dojenčku, (Dr. Matija Ambrožič), s 30 olikami Moji sapiski s Dunaja (Emil Stefanovič), broš................T.. Nekoliko pravopisa, (Veno Venomer), broš. ..r!.................... Naš svetovi*! nasor, teorija in razvoj dialektičnega n^ateriali- ma, (Sigma), bros.............. O adravju in bolesnih, (Dr. Ant. Brfeolj), ibroš............. O delavskem in socialističnem gibanju na Slovenskem do ustanovitye jugoslovanske soclalnodemokratične stranke (.1848-1896), (A. Kristan), broš. 76c. vezana ........ Pomlad človeštva, (Dr. 2ivko Topalovič), poljudna rasloži-tev razvoja človeka in človeške družbe, broft. ................... Pravo in revolucija, (leonid Pita m k), broš. ........................ Priče evolucije in Adami pred Adamom (Ivan Molek), broft 36c, vezana ............. Prva pomoč. (Dr. M. Rus), s .slikami, broš......... Psihične motnje na alkoholshi podlagi, broš. 75c, ves..... Rasa in vera v srbski prošlosti. (VI. Corovič), broš............... w«»voj soeialiaana od utopije do snanosti, (Friderik Kngelš, prevel M. Žagar) ........ Roparska trojica, (Claessens-Molek) ............. Socialni ideali in Kako si je človek ustvaril boga, (Mu-lek-Keracher), broš..... Slovenski politični problemi, (Dr. Anton Dermota), sbirka črtic o narodnih in socialnih problemih Slovenije, broš....... Slovenski sadjar, (Martin Hu-mek), letnik 1918 in 1919, broš. vsak............................... Smernice novega šivljenja (Dr. K. Ozvald), broš. .... Socialna saščita dece in mladine, (France Goršič), broš............. Spol, ljubesen — materinstvo (Prof. dr. Za her*, trda vez. Spisovnik, ljubavnih in ženito- vanjskih pisem, broš.............. Srbspa početnica, ali, priročnik za učenje cirilice, broš. ......... Strokovne . organisacije v Sloveniji, broš.............. Svetovna vojna in odgovornost socialisma, (E. K.), broš......... ' j J ' '» Splošna sgodovina socialisma in socialnih bojev, (Maks Bear), III., IV. in V. del, vsebuje a) Novejša doba, b) Doba od 1750-1860 in c) Najnovejšo dobo, vsi trije zvezki skupaj, broš................................. 1.50 Temelji vere, (R. G. Ingersoll), bros. ................................26 Uvod v . ^«ihisem (Joseph Suchy) .................15 Vladar, (Niccola Michiavelli), broš. .....................40 V novo dešelo, (E. K.), broš. J§ Za staro pravdo, (Fran Erjavec) .....................35 ■ • ... Zbirka rudarskih in fušinskih israsov (J. Bezlaj) ........20 Zakaj bog ne ubije hudiča? (M. Babcock). broš.......................25 Zdravje in higijena, koristni nasveti o spolnih zadevah, broš. .50 Zakon Biogenesije, (J. Howard Moore—1. Molek) . ponavljanje fizičnega in duševnega rodovnega razvoja pri iivadih in človeku, vez.................,......... 1.50 Zgodovina socialisma v Srbiji, Fran Erjavec). .......................15 Zgodovina Srhov Hrvatov in Slovencev, (Ant. Melik), t sv., broš. $1.25, ve*. 1.75 1. in II. zv. skup., broi. $2.25, vez. # ......................... 3.00 2ivČevja človeka,.. (Dr. Alfred Serko), ilustrirana, vez........... 2.50 RAZNO. KOLEDARJI Ameriški družinski koledar, Naročilom priložite poštni ali ekspresni money order, ček ali gotovino. Za manjša naročila lahko pošljete poštne znamke. Pri večjih naročilih popust. Kdor želi vezane knjige, je cena toliko višja kolikor znaša vezba. NASLOV: PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL Nemške in zavezniške številke Berlinski radio je dne 26. aprila oznanil, da so Nemci zbili na tla v prvih 25. dnevih meseca aprila 1,264 zavezniških letal. Iz poročila zavezniških uradov pa je razvidno, da so zavezniki izgubili v omenjenih dneh v invazijah na nemške produkcijske centre okrog 850 letal. letnik 1916, vezan ........ .........40 letnik 1»:», vezan ...... ______ .50 .35 letnik 1920, vezan ........ .........66 letnik 1922, vezan ...... ........ 1.00 1 rz letnik 1924, vezan ...... .........75 letnik 1&25, vesan ........ .........75 .35 letnik 1927, vezan _____ ....... 1.00 letnik 1928, vesan ...... ...... 1.00 2.00 letnik 1929, vessn ...... ........ 1.00 letnik 1930, ve«san ...... ........ 1.00 letnik 1931,. vesan .— .......„1.00 .16 letnik 1932, vezan ...... ........ 1.00 letnik 1938, vesan ........ .........76 letnik 1934, vesan ........ .........76 .25 letnik 2935, vesan ---- .76 letnik 1936, vesau ........ .........75 letnik 1937, vesan ........ .........76 .60 letnik 1938, vesan ........ .........75 letnik 1939, vizan ...... .........75 .15 letnik 1940, vezan ----- ........ .76 letnik 1941, vezan ....... _______ 1.00 letnik 1942, vezan ...... ........ 1.00 letnik 1943, vezan _______ ........ 1.00 .75 letnik 1944, vezan ...... ........ 1 00 2.00 .35 .15 .10 .50 1.60 1.00 .76 .25 .60 .60 1.25 .25 .26 Koledar Cankarjeve drušbe ilustrirani in s izredno zanimivo vsebino: letnik 1930, broš, _____________ letnik 1932, broš................. letnik 1834, broš................. letnik 1936, broš................. letnik 1937, broš................. letnik 1938, broš. ................ letnik 1939, broš................. ^letpik 1940, broš. ................ Zadrušni koledar Cankarjeva slika na dopisnicah, 2 za ............... (Imamo jih dvojne vrste.) Informacije o dobavi državljanstva Zedinjenih dršav > . t« .. «;<* • Proletarec, vezani letniki 1919-28, vsak ......... .50 .60 .60 .60 60 .60 .60 .60 .06 .15 3.00 N. Vodi jo George Marchon MIMMIMM t« 99 Stane aa celo leto $6.00, pol leta $3.00 Ustanavljajte nova društva. < Deset članov (le) je treba sa ! novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: ' ' x i L % VI A i 2657 S. Lawndale Ave. j CHICAGO 23, ILL. ♦ ♦MMMMMm»HIMHM Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURCEON 3724 West 26th btreet • tel. Crawford 2212 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P. M. (Escept Wed. and Sun.) 6<30 to S.30 P. M. (Except Wed., Sat and Sun.) j. ■ * Res. 2219 So. Ridt«waF Ave. Tel. Crawford 8440 If ne ansvrer — Csl Anstin »700 Delavci, podpirajte rrolftarca kot podpira on vaše napore In fcojel ^MOlMMMMIlUtMMf IBARETINCIC & SOM! POGREBNI ZAVOD Tel. 20*861 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. MMIMIIMMMI>iltlk»? A Yugosluv Weekly Devoted to the Interest of the VVorkers • OrriCIAL OKGAN OK J. S. F. and Its Educational Bureau EDUCATION OKGANIZATION ' V CO-OPERATIVE . COMMONWKALTH NO. 1912. Publith«^ W..kly .1 2301 So L«w..d«U Av«. ClllCAGO 23, ILL. May 3. 1941. —— VOL. XXXIX. // Con we "Do Business Wifrh Post-War Europe? We aro not of those people vvho believe tiiat war problemu vvill end vvhen the Axis is final ly dcstroyed. On the con t r ar y. we are convinced that iu'w problcms will then arisc that vvill test thc unity of what is novv ca I led the "United Nations." . t Britain. os Mr. Churchill frankly dcclaroa, will not consent to tlie liiiuidation of her empire. But vvhat vvill the natives of Britain's far-flung doma in think and do about a return of British rule? Hovv en-thusiastically vvill the orientals vvelcome the return of the Dutch? And, more Important perhaps. vvhat vvill China think when the British return? Kussian influciice and prestige vvill be cnhanced throughout Europe, and especially in that vast sectlon of Slav-occupicd territory knovvn as Middle Europe. And hovv vvill the British and the Američana view an i xpansion ot Conunuiiism? Will tbe United Nations be able to femain united after the disap pearance of the common danger that has united the Soviet Union vvith Britain and America? Can the vvorld con t ume to exist and funetion harmoniously if victory finds it half Capitalist and half Cominunist? Can a capitalist America continue to "do biiliw" vvith a Coai-munist Europe? We don't believ it. The reason we doubt is because the essence of capitalism is competition and profit, vvhile vvithin the limits of the Soviet sphere the central theme vvill be planning and service. There is a con-tradietion there that hints at ncw alignmcnts as well as new conflicU, nnd ways of life vvith vvhich a capitalist economy can ncither compete nor unite. What vve see as a possibility strcngthens our conviction that the l>est thing for America to do NOW vvould be to serap its ovvn profit economy and institute a system of produetion for use. Wc emphasize trie "NOVT bet s u sc we are spra h' ng ta the Amer ican people and be cause vve hope that the change from a system of competition and proftt to one of cooperation vvill be made democratically—and also because vve believe that unless it is done democratically NOW the change vvill bo forced upon us in a few years under circumstances vvhich vvill find mdividuals less free than they are today. A Socialist America could deal vvith a totalitarian Europe if that happens to becomc necessarv Or, it could refrain from dealing com-mcrcially with the rest of the vvorld for quite a long time without lovvering the standard of American material vvell-bcing; vvhich is some-thing that a capitalist economy could not do. , Already, vvithin a single generation, vve have »uffered from tvvo wars because the vvorld has refused to serap an economy that no longer serves human nccds. Why not prepare for the peace we are hoping to have by putting our ovvn house in order vvhile the vvar is stili being tought?—Reading Labor Advocate. fHE MARCH OF LABOR |IN THE WIND »oCsA AJ.l. UrflO*! um i>rutuunoiAn**fmt PUMOM ID TftAM INMARtA 1*4 MILPtNO, SHfgT MCTAL WO*S cJ*e§HtiiLiHr AMO OTMfk WA£ T^APU. Corporation profits i« »9u vvere f OUR TIMIf tmk aviiu« fOR TMt PRS-VMMR P«?IOO HJJ4-9. 6U\ THAT £XrOA WA« 0ONP OOT OP VOUR NCKT ENVCtOPf flRST PlRMAHtm STATI 0OARD Of ARBlTl don vvas catATio i h ts&b IN MASSACHU51TT5. TMt OHiOU LASU IS or«amoto laior-s TRAOf-MAR*. iOOK POR IMiS LABftL Ml tUgSToMJUtt AN ESTRAY The Treasury reports that it has approved 206.685 salary inereases under the Stabilization Act. Eeverybody apparently has been seeking a raise as 33,127 persons vvith salaries of less than $200 a month have been given bigger salarv checks and also 95 tycoons vvith salaries of more than $50,00 a year vvill have more money to spend—or to send to Mr. Morgenthau as the čase may be. Of 222 top-notehers vvith salaries in excess of $35,000 who have j been given raises by the Treasury, 59 had "inereased responsibilities. " I 52 received raises as revvards of merit, 45 vvere raised because of promo- | tions and 66 of the raises vvere given as "incerflives for the prosecution ; of the war.H In any event that $25,000 salary limit appears to have been lost, strayed or stolen in the vvilds of Washington.—The Chicago Daily Nevvs. "Free Enterprise" Don't Mean "Freedom // By RAYMOND HOFSES, Editor, Reading Labor Advocate Among those people vvho speak loudest in defense of "free enterprise" many are dishonest. Others are deluted by words that deseribe desirable conditions and activities, but words that do not apply to vvhat our social and economic way of life has como to be. Whcn Big Business—the Alumi-num Corporation of America, to use only one examplo — speak.s of "free enterprise" 'it doesn't mean freedom. It means control. "Alcoa" vvants to be free to control the produetion and distribution of aH aluminum produets. And it exerts pressure upon law-rnakcrs, not to relieve restraints but to imposc them to the advantage of "Alcoa." And so it is aH the way down the line to the County Medical Association, vvhere in physicians are organ ized to promote their own interests and, if possible, preserve their ovvn freedom, but to limit the freedom of ostcopaths, naturopaths, chiro-practors and chiropodists. And so it is, therefore. that people vvho say "free enterprise" just don't mean "freedom" at ali and, frequently, object to enterprise. Confront them vvith their inconsis-tency and thoy vvill quickly argue that the restraints they seek for others is for the general vvelfare. That argument may be sound or speeious. But tho very fact that "free enterprisers" will so argue is an admission of their deep belief in the neccsaity of limiting freedom. The deiuded folks are those vvho believe that they are free today. They aren't. They are subjoet to aH kinds of restraints They move about and work and live bv liccnsc And, on the vvhol«, they like the general set-up and call it "freedom." The fact is, hovvcver, that the capitalist system of private own«r-ship and private profit has feach«d a point vvhere it is destructlve of that measure of freedom vvhich one* vvas the posseslon of the average man. People are not free because the means whereby they live have been pretty generally taken over by a small seetion of the population. The J o w ne rs have pose s« ion over more than mineš and railroads and fac-tory buildings. They also ovvn the jobs vvhich are the basis of freedom and of life itself. And so people vvho vvish to be free had better under-stand very quickly that their one hope of freedom lies in libcrating thcmselves from the control of an ovvn ing class. Forf just as cconom-ics is the basis of life. so the economic system is the basis of cither freedom or slavery. An Old "Scare" Story Is Revived Social Security Funds Are Being Invested in Government Bonds, nad That s the Safest "I. O. U." in the World Trom time to time. ncwspapers in various parts of the country en-deavor to scare their readers by repeating the old yarn about the way the government is using social security fpnds to meet ordinary expenses The latest to come to our attention is an editorial in the "Times" of Beatrlce. Neb. The editor' says: "Instead of creating an honest reserve of these paid-in funds for some future shovvdovvn, the government has been spending the money on current expenses and placing in the reserve fund a series of •I.O.U.s'." By vveird^alculations vvhich no ordinary person can hope to iollovv,' the editor reaches the conclusion that there is "an overall 300 per cent loss." • • • It woul be most unfortunate if any considcratc number of people vvere to accept that statement at its face value, for it is cntirely er-roneous. We don t knovv vvhat the editor had in mind vvhen he vvrote about an "honest reserve," but vve take it for granted he vvould agree that any surplus in the social security fund should be invested, nad not piled up in the Treasury vaults in the form of currency and gold and silver. He vvould also probably agree that the surplus should be invested in the best sccurities.available. Well, that is exactly vvhat has happen note: "Annual Meeting Postponeo »s ContrilMition to Victory." The British Pianoforte Manufac turers' Ass'>ciation is prepariug fo « boom atter the vvar. It seems tliut Axis agents in So Africa have been speading a rumo that the United States plans to tak« over South Africa through Lend Lease operations. The South Afri can "Forum" asked Herbert Hoov er to conunent on it. This is vvhat iu said: "It seems to me almost child ish to reply to the charge . . . L«*ihI-Lease comes out of the pock cts of the American taxpayer, and the less vve lend the better wc like it." Froin a nevvs story in the London "Rvening Standard'': "One of^the eight men undet* the spotlight vvas asked: Why are you a Tory?' He replied: Because I hate class dis tinetions.' That is the špirit of tlie nevv Tory dcmocracy ." Festung Europa: The Nazi De Why Abolish the Poli Tax?' Why should labor evcrywhere be concerned in the fight to abolish he poli tax in eight Southern States? The poli tax bar« ten million icople from taking part in their government. But hovv does that hurt he people of the other forty States? The truth is. the poli tax doesn t Just bar the Southern people froin haring our democracy. It also keeps the rest of the American people from having a fair share. too. Take your ovvn Congressman. It takes less than 9,400 votes to cloct he average poli Ux Congressman and 47,000 to elect a non poll-tax Congressman, vvhich means that one poll-tax vote is vvorth more than five non-poll-tax votes. As a rule, not more than 3 per cent of the people of a poli tax State oto The fact that poli tax Congressmen and Senators are not clccted »y the majority of the people of their state means they do not serve the iajority of any of us. These are days of government ruJes and regulations Our govern icnt novv dccidcs hovv much your vvife pays for the pork chops you cat or suppcr. It's Congress that makes the rules. Therefore, the people nust elect Congressmen vvho vvill serve them fairly. Poli tax repeal vvill mean that the locomotivc fireman in Alabania, he textile vvorker in South Carolina. the printer in Virginia can vote. That means he can elect a man vvho vvill be responsible to the vvorking »cople. Sueh anti-labor leaders as the outhors of the Smith-Connally iill vvill be defeated. And labor ali over America vvill be the better for it. —The Brewery Worker. British Coal Mine Reforms A program in England for the benefit of British coal miners pro-vides for an annual pay check based on a 37 and a half hour vveck. No social progress in the vvorld is more to be desired than sueh a program, and the American coal mining industry might vvell take note. "iot of the progress in Britain, but of the trend of British thmking A year-round pay check for coal miners in America vvould sol ve one of the most depressive labor situations in this nation, and vvould bring lorth a group of vvorkers vvhose minds never vvould give thought to fascism. but vvhose hearts vvould beat in tune to honest Atnericanism at ali times. Here is something to vvork tovvard, guaranteed year-round pav. The ! partment of Priče Administration 1 u,d shibboleth that coal mining is a seasonal industry may vvell be aban- aoned in favor of a more modern cry—that coal is an essential tvvelvc months a year. Coal mined during the summer months for use in fall and vvinter need not deteriorate in storage vvhen propcrly oil treated, as many tests have already proved. Let the miners of America give more thinking to this subjeet. and some day, perhaps, the hills and dales of our economic charts vvill be ironed out into a more smooth path tovvard economic liberty and freedom from worry and distress brought on by periods of uncmploymcnt. Let's make that a' battle cry for the future: year-round pay check for the coal mining industry.—The Progressive Miners. A NEW APOSTLE OF THE VERY RICH Reaetionary groups among the > very rich, and particularly those big industrialists vvho shiyer every time "trade unlonism" is mention-ed, have found a nevv leader to guide their economic thinking More than a centurjr ago, that same element vvas applauding Malthus, the British clerlc, vvho said "vvar and pestilence and famine" were God's way of keeplng the population of the earth vvithin bounds. In these days, no one takes Malthus seriously. His successor ia Profesor Hayek, an Austrian vvho has secured a Job in the London School of Economics. He has written a book, "The Road to Serfdom/1 In vvhich he holds that any attempt by the government to wipe out poverty or to materially relieve the burden of the under-prlvlleged vvill lead to "the surren-der. not only of economic. but also of political freedom.,f We vvill hear a lot about Profes-sor Hayek in the comlng months and years—the ve*y rich vvill pub-licize him—but, In our Judgement, his economic vl«ws are almost as "serewy" as those of Malthus. — Labor < ALLIED GENERAL PRAISES JUGOSLAV PARTISANS VVASHINGTON. — According to a BBC broadcast on April 20, the Chief of the British American mis-sion at Marshal Tito s headquarters. General McLean, reported that the Allies had delivered thousands of tons of vvar materials to the Jugo- plined force, eonsisting of numer-ous corps, divisions, and led by ex-perienced eommanders. They are armed and supplied at the cxpense of the enemy. Political currents of the movement are also significant.. "From this heroic struggle for national freedom a špirit of frater* nity has sprung, for the first time. and has Joined ali peoples of Jugo-slavia under the leadership of Tito. a great politician and vvar leader. in vvestern Poland has decreed that certain Germans may obtain rent reductions as indemnity for living in a Polish ncighborhood." ... A f or m e r tuberculosis ganatarium in Czechoslovakia nas been con-verted into a school vvhere German boys fifteen to eightecn years old are trained in strect fighting . . . Dutch-Nazi mayors of scveral mu-nicipalities in northeastem Holland have been o rde red to prepare lists of houses from «thich the Dutch oc-cupants vvill be evieted to make room for Germans from bom bed-out cities in the Reich ... A man rc lease d from a Nazi prison camp in Holland greeted his friends thus: "At last I feel like a good Dutch man, for I have been in jail." . . . A pamphlet of nearly 100 pages eliti t led "Hovv to Grovv Parsley" has had treinendous sales in Poland. It contains speeches by Roosevelt, Churchill. Sikorski. and others This can be rcvcaled novv because the Nazis have already diseover-ed it. slav partisans during the past . ..... , , . months Gen McUan In his report |T.h|f "nttcd pcopl« tront eoMUU claimed that the Jugoslav Peoples* Army of Liberation, under the leadership of Marshal T^to. had grovvri into a largo, vvell disciplined toree. of the best elements in ali classes of population. "I should like to express my sin-cere thanks to my friends from the and that the wholc Jugoslav Front ^P«™' *rmy of Lib< ratlon, and especially to its ingenious leader, has been uhited through the špirit of brotherhood. The second edition of "New Ju-goslavia" publlshed the full text of (general McLean's declaration vvhich. according to reports rcach-lng the-OWI, is as follovvs: "The complete agreement repeh-ed at Teheran shovvs hovv valn are German hopes that by Allied dis-unity they vvould be saved from final destruetion In the last few months the Allies had sent thousands of tons of material to the Pcople's Army of Liberation. Hard- Marshal Tito, for the cordial recep-tion given me upon my arrival on liberated territory " Who Needs Money? From somewhere in Nevv Guinea comes this i tem: A finance offlcer at one camp keeps several thous and dollars in c«rrency In his desk dravver. No guard is kept on duty and no money has ever been miss-ing But in the very same camp, a small amount of medical whiskey IBANEZ RETALIATES TO BR0WDER'S CRITICISM Washlngton, D. C. — Bernardo Ibancs, general secretary of the Chilcan Confederation of Labor. in a letter to friends in this country, charged thai Communist leader Earl Brovvder vvas guilty of a "shameful lie" in attempting to link him vvith Fascist forces in South America. Ibanez, vvho camc to this country recently as the guest of the AFL and CIO, said in hi« letter. "I have been a humble but con? sistent anti-Fascist fighter from the time Fascism and Nazism first ap-peared In the vvorld as a rcaction-ary and anti-labor menace. I shall continue to remain anti-Nazl. as I have always been, before June 22. 1941, and after, vvhile I have the strength to fight for social progress and human freedom. Mr. Brovvder is surely not the person to givo me lessons in this respect " Fear of Abundance Stili Paradox of Capitalist Chaos Planlcss Economy Brings Boonis and Dcprcssions Rut Never Security By SCOTT NEARING way the egg market vvas flooded. I Storage facilities vvere crovvded to capacity. The country was pro-ducing 80% more eggs than in tnc average prevvar year, and the market could not absorb them. Egg supply vvas far in excess of egg demand. Prices began to tumble. In the midvvest* tl\ey vvent so lovv that farmers were offered 20c a dozen. NAZIS STRIP PR0TECT0RAT OF ART TREASURES VVASHINGTON. — A German language ncvvspaper published In Prague contained In its issue of March 29, as reported to the OWI, the fol!owing revealing admission of depredatlons vvrought by the Na- Free enterprise is up to some of its old tricks this spring. Novvhere has it hit harder than among those freest of aH enterprises — the farmers. Their irnmcdiatc problem is eggs. Egg shortages during World War I pushed the priee of eggs above a dollar a dozen. Whcn World War II dllct.r broke out it vvas a fair guess that the same thing vvould happen agam. Chickcn farmers expanded their equipment, vvhile farmers and other householders vvho had never taken any great interest in the chickcn business vvent for it hard. Government spokesmen urged on the egg produciTs—setting quotas, demanding food for victory, and shovving green hands the best methods for maximum produetion. Egg produetion is an industry that can be expandcd rapidlv and to almost any desired extent. Hntcheries cAn turn fertile eggs into baby chicks in thrce vveeks and vvithin six months these chicks are laving pullct eggs. The push for more eggs vvas going strong in 1042. In the spring of 1043 hatcheries vvere flooded vvith orders and customcrs vvere having their moncy sent back and vvere vvriting to ncw supply sources in a desperate effort to get their quota of chicks. Chickens vvere a source of mcat. Eggs vvere a mcat substitutc. Government departments purchased eggs by the million. Some vvere fed to the armed forces. Others vvere stored. Stili others were proeessed and shipped vvith lend-lease sup ly a day pases vvithout the Allies 4a glored !n a hut over wh|ch on« The d«eper the sorrow, the less tonfue it ha«.—Talmud. attacking German troop installn I tions in Jugoslavia. i Six months ago I entered Jugoslavia by parachute I found that the Peopl«'| Liberation Movement is of much larger significance both militarily and po1ltically than it is thought abroad. The Jugoslav Peoples' Army of Liberation, under the brilliant leadership of Marshal Tito has developed into a great disci- offlcer and tvvo armed men stand guard 24 hours • day Income Tax I tem A Denver vvife vrhispered shyly to the Income tax collector: "My husband didn t state enough income ^vhen he flled our Joint return. You se«, I don't vvant hlm to know hovv much I realljr eam,H zls on churches and museums In the j 1|cg Thc domand »eemed limitless "Protectorate." "Whoever vislts St. Vltus cathed-' Another Bubhle Burst ral these days vvill hardly recog-1 Penallsed For Producing Modern egg produetion is based on food mixturcs prepared and sold by the big grain companies and co-operatives The average egg farmer raises little food for his chickens, but depends instead upon bought rations. VVhile thc bottom has drop-ped out of egg prices. feed costs have actually inereased. The pro-vvas caught4 in those fatal pinccrs: rising costs of produetion and failing prices of the product. Baby chick costumers vvill have no troublc this spring Thousands of chicks have already been drovvn-ed because thcy vvere bom after the brcak in the egg market. The chickcn population vvill fall off in 1944 and chickcn raising equip-ment vvill lie idle vvith thc chaotic collapsc of thc egg boom. What a pieture! Hurry-skurry to raise produetion; unrcasonable cx-pansion; collapsc of the boom; vvidespread financial losses and re-adjustments—and ncxt year, in aH probability, a shortage of eggs because producers will shy away from the scene of their reccnt disaster. Sueh result have dodged the steps of free enterprise in industry after industry and country after country. They are inescapablc since free enterprise is csscntially planlcss Those vvho propose to sub-stitute planned cconomy for this chaos are ridiculed by the free enterprisers as impractical idcalists nize it. Plastlcs on the vvals have been taken down, and the silver-embossed coffin of St. Ncpomuk has been removed. Hardly any pre-cious works of art are there any longer. They have been replaced by copies vvhich are so good th«y flt in perfectly. As in Prague, similar measures have been taken else-vvhere in the country. It is notable that museums and art galleries have not been cloaed, but vvhat Is seen is no longer original, but good copies." Aa every thread of gold la valu-able to ia tvery moment of During recent vveeks the egg boom has come to a sudden and disastrous end. Government agencies began of-ferlng quantitles of eggs from storage. The trade refused to buy them, first because there vvas an adequate supply of fresh eggs on the market. and second because after a certain period of storage. eggs ceaae to have an attraction for consumers. Then the demand for eggs fell off. Many reasons vvere offered. The on« generally accepted vvas that con »ume rs were t i red of eggs as a meat substitute and Juat couldn't eat mor« of them. Whcn spring laying got under AFL VVORKERS SEND GA^MENTS TO RUSSIA BALTIMORE.—Almost a million garments have been shipped to Rusia from Baltlmore vvithin the last fevv vveeks, as a result of a eol-lectlon drlve direeted by the Bal-timore Federation of Labor, according to Bruc« McDonald, region-al dlrector of thc Labor League for Human Rights, official relief arm of the AFL I hold If th« Almi|hty had ever made a set of men that should do ali th« «ating and non« of the vvork. he vvould have mad« them vvith mouths only, and no hands ... To secur« to «ach laborer the whol« product of his labor. or as n«arly as poasibl«, is a worthy objoet of •ny good gov«rnm«nt. — Abraham Linc«ln.