Evropska obrambna skupnost LA VISITA DEL GENERAL PERON A PARAGUAY Con el proposito de retribuir la visita que hace varios anus llevara a cabo a la Argentina el presidente del Paraguay doctor Federico Chaces, partio el martes con destino a ia Capital de la nacion hermana el presidente de la Repu- blica general Juan D. Peron. Acompana al general Peron el ministro de Relaciones Exteriores y Culto doctor Jeronima Remorino, el jefe de la Policia Federal, inspector general Mi- guel Gamboa, el edecan de servicio, capitiin de fragata Enriuue Noguera Isler y el embajador paraguayo en Buenos Aires, doctor Ramon Mendez Paiva. Al pašo por Rosario y Santa Fe en su automovil la poblacion tributo al presidente general Peron brillantes ovaciones. En Santa Fe el general Peron con su comitiva se embarco en el yate presidencial “Tecuara” que es esperado en la Capital paraguaya el sabado proximo. El general Peron sera recibido y saludado por el presidente doctor Federico Chaves, los miembros de su gabinete y altas autoridades civiles y militares. Durante todo el travecto desde el puerto hasta el palacio presidencial rendiran honores al ilustre visitante formaciones milita¬ res, agrupaciones escolares y delegaciones sindicales. PREDSEDNIK GENERAL PERON ODPOTOVAL NA OBISK V PARAGUAY V torek zjutraj je odpotoval v Paraguay predsednik republike general Pe¬ ron, da vrne obisk, ki ga je pred leti napravil Argentini paraguayski predsed¬ nik dr. Federico Chaves. Generala Perona spremljajo na njegovi poti zunanji mi¬ nister dr. Jerčnimo Remorino, šef zvezne policije generalni inšpektor Miguel Gamboa, kapetan fregate Enrique Noguera Isler in paraguayski veleposlanik v Buenos Airesu dr. Ramon Mendez Paiva. Do Santa Fe je predsednik ‘general Peron potoval z avtomobilom. Tako v Rosario, kakor tudi v Santa Fe mu je prebivalstvo prirejalo navdušene ovacije. V pristanišču mesta Santa Fe se je vkrcal na predsedniško jahto “Tecuara”, ka¬ tere prihod v Asuncion je napovedan za soboto. V Asuncionu bo generala Perona in njegovo spremstvo sprejel in pozdravil predsednik dr. Chaves z vsemi svojimi ministri in visokimi civilnimi in vojaški¬ mi dostojanstveniki. S pristanišča se bosta oba predsenika vozila v odprtem avto¬ mobilu v predsedniško palačo. Po vseh ulicah bodo generalu Peronu izkazovali časti razpostavljeni vojaški oddelki, šolska mladina in zastopniki sindikatov. KOLEDAR ZBORNIK Evropo pretresa sedaj borba za bodoč¬ nost evropske obrambne oborožene sile. V francoskem parlamentu, grozi vladi nova kriza, ako bi zahtevala, da naj pri prihodnjem zasedanju parlamenta po¬ slanci pogodbo v Evropski obrambni skupnosti ratificirajo. Vse francoske vla¬ de so se dobro zavedale, da bo v parla¬ mentu težko najti večino, ki bi pogodbo o EOS ratificirala. Ameriški opazovalci so izračunali, da bi vlada v parlamentu dobila za pogodbo pet glasov večine. Na¬ šla bi se tudi pot, da bi se pogodba odo¬ brila tudi po kakšni drugi poti, toda se¬ danji predsednik vlade Laniel je v par¬ lamentu večkrat obljubil, da bo parla¬ ment tisti, ki bo pog-odbo ratificiral. Toda v parlamentu opozicija proti po¬ godbi narašča. V Lanielovi vladi so nam¬ reč tudi zastopniki De Gaulleove stran¬ ke in disidenti njegove stranke. Kot skrajni desničarji so vedno bili proti vsakemu prevelikemu popuščanju v vprašanju nemške oborožitve. Toda se¬ daj niso proti pogodbi samo desničarji, ampak tudi že radikalni socialisti, stran¬ ka, ki pripada levici centra. In vendar so bili ravno iz te skupine tisti držav¬ niki, ki so sedanje besedilo pogodbe se¬ stavili. Ko je 1. 1950 Pleven kot pred¬ sednik vlade v ZDA nastopal kot zastop¬ nik države, ki je tedaj najbolj radikal¬ no zagovarjala evropsko- federacijo, je prinesel s seboj načrt pogodbe o EOS; načrt je bil pozneje sprejet tudi na kon¬ ferenci članic NATO v Lizboni, kjer je bilo sklenjeno, da naj EOS omogoči, da bi zahodna Nemčija čimprej postala čla¬ nica NATO. Pleven je načrt o EOS zgradil nekako tako, kakor je bil sestav- Schumanov načrt. Pogodbo o EOS bi izvajal: 1. poseben odbor ministrov, zastopnikov šestih držav članic EOS; 2. odbor bi imel ob sebi posvetovalno skup¬ ščino, ki bi štela 87 članov (zametek nekakšnega evropskega parlamenta); 3. poseben vrhovni vojaški komisariat bi štel 9 članov in bi bil dejansko glav¬ ni stan evropske oborožene sile. Pogod¬ bo so dosedaj ratificirali belgijski in ni¬ zozemski parlament, prav tako pa tudi obe zbornici v Bonnu. Ker je sedaj Ade¬ nauer privedel tolikšno večino v parla¬ ment, bo tudi odpravljena tista ovira, v nemški ustavi, ki pravi, da Nemčija ne more imeti lastne oborožene sile. V Franciji so bili dolgo ponosni na to, da so bili oni tisti, ki so s Schumano- vim načrtom in nato s predlogom o EOS postavljali temelje za evropsko uni¬ jo. Toda položaj v Evropi se je medtem začel spreminjati, zlasti pa še po Stali¬ novi smrti. V Moskvi je začel pihati drug veter — tako mislijo mnogi v Ev¬ ropi — in tista nevarnost, ki je poprej vse zahodne države gnala pod isti dež¬ nik varnosti, je ponehavala. Malenkov je v svojem govoru izrekel Franciji poseb¬ no vpoštevanje. Omenil je, da sovjet¬ ska nevarnost pač ni taka, da bi bilo za¬ radi tega treba obnavljati nemško voj¬ sko, sovjetski agenti pa so v vzhodni Nemčiji istočasno obljubljali, da se bo sovjetska vojska umaknila iz Nemčije, brž ko bi nova enotna nemška vlada ob¬ ljubila, da bo Nemčija nevtralna. Ako je bila Rusija tista, ki je pospešila usta¬ navljanje EOS, tedaj je poslej ta raz¬ log odpadel, ter sovjeti ne mislijo na pohod proti Atlantiku. Brž ko bi tedaj odpadla sovjetska ne¬ varnost, bi Francija dobila svobodne ro¬ ke ne samo v Evropi, ampak tudi v Azi¬ ji. Zato je treba ta trenotek pomirjenja primerno izrabiti in zahtevati za Fran¬ cijo koncesije, ki jih Francija kot vodil¬ na evropska velesila mora dobiti. Danes je skoraj velika večina francoskih strank za to, da mora vlada pred ratifikacijo pogodbe o EOS doseči: 1. Adenauerjeva vlada mora v vprašanju Posarja ustreči francoskim pogojem (Posarje naj osta¬ ne internacionalizirano in samostojen član evropske skupnosti); 2. oborožene sile ZDA morajo aktivneje podpreti francosko vojsko v Indokini; 3. Anglija mora skleniti tako pogodbo z državami EOS, da bo vpostavljeno ravnotežje Francije z nemško premočjo; 4. samo¬ stojnost francoskih oboroženih sil v EOS mora poroštvovati 9 posebnih pro¬ tokolov. Ako bo šlo vse tako, kakor so sedaj ves ta problem s svojimi pogoji zastavili Francozi, tedaj bodo pogajanja za evropsko oboroženo skupnost traja¬ la vsaj še nova tri leta. Kako bodo odstranjene te težave, je težko predvidevati. V New Yorku je na zborovanju OZN francoski državni pod¬ tajnik Maurice Schuman povabil sovjete na posebno sodelovanje z EOS, ki se snuje. Seveda sovjeti ne bodo vzeli tega resno, toda francoska diplomacija misli, da je prišel čas, ko Francija lahko tak¬ tizira s sovjeti. V ZDA pa prevladuje Dolgo so trajala pogajanja med ZDA in Španijo za zavezniško in gospodar¬ sko pogodbo, ki je bila zdaj podpisana. Pred leti so v ZDA vojaški strokovnjaki terjali, da mora biti Španija vključena v obrambni sistem zahodne Evrope in da je nujno, da morate imeti ameriška mornarica in letalstvo oporišča tudi v Španiji. Da so pogajanja tako dolgo tra¬ jala, je mnogo kriv razvoj v Evropi. Do 1. 1951 je v Angliji vladala delavska stranka, ki je bila odločno proti temu, da bi Španija sodelovala v zahodnem obrambnem bloku in to zaradi režima, ki vlada v Španiji. Trdili so, da je Francov režim fa¬ šističen in totalitaren — nič pa teh Francovih nasprotnikov ni motilo, da je | tudi v Jugoslaviji na oblasti totalitaren j komunistični režim, pa so vkljub temu j v Londonu zagovarjali pomoč in zavez-1 ništvo, ki naj obdrži Tita na oblasti. Španija v zboru evropskih velesil Pogodbe, sklenjene med Španijo in a- meriško vlado, dovoljujejo Amerikancem gradnjo letalskih in pomorskih oporišč v Španiji, Španija pa bo zato prejema¬ la vojaško in gospodarsko pomoč. V ZDA pripisujejo največjo važnost pri¬ stanišču Cadizu, ker da se v tamošnji zaliv lahko zateče vsa ameriška sredo¬ zemska mornarica. Geografski položaj španskega polotoka je tak, da postaja Španija v ameriškem obrambnem siste¬ mu v Evropi najvažnejša sodelavka. Nova pogodba med Španijo in ZDA nam¬ reč Španije ne vključuje v NATO, am¬ pak postavijo Španijo ob stran ZDA kot zaveznico. Ako bi zahodni zavezniki kdaj hoteli Španijo vključiti v NATO, bi vei- jetno vse evropske velesile morale s špansko vlado najprej skleniti tako vr¬ sto zavezniških pogodb — Španija se v zbor evropskih velesil vrača s takim u- gledom kot ga ni imela v zadnjih pet¬ desetih letih. Proti takemu razvoju mednarodnega položaja v Evropi so se dosedaj najbolj upirali socialisti in drugi levičarji v Ev¬ ropi. V Angliji je bila pod vplivom te propagande celo konservativna stranka, ki v razmerju s Španijo ni mogla kre¬ niti dalje, kakor pa je to storila poprej angleška delavska vlada. Dočim v An¬ gliji raste propaganda proti ameriški premoči v Evropi, se ZDA ne mislijo u- makniti, ampak so postale gospodar Sredozemlja in Severne Afrike. Kongres angleške delavske stranke Laboristi imajo te dni svoj letni kon¬ gres v Margateu. Levičarsko krilo z Bevanom na čelu prihaja na kongres še močnejše kot pa je bilo lansko leto, vendar Bevan sam oznanja, da ne misli izzvati razkola stranke; poleg drugih vo¬ diteljev stranke sam najbolj glasno pov- darja, da nikdo ne more razbiti enotno¬ sti stranke. Ker pa stranka v notranji politiki izgublja (Churchillova vlada je ukinila glavne nacionalizacije, ki jih je delavska vlada uvedla in položaj delav¬ cev v Angliji se je mnogo zboljšal ter je popularnost konservativcev zato na- rastla), se mora oklepati zunanjepolitič¬ nih gesel. Ker je celo med konservativ¬ ci razpoloženje zelo naperjeno proti ZDA, je delavska stranka pripravljena to gonjo proti ZDA še poglobiti. Tako se za zaključek kongresa stranke pri- naziranje, da mora do ratifikacije po¬ godbe o EOS čimprej priti in da Fran¬ cozi “morajo pogodbo ratificirati”, ka¬ kor je to nedavno izjavil v Parizu an¬ gleški maršal Montgomery. Vprašanje je le, kako bo to doseženo. Ali bodo so¬ vjeti napetost spet tako povečali, da bo¬ do v Evropi spet hiteli z zbiranjem voj¬ nih sil, ali pa bodo ZDA krenile z Ade- naurjem samostojno naprej in v sredini Evrope s posebnimi pogodbami ustvarile tak položaj, kakor je bil na jugu Evro¬ pe dosežen s pogodbo med generalom Frankom in ameriško vlado? Ker bo med tem v Franciji prišlo še do novih vladnih kriz, obeta biti vse delo za zdru¬ ževanje Evrope zelo mučno in dolgo¬ trajno. pravlja posebna resolucija, ki terja, da je treba obsoditi tiste, ki niso podprli dela za odstranitev napetosti med vzho¬ dom in zahodom. Toda Bevanova skupi¬ na ie terjala, da naj resolucija odločno obsodi ZDA, ki da so krive, da do poga¬ janj med zavezniki in sovjeti ni moglo priti. Pri prvem glasovanju je sicer ta predlog Bevanove skupine propadel, to¬ da vodstvo stranke izjavlja, da je treba radikalno zahtevati, da do konference “štirih” čimprej pride. Ameriško stali¬ šče proti sovjetom je preveč trmasto in drvi v izbruh tretje vojne, to je zelo razširjenja sodba o ameriški politiki. Eisenhowerjeva pot v Evropo Listi objavljajo tudi novico, da misli predsednik ZDA v letošnjih zimskih me¬ secih obiskati evropske države. Vrniti namerava obisk predsedniku angleške vlade Churchillu, poleg tega pa proučiti možnost, da bi vendarle prišlo do kon¬ ference štirih, toda tokrat pod drugimi pogoji. Toda predlog zahodnih zaveznikov, da Ki prišlo do konference štirih (vendar samo zunanjih ministrov in nedržavnih poglavarjev oz. predsednikov vlad), so sovjeti sedaj odbili. Konferenca bi se morala začeti 15. oktobra v Luganu, to¬ da sovjeti so odgovorili, da predlagajo, da se konferenca štirih raztegne na kon¬ ferenco peterih, ker da bi bilo treba po¬ vabiti tudi zastopnika kom. Kitajske. Ta sovjetski predlog pomeni, da sovjeti na konferenco resno ne mislijo. Ta sovjetski predlog potrjuje tedaj pravilnost ame¬ riškega stališča, ki pravi, da sovjeti ni¬ so bili iskreni, ko so nakazovali, da mi¬ slijo popuščati in s tem omogočiti sode¬ lovanje med vzhodom in zahodom. Eisenhowerjeva pot v Evropo bi pri¬ hajala nekako v čas, ko se bi možnosti za kaka pogajanja s sovjeti ali za kom¬ promis z njimi popolnoma izčrpale. Po pogodbi s Španijo je sedaj pričakovati še tesnejše sodelovanje med ZDA in Adenauerjevo Nemčijo — množe se že glasovi, da misli ameriška vlada skleni¬ ti z zahodno Nemčijo posebno zavez¬ niško pogodbo. Poleg Španije bi tako tudi Nemčija postala zaveznik ZDA in to v okviru dogovorov, pri katerih ostali evropski zavezniki ne bi bili udeleženi. V gonji za to, ali se naj sprejme in ures¬ niči Churchillova zamisel, da mora pri¬ ti do pogajanj s sovjeti, so v ZDA trdi¬ li, da je taka pot napačna in ako bi bilo treba iti v to smer, tedaj bi jo morali v ZDA odkloniti in se odločiti, da bi po¬ slej šli “their own way” — “samostoj¬ no in po lastni poti”. Pogodba s Špani¬ jo je prvi korak v to smer in ako se bo¬ do težave za organizacijo evropske skupnosti nadaljevale, tedaj se bo mre¬ ža takih pogodb med ZDA in drugimi v Evropi in ob sredozemskem bazenu naj¬ brž hitro nadaljevala. Ker se Evropa ne more združiti, prevzemajo ZDA vod¬ stvo Evrope. Svobodne Slovenije za leto 1954 bo pa obsegu večji kot je bil Zbor- nik-Koledar za leto 1953. V predna¬ ročilu do vključno nedelje dne 22. novembra stane 38 pesov. Kdor želi Zbornik-Kcledar prejeti po pošti, naj še priloži za. poštnino in ovojnino 4 pese. Pohitite s plačilom Koledarja Zbornika v prednaročbi, ker bo po¬ zneje dražji. PAPEŽ PROGLASIL MARIJINO LETO Papež Pij XII. je v posebni okrož¬ nici “Svetla krona” proglasil dobo od 8. decembra 1953 do 8. decembra 1954 za “Marijino leto” v spomin proglasitve dogme o Brezmadežnem spočetju. Isto¬ časno je papež podelil posebne odpust¬ ke za vernike, ki bodo v tem času obi¬ skali Marijina svetišča, v prvi vrsti cer¬ kev Sta. Maria Maggiore v Rimu, Lour- desu in Fatimi. I'gibanja o Beril Slučaj Berie je ostal do danes nepo¬ jasnjen. V Washingtonu so časnikarji dobili od odgovornih krogov izjave, iz katerih ni bilo jasno razvidno, koliko je resnice na tem, da je Beria ušel iz ZSSR in da se nahaja v “neki nekomunistični državi.” Ameriški uradni krogi so se končno zavili v molk, med njimi tudi se¬ nator McCarthy. Koncem tedna so se sem in tja še pojavile vesti, da je Beria resnično izven ZSSR, končno pa je v ne¬ deljo prišlo na dan, da je človek, za ka¬ terega so mislili, da je Beria, v resnici Gerhardt Eisler, bivši vodja ameriške kom. partije, ki je 1. 1950 na poljski la¬ dji Batory ušel iz USA pred aretacijo, se najprej zatekel v Moskvo, potem pa postal šef sovjetske propagande v Vzh. Nemčiji. Ta Eisler da je sedaj zbežal iz Berlina na zahod. Toda tudi ta novica ni potrjena. Sirija poslala iiltimatiiiii Izraelu Med Sirijo in Izraelom je prišlo radi odvajanja vode iz reke Jordana na izraelsko področje do hude napetosti. Si¬ rijska vlada je judom zagrozila, da bo segla po orožju, če judovska vlada ne bo prenehala s kanalizacijskimi deli na Jor¬ danu. Moskovska radijska postaja je v so¬ boto objavila, da ZSSR ponavlja svoje stališče, po katerem morajo zavezniki na podlagi določil italijanske mirovne pogodbe ohraniti Svobodno tržaško ozemlje in postaviti guvernerja, ki ga izvoli Varnostni Svet ZN. Sovjetsko objavo smatrajo kot dejanje naklonjeno Jugoslaviji; dr. Bebler je v petek pova¬ bil na nujno konferenco beograjska po¬ slanika Grčije in Turčije, na kateri je z njima razpravljal o vprašanju Trsta. Grčija, Turčija in Jugoslavija so člani¬ ce balkanskega pakta. V ponedeljek pa je Jugoslavija obja¬ vila noto, ki jo je Tito poslal Italiji v Sovjeti stalno dovažajo vojaški material na Korejo Debate o korejski mirovni konferenci v ZN so se nadaljevale brez vidnega uspeha. Višinski vztraja pri pripustitvi tkzv. nevtralcev za konferenčno mizo, USA in zavezniki pa so proti temu. USA je tudi zahtevala, da ZN končajo razprave o tem vprašanju in pozvala ZSSR, da sprejme njene predloge. Kon¬ ferenca mora biti po določilih premirja sklicana najkasneje do 28. oktobra t. 1. Severnokorejski pilot, ki je pripeljal nepoškodovano letalo MIG-15 in za to dobil 100.000 dolarjev nagrade in azil v USA, je izjavil, da so večino komuni¬ stičnih letal v korejski vojni vodili sov- mi. Jugoslavija proti plebiscitu v Trstu jetski piloti in da sovjeti še vedno do¬ važajo vojaški materijal in letala v se¬ verno Korejo, kljub sklenitvi premirja. Zavezniki smatrajo, da lahko to dej¬ stvo, če bo neizpodbitno dokazano, pri¬ vede do prekinitve premirja, ker ga ko¬ munisti dejansko kršijo. Nevtralne zasliševalne komisije na Koreji imajo težko delo s pregovarja¬ njem ujetnikov za vrnitev v “rdeči raj”. Nekateri delegati so se morali zateči v vojaške bolnišnice, ker so jih kitajski ujetniki napadli s kamenjem in palica- odgovor na njene zahteve po izvedbi ple¬ biscita v Trstu, v kateri Jugoslavija od¬ klanja plebiscit v Trstu, prav tako pa tudi sklicanje konference Jugoslavije, Italije, USA, Francije in Anglije, na kateri naj bi te države po italijanskem predlogu razpravljale in odločile usodo STO-ja. BERLINSKI ŽUPAN UMRL župan zahodnega Berlina Reuter je nenadoma umrl. Njegova smrt je med prebivalstvom povzročila splošno žalo¬ vanje. Pok. Reuter je bil znan po svo¬ jem odločnem protikomunističnem za- zadržanju. ŠPANIJA V NOVI VLOGI Stran 2. SVOBODNA SLOVEN I J A Buenos Aires, 1. X. 1953 NOV ZAKON ZA VSILJEVANJE V ZDRUŽENE AH. DRŽAVE TITOVO VARANJE ZAPADA Predsednik general Eisenhower je 7. avgusta podpisal nov zakon o Naselje¬ vanju beguncev v Severni Ameriki. Pra¬ vilniki za izvajanje tega zakona bodo izdani v kratkem. Za izvrševanje zako¬ na bo odgovoren upravnik urada za var¬ nostne in konzularne zadeve v državnem tajništvu za zunanje zadeve. V veljavi bo pa do 31. decembra 1956. Po novem zakonu se bo lahko v Se¬ verni Ameriki izven kvote naselilo vse¬ ga 214.000 beguncev in izgnancev, ki so točno navedeni v 16 skupinah. Skupine, ki zadevajo Slovence in se nanašajo tu¬ di na Jugoslavijo, so naslednje: 1. Po novem vselitvenem zakonu bo lahko emigriralo v Severno Ameriko 55.000 “nemških ignancev” iz Albani¬ je, Bolgarije, čehoslovaške, Estonije, Jugoslavije, Latvije, Litve, Madjarske, Poljske, Romunije in Sovjetske zveze in se danes nahajajo v Zahodni Nemčiji, zahodnem delu Berlina ali v Avstriji. Določila v tem odstavku novega vseli- tvenega zakona bodo predvsem v korist tkzv. Volksdeutscherjem, ki so se ali izselili ali pa so bili izgnani iz Jugosla¬ vije. 2. V Zedinjene Ameriške Države bo lahko prišlo 35.000 beguncev iz Zahodne Nemčije, zahodnega področja Berlina ter Avstrije, kar predstavlja skoro vsa¬ kega prebežnika, ki jc zaradi preganja¬ nja ali strahu pred preganjanjem radi rase, vere ali političnega prepričanja zbežal iz Sovjetske zveze ali druge ko¬ munistične ali od komunistov vladane države, vključno dele Nemčije pod sov¬ jetsko zasedbo in ki se domov ne more¬ jo vrniti. Določila tega odstavka v no¬ vem vselitvenem zakonu bodo dala mož¬ nost za naselitev v Severni Ameriki vsem onim beguncem iz Jugoslavije, ki so iz kakršnegakoli razloga prvo e- migracijo DP zamudili ali bili začasno zadržani. Teh določil se bodo mogle po- služiti posebno tiste osebe, ki so iz zgo¬ raj navedenih razlogov pobegnile iz Ju¬ goslavije pozneje. Prvi vselitveni zakon je namreč zajel samo osebe, ki so beža¬ le do 22. decembra 1945. Drugi zakon je ta rok za nekoliko podaljšal, sedaj ob¬ javljeni zakon pa daje možnost na vse¬ litev vsem ne oziraje se na rok. Seveda je v zakonu število beguncev za naseli¬ tev zelo nizko v primeri s tem, da bodo po tem zakonu želeli priti v Severno Ameriko stotisoči nenemških begun¬ cev, ki so zbežali iz dežel za železno za¬ veso vključno Jugoslavijo. 3. Iz Francije, Portugalske, Norveške, Belgije, Nizozemske, Luksemburške, Danske, Italije, Grčije, Turčije, šved¬ ske, Perzije in Svobodnega Tržaškega . področja se bo po določilih tega zakona naselilo lahko v Zed. Ameriških Drža¬ vah 10.000 beguncev. V to kvoto priha¬ jajo tudi begunci iz Slovenije in drugih krajev Jugoslavije, Izvzete so pač osebe, ! ki žive v Španiji, ker je zakon ne orne- ' nja in begunci, živeči v Angliji, katere zakon izrecno izključuje od možnosti imigriranja v Severno Ameriko. 4. Določila tega odstavka se nanaša¬ jo na vojake odn. pripadnike poljske ar¬ made iz druge svetovne vojne. 5. Ta odstavek govori o beguncih ita¬ lijanske narodnosti, ki so prej živeli v Julijski Benečiji in so se vrnili v Itali¬ jo ali na Svobodno tržaško področje. V Severno Ameriko se bo lahko naselilo 45.000 takih beguncev. 6. Določila tega odstavka se zopet nanašajo na Italijane, živeče ali v Ita¬ liji ali na Svobodnem tržaškem področ¬ ju in se bo po njih lahko naselilo v Zed. Ameriških Državah po preferenčnih kvotah 15.000 Italijanov (starši it. dr¬ žavljanov, zakonski drug ali mladoletni otroci trajno naseljenih v Severni Ame¬ riki in končno bratje in sestre ter sinovi in hčere ameriških državljanov, če so poročeni ali nad 20 let stari. Ko je pred meseci Titov notranji mi¬ nister Rankovič sporočil svetu, da bo do¬ volil svojcem izseljencev, da se morejo tudi oni izseliti in združiti s svojimi dru¬ žinami, je zapadni svet smatral to za uspeh svoje politike. Zapad je veroval, da se Tito s svojim x - ežimom tudi dejan¬ sko vedno bolj oddaljuje od Moskve in približuje zapadu in da bo svoj komuni¬ stični režim polagoma prilagojeval me¬ todam zapadne demokracije. Zapadni svet je bil v tem svojem zaupanju v Ti¬ ta še bolj potrjen, ko je izšla Rankovi- čeva zakonita uredba o možnosti izse¬ ljevanja iz Jugoslavije in o tozadevnih pogojih. V našem listu smo že takrat takoj opo¬ zorili na to, da je Tito komunist in da bo verjetno tudi ta njegova najnovejša uredba izdana le. v ta namen, da vara zapadni svet in zlasti Amerikance, da bi še nadalje pošiljali Titovi Jugoslaviji milijone dolarjev kot pomoč za dvig go¬ spodarstva in okrepitev vojaške obram¬ be. Povedali smo, da bcmo čakali, kako se bo ta uredba izvrševala. Naši izseljenci, ki imajo svojce v zasuž¬ njeni domovini so. večinoma takrat za¬ čeli rahlo upati, da jim bo le na kak na¬ čin omogočeno, da se jim izpolnijo želje po združitvi z njimi. V domovini pa je takrat med svojci emigrantov zavladalo veliko veselje. Začeli so. vlagati prošnje, opremljene s potrebnimi dokumenti, ho¬ dili od urada do urada in nestrpno pri¬ čakovali rešitve. V večini primerov re¬ šitve prošnje oblast še ni izdala. Upa¬ nje na ugodno rešitev še vedno obstoja. Iz domovine pa je prišlo v zadnjih dneh možu-izseljencu od žene grenko sporočilo: Prošnja za izselitev njej in otrokom, čeprav so stari pod 12 let, je odbita. Glavni razlog za neugodno re¬ šitev je ta-le: “Mož — emigrant po le¬ tu 1945. — je bil v dobi svojega delo¬ vanja v domovini protikomunist in je otroke vzgajal v protikomunističnem duhu. Svoj protikomunistični duh je ohranil tudi v vsej dobi svoje emigraci¬ je.” Tako se Titovski cinizem s satansko rafiniranostjo norčuje iz zapadnega sveta! Laži in nepotrebne skrbi "Nove Domovine' GOBUSA IN PRIMORSKA Pod naslovom “Za malo Slovencev je stolna cerkev na razpolago” je “Mes- sagero Veneto” priobčil sramoten čla¬ nek s “pritožbo nekega svojega dopis¬ nika proti slov. maši v stolni cerkvi in v cerkvi sv. Ignacija na Travniku v Go¬ rici. V dopisu trdi “naznanec”, da je neumestno dovoliti versko službo v stol¬ nici in na Travniku, ko je slovenskih vernikov tako malo, da jih prav lahko spravijo v cerkvico sv. Ivana. “Zdi se nam”, pravi “Messagero Veneto”, “da bi se morala postaviti meja vpadu malo stotin Slovencev, ki so se spustili v na¬ še mesto tudi v tem predelu”. —• Slo¬ venskih vernikov je pa toliko, da zlasti ob nedeljah napolnijo stolnico, cerkev sv. Ignacija, cerkev na Placuti in cerkev pri sv. Ivanu. Napolnili pa bi tudi cer¬ kev pri kapucinih, če jim r.e bi ti že na dan 15. septembra 1947 prepovedali Rdeči list “Nova Domovina” je v štev. 70, leto IV. z dne 31. avgusta 1953 na 3. strani priobčil neki poziv, s katerim skuša preprečiti nabiranje darov za Slovenski kulturni dom v Gorici. Poziv “Nove Domovine” je sicer kratek, ven¬ dar poln laži. Omenimo samo, da je g. župnik Janez Hladnik, kj je predsed¬ nik Argentinskega Odbora za SKD v Gorici, za “Novo Domovino” “neki ne¬ znanec”. Nadalje je Msgr. dr. Ivan Trin- ko. ki je častni predsednik Goriškega Odbora za SKD, za “Novo Domovino” “Italiji naklonjen duhovnik, če ne celo Italijan”. Čudno da “Nova Domovina” ni zapisala “izdajalec slovenskega na¬ roda”, dasi je rdeča Gregorčičeva za¬ ložbo v Trstu njemu v čast izdala pose¬ ben zbornik, v katerem poje največjo slavo Trinku pisatelj — Andrej Budal. “Nove Domovine” ni nihče prosil, naj prevzame kako odgovornost za našo na¬ birko za slovenske kulturne potrebe v Gorici, zato naj si ne dela praznih in nepotrebnih skrbi. Da ne bomo tratili dragocenega pro¬ stora v prijazni “Svobodni Sloveniji” z zavračanjem predrznih neslanosti “No¬ ve Domovine”, naj to za danes zadostu¬ je. Argentinski Odbor za SKD v Gorici USPEŠNO DELO I.A.P.I-JA IZ TEDNA V TEDEN USA: Ameriška vojna mornarica je naročila zgraditev deset 60.000 tonskih letalonosilk na pogon z atomsko ener¬ gijo. EGIPT: Gral. Naguib in Anglija bo¬ sta v kratkem podpisala sporazum o evakuaciji britanskih čet s sueškega prekopa. Britanske čete bodo morale za¬ pustiti Suez v prihodnjih 18 mesecih, britansko upravno osebje pa sueške na¬ prave najkasneje do konca 1. 1955. VZH. NEMČIJA: Nad sovjetsko cono so sovjetski lovci sestrelili poljskega MIG-pilota, ko je hotel z lovcem pobeg¬ niti v zahodno Nemčijo. ŠVICA: Na konferenci mednarodne organizacije za tarife in trgovino, ki za¬ seda v Žer.evi, so Amerikanci odločno nastopili za včlanjenje Japonske v to or¬ ganizacijo. Včlanjenju Japonske pa na¬ sprotuje predvsem Anglija, ker da je Japonska prehud tekmec v mednarodni trgovini. ZSSR: Vorošilov, maršal ZSSR in predsednik sovjetskega prezidija je tež¬ ko bolan. —''.-ZSSK je preko svojih de¬ lavskih organizacij, ki so izdale tovrstne spomenice, objavila, da je proti sk.li- canju konference zun. ministrov v Lu- ganu v Švici, kakor so jo predlagale USA, Francija in Angljja. Na konferen¬ ci naj bi razpravljali o splošnem sve- tovneln položaju ih 6 sre'dstvih, s ka¬ terimi naj, hi odpravili sedanjo medna¬ rodno .napetost} JAPONSKO: Japonska bo spremeni¬ la svojo “narodno varnostno silo” v “ob¬ rambno vojsko”, ki bo štela v začetku 160.009 mp^,; pbprpžena pa bo z moder-, nim orožjem. Dodeljena ji bodo tudi reakcijska letala in letalonosilke. slov. maše. Goriško stolnico pa Lahi na¬ polnijo navadno samo ob nedeljah ob 12. uri. Spričo imena mesta samega — Gorica — in do nedavnega samo slo¬ venskih škofov na goriškem prestolu je tak laški napad se bolj nesramen in prav gotovo ne krščanski. Pred nedavnim je ameriški tednik “Ti¬ me” priobčil silno obširen ,a zgodj in¬ formativen prikaz o današnjem položa¬ ju STO-ja. Ker je “Time” zelo blizu a- meriški veleposlanici v Rimu (njen mož je izdajatelj revije), je članek toliko bolj pomemben. “Time” med drugim navaja, da so po izključitvi Tita iz kominforma zavez¬ niki smatrali za potrebno, zagovarjati v vprašanju STO-ja takšno rešitev, na ka¬ tero bi mogel pristati tudi Tito. Ker pa so Italijani videli, da ne morejo prisi¬ liti Tita k popuščanju, se jih je polasti¬ lo veliko vznemirjenje. To vznemirjenje lahko primerjamo z onim razdeljene Nemčije, ki teži vedno odločneje k svo¬ jemu zedinjenju. Pri italijanskem stremljenju po Trstu ne gre za narod¬ ne ali ga gospodarske koristi, ampak za čustvo, ki presega narodni in gospo¬ darski okvir. S tem učinkom je v zvezi, pravi dalje “Time” Titovo nastopanje. On noče pristati, na “narodnostno črto”, ki bi Italiji dala obalo do Pirana s Tr¬ stom vred, ampak zahteva koridor do morja. Sami Jugoslovani priznavajo, da je Trst pretežno italijansko mesto. Am¬ pak tudj treznejši Italijani sodijo, da je Trst odvisen od svojih zvez z Jugo¬ slavijo in Avstrijo. V tem vzajemnem priznavanju je jedro politike medseboj¬ nega sporazumevanja obeh držav. Vpra¬ šanje je, končuje “Time”, če bodo za¬ hodni zavezniki našli v sebi poleg do¬ bre volje tudi dovolj iznajdljivosti. Ob blagoslovitvi novega zvonika v Dolini je tržaški škof imel lep nagovor v slovenščini; za njim sta govorila še do¬ mači župnik ter krajevni župan komun- formist Lovriha; slednji je svoj dvoje¬ zični govor končal s pozivom na prija- telie, naj le še pridejo v Dolino, čeprav nad r,jo kraljuje križ... Kakšen je tržaški župan Lah Bartoli najbolj jasno pove naslednje dejstvo: Pretekli mesec so v Assisiju priredili tretjeredniki Vsedržavni kongres tret- jerednikov in ob tej priliki proslavo 700 letnice smrti sv. Klare. Na kongresu, kateremu je kot častna pokroviteljica pristostvovala ameriška veleposlanica konvertitka Clara Booth Luče, so govo¬ rili Rafael Radossi, nekdanji škof v Po¬ reču, sedaj nadškof v Spoleto, arjski nadškof kardinal Micara ter demokrist¬ jan Bartoli. Ta je med drugim dejal: “Prišel sem s srcem, vero in. molitvijo vseh Tržačanov in vseh Istranov na po- Ko je bil leta .1948 ustanovljen IAPI (Instituto Arg-enhno de Promocion del Intercambio), je bila osnovna misel'na¬ slednja: IAPI naj centralizira prodajo najvažnejših argentinskih produktov v ir.czsmstvu, hkrati pa naj postavi tako trdne cene vsem tem produktom na no¬ tranjem argent. trgu, da bi vsakokrat¬ ne menjave cen na svetovnem trgu ne imele nikakega odmeva v domačem go¬ spodarstvu. IAPI naj bi tako vse dobič¬ ke, dosežene z -unanio trgovino, hranil ter producentom v Argentini tudi v sla¬ bih letih plačeval z ugodnimi cenami njemu v nadaljnjo prodajo dostavljene produkte. Takšna gospodarska politika je poka¬ zala povoljne rezultate v letih 1946/48, ko je IAPI izvšil velike nabave po niz¬ kih cenah, prodal pa produkte na sve¬ tovnem trgu z velikimi dobički. Leta 1949, ko so cene žitaric na svetovnem trgu padle, se je dobiček pri nekaterih vrstah žitaric izravnal z izgubo pri dru¬ gih; naslednji dve leti 1950/51, ki sta radi vojne na Koreji, sta spet prinesli piecejšnje dobičke. Preteklo leto 1952 je bilo stanje podobno kakor leta 1949, medtem ko se bo letošnja prodaja v ino¬ zemstvo morala ponovno Sprijazniti s stali v znamenju povečanih nakupom za- padcem cen žitaricam na svetovnem tr¬ gu. Po sklepu oblasti poleg tega tudi nakupna cena na domačem trgu ne sme biti manjša kot lani. Celoten dobiček IAPI-ja v šestih letih in pol znaša 3.288,6 milijonov pesov; u- poštevati pa je treba dejstvo, da ta usta¬ nova ne prodaja samo v svetu argent, produkte, pač pa tudi silno veliko uva¬ ža, tako zlasti za vse državne ustano¬ ve, ministrstva, v številnih primerih pa služi tudi kot posrednik med inozem¬ stvom in tuk. kupci. IAPI je tudi naka¬ zoval ves čas kritičnih obdobij subven¬ cije posameznim podjetjem, prav tako pa dodeljeval podpore poljedelsko-indu- strijskemu sektorju v svrho pospeševa¬ nja in obrambe poljedeljske politike. božno božjo pot, da bi sv. Klara obno¬ vila svoj veliki čudež in pognala Tarta- re in Saracene čez svete meje!”. Tarta- ri in Saraceni so — po Bartolijevem, kot je razumeti _ Slovenci. Med tem ko se demokratični, narod¬ no zavedni Slovenci na STO-ju bore za popolno kulturno enakopravnost, med tem ko skušajo doseči zaposlitev čim večjega števila slovenskih abituerientov Trg. akademije v podjetjih in uradih kot strokovnjakov za slovensko korespon¬ denco, pa številna uradna jugoslovanska podjetja vršijo svojo korespondenco s podjetji in uradi na Tržaškem večinoma v italijanskem jeziku: Potemtakem bi bila vsa borba za enakopravnost samo metanje boba ob steno, če niti. predstav¬ niki osrednjega slovenskega ozemlja ne razumejo nujnosti borbe za enakoprav¬ nost. JOŽE VGMBERGAR IN NJEGOVA "VODA”. Skoraj ni bilo prav, da se lani nobe¬ na igralska družina ni spomnila Vom- bergarjeve petdesetletnice z uprizoritvi¬ jo katere njegovih iger, čeprav bi nas rncral k takšni proslavi voditi že ponos, da živi ta odlični slovenski dramatik med nami. Vombergarjev dramatski talent je prvi spoznal r^jni slavist prof. Breznik, pisatelj sam se je nanj pripravil z vest¬ nim študijem Shakespeareja, Gogolja in Schoenherrja. Njegove prve drame Pod Lutrovim jarmom, Daritev itd so ostale v rokopisu, a so se precej igrale po po¬ deželskih odrih. L. 1932 je izdal v samo¬ založbi Vodo in Vrnitev v skupni knjiži¬ ci (1000 izvodov) in takoj je Vodo spre¬ jelo v svoj repertoire ljubljansko Narod¬ no gledališče. Skupno je bila igrana vsaj 700 krat, Vrnitev pa, ki zahteva manjši aparat, pa več kot tisočkrat. Vodo je ponatisnila že 1. 1935 Jugoslovanska knjigarna v 2.000 izvodih, Narodno gle¬ dališče v Ljubljani jo je 1. 1942 vnovič uprizorilo, prej pa že tudi mariborsko gledališče. Vrnitev so igrali tudi v slo- vaščini v Narodnem gledališču v Brati¬ slavi. Voda je vzeta iz okolja pisateljevega rojstnega kraja. Od režiserja — tu vodi Willempart ob. avtorjevem sodelovanju zahteva obil 0 dela, saj nastopijo v njem poleg številnih solistov tudi močne ljud¬ ske skupine. Raznovrstni značaji nudi¬ jo igralcem hvaležno polje udejstvovan¬ ja. čeprav je bila igra že tolikokrat igra¬ na, vendar vse možnosti uprizoritve in oblikovanja vlog še niso izčrpane. Goto¬ vo bo sedanja podaja SlO-a korak naprej in zato jo napeto pričakujemo. Gledalci bodo imeli lep umetniški užitek, obenem bo pa smeha kot že zlepa ne. Oddolžimo se pisatelju s prav obilnim obiskom! SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Slovenska beseda, štev. 5-6. Vsebina: Gratitud i recuerdo imperecedero; Hva¬ ležnost in trajen spomin; Spominu pok. prelata dr. Odarja (F. G.); Poslednja brazda (Ivo Zaleški); Nikolaj Gogolj: Mrtve duše (dr. Fr. Jaklič); Nekaj vti¬ sov iz Evrope (dr. Ign. Lenček); Pet mi¬ nut pred dvanajstvo (M. Radoš); Zvo¬ novi svobode (Igor); Žena kot vladari¬ ca (dr. Julija Pajman); Delo slovenskih izseljencev na socialnem polju (R. Srn.); Slovenska zemlja: Velikolaški okraj (Ivanetič); Hartley-Taftov zakon; Slo¬ A M G E V T i \ A V Pergamino v provinci Buenos Aires je bilo v soboto mogočno zbo¬ rovanje poljedeljcev in poljedeljskih delavcev. Udeležencev je bilo več sto tisoč. Ko je prispel v ta kraj iz Bue. nos Airesa predsednik general Peron so mu ogromne množice poljedeljske¬ ga ljudstva prirejale navdušene ova¬ cije. Na zborovanju sta najprej go¬ vorila predstavnik poljedeljcev in po¬ ljedeljskih delavcev, takoj nato je pa povzel besedo predsednik gral. Pe¬ ron. V svojem govoru je podal histo- riat vsega dela in vseh prizadevanj svoje vlade za dvig narodnega blago¬ stanja v Argentini. Primerjal je sta¬ nje, ki ga je našel ob prevzemu obla¬ sti s sedanjim, nato pa razvijal po¬ ljedeljske načrte za bodoče. Naglašal je, da bo poljedeljstvo vedno deležno vse pozornosti in pomoči vlade. Polje¬ delcem in poljedeljskim delavcem ie toplo polagal na srce, naj se orga¬ nizirajo v zadrugah, da bodo odstra¬ nili vse posrednike in bodo dobička deležni samo ljudje, ki ga v resnici zaslužijo. Izvajanja generala Pe¬ rona so množice stalno prekinjale z odobravanjem. Po končanem govoru so pred generalom Peronom korakale v sprevodu močne skupine kmetov in kmetic v narodnih nošah, mladina, tej so pa sledili dolgi poljski motorizira¬ ni oddelki, v katerih so bili zastopa¬ ni vsi stroji, ki jih zahteva moderno poljedeljstvo. Nastopile so tudi es- kadrile letal ministrstva za poljedelj¬ stvo za uničevanje kobilic in drugega mrčesa. Po končanem sprevodu so množice predrle policijske kordone in obkro¬ žile predsednika generala Perona. Zahvaljevale so se mu za vse, kar je storil za povečano blagostanje ljudstva in mu zatrjevale svojo pri¬ vrženost in vdanost ter podporo pri njegovem bodočem delu v korist ljud¬ stva in republike. V Olivosu v provinci Buenos Aires so v navzočnosti predsednika gene¬ rala Perona prejšnjo nedeljo odprli športni klub za dijakinje srednjih šol. Za športni klub je dal na razpolago veliko področje svoje osebne pristave general Peron. Dijakinje so ga ob tej priliki prisrčno pozdravile ter ga skupno z vsemi ministri povabile na pripravljen prigrizek v svojih klub¬ skih prostorih. Argentinski škof je so izdali pastir¬ sko pismo, v katerem obveščajo ver¬ nike, da bo prva nedelja v adventu posvečena imigrantom. Tega dne bo¬ do no vseh argentinskih javnih cer¬ kvah in kapelah molitve za imigrante s prošnjo Sveti Družini, naj bi va¬ rovala in podpirala vse “tiste, ki so morali zapustiti svoje domove in do¬ movine”. Po vseh cerkvah bodo tudi denarne nabirke, ki jih bodo argen¬ tinski škofje porabili za podpiranje potrebnih imigrantov. Glavno poveljstvo za protiletalsko zaščito ie odredilo protiletalske vaje za prebivalstvo tudi v Buenos Aire¬ su. Protiletalsko poveljstvo je v to¬ rek izvajalo letalske alarme z moč¬ nimi električnimi sirenami v ulicah Viamonte, Cangallo in Saenz Pena, Tiskovni rad ministrstva za vojsko je objavil sporočilo, da so argentinski vojaški smučarski oddelki uspešno končali vse naloge, ki so jih imeli v antarktičnem področju, kjer je dosti¬ krat temperatura bila tudi 40 stopinj pod ničlo. V provinci La Rioja so odkrili ve¬ lika ležišča uranija. venski nacionalno politični program v svojem zgodovinskem razvoju (Fr. Erja¬ vec) ; Sv. Frančišek (P. F.); Domače šege in navade: Na paši (šepčev); No¬ va pota: Gradivo za gospodarsko osamo¬ svojitev (dr. Lipovnik); Za zlatom: Slo¬ venec ob Zlati gori (Peter Testen); Noč¬ ni letalci (M. Radoš); Daleč tam (Go¬ razd) ; Kam gremo (dr. M. L.); Za beati¬ fikacijo slov. škofa Fr. Barage; Za slo¬ venski kulturni dom v Gorici; Kulturni pregled; Prireditev Slovenske besede; Iz uredništva. Družabna pravda, štev. 73, sept. Vse¬ bina: Korak naprej (ing. B. Devetak); Naš predsednik Pavle Masič-šestdeset- letnik; La actividad intelectual es un verdadero trabajo?; Delaj in moli (F. D.); Nadkapitalistične gospodarske oblike (dr. J. Krivec); Kdaj (Stanko Ja¬ nežič) ; Duhovne osnove kmetskega člo¬ veka (dr. L. Puš); Naša delovna moč, nje možnosti in nje zmožnosti; Za našo gospodarsko osamosvojitev; Iz domače¬ ga in tujega tiska; Vestnik socialnih krožkov; Za božjo demokracijo kruha. zatkmč(P ?DaGDopreL Buenos Aires, 1. X. 1953 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3, Biv. predsednik angl. vlade Clement Attlee, vodja angl. delavske stranke, se je, kot smo že poročali, mudil na obi¬ sku v Jugoslaviji. Kot osebni gost rde¬ čega maršala Tita je prebil v Jugoslaviji na obisku 22 dni ter je prepotoval ce¬ lo državo. Pri Titu je bil ponovno na kosilu in to v njegovem razkošnem dvor¬ cu na otoku Brioni in v bivšem dvorcu kneza Pavla na Brdu. Ko je komuni¬ stični diktator v Jugoslaviji priredil ve¬ lik sprejem v čast diplomatskemu zbo¬ ru v hotelu Toplice na Bledu, je bil na sprejem povabljen tudi Attlee ter je za mizo sedel med Titom in Kardeljem. Na Bledu je Attlee imel tudi tiskovno konferenco. Na njej je odgovarjal na razna vprašanja domačih in inozemskih časnikarjev. Med drugim je dejal, da je bil sedaj prvič v Jugoslaviji ter da je le¬ pota dežele napravila nanj velik vtis. To velja zlasti za Dalmacijo in Sloveni¬ jo, “Povsod so me”, je dobesedno tudi izjavil vodja angl. laburistov, “zelo go¬ stoljubno sprejeli in govoril sem z mno¬ gimi vodilnimi osebnostmi. Povsod sem opazil vzdušje svobode in dobrega to¬ varištva”. O odnosih med laburistično stranko in titovo komunistično Socia¬ listično zvezo delovnega ljudstva je pa dejal, da “upa, da bo-prišlo do tesnej¬ šega sodelovanja”. Attlee je bil tudi v Ljubljani ter si je ogledal Litostroj. Ogledal si je tudi Postojnsko jamo. Povsod so ga vodili najvidnejši predstavniki sedanje komu¬ nistične diktature doma, mu prirejali sprejeme in ga gostili. Vse z enim sa¬ mim namenom, da bi socialistični gro¬ movnik na zahodu lahko še večkrat po¬ navljal, c’a je v Jugoslaviji povsod “opazil vzdušje svobode in dobrega to¬ varištva”. Umrli so. V Ljubljani: Agata Bahum, roj. Klemenc, Anica Pertot, roj. Bara¬ ga, Ida Tavčar, Franjo Sič, prof. Eko¬ nom. srednje šole, Katarina Pizzulin, roj. De Marini, Alojzij Sajevic, upok. obrtni učitelj Tehn. srednje šole, Hele¬ na Justin, roj. Pehani, Marija Tomšič in Jožefa Lamovec-Lindič, roj. Vene iz Martinje vasi, Franc Zagorčak. župnik v Šmartnem ob Dreti, Zinka Likar, roj. Urančič na Rakovniku pri Medvodah, Cecilija Kolednik, roj. Zupanc v Rdečah pri Zidanem mostu in Marija Mencin, roj. Mehelčič. v Velikih Laščah. Vodja levega krila angleške laburi¬ stične stranke Aunerin Bewan se je prav tako mudil dalj časa v Jugoslavi¬ ji. Njega je z gospo povabil na obisk Djilas, na poti po Jugoslaviji ga je pa vedno spremljal Vladimir Dedijer kot tajnik odbora Soc. zveze delovega ljud¬ stva za mednarodne stike. Tudi Bewan je bil v gosteh pri Titu ter je imel raz^ govore in sestanke z vsemi vodilnimi komunisti v Jugoslaviji. Železarji v Ravnah so imeli nedavno sestanek krajevnega odbora kom. Soc. '' ds lovnega ljudstva. Na sestanku “so obsodili delo mariborskega škofa dr. , Držečnjka”, za katerega “se je ugoto- | vilo, da je samo agentura Vatikana in njegovih agentov ter italijanske impe¬ rialistične politike”. Tako stališče pro- I ti škofu Držečniku so zavzeli, komuni¬ sti v Ravnah radi njegovih pridig, v katerih da “poziva vernike v boj za sveto vero” in da so “birmanci postali vojščaki Kristusovi”. Zato škofu dr. Držečniku groze, naj nikar ne prihaja v Ravr.e. Tako pojmujejo komunisti ver¬ sko svobodo. SMRT PLEMENITE SLOVENSKE MATERE Slovenci v Argentini #lr?< ; r r «*« OSEBNE NOVICE Družin ka sreča. V družini g. Maksa : Osojnika in njegove ge Francke, roj. j Rdovc v San Justo se je rodil sinček. ! G. Jože Peternel in njegova ga Jožica, 1 roj. Kenda v Jauregui sta pa dobiia I hčerko Magco. Srečnim staršem naše če- j stitke! t Alojzij Mazora. Dne 25. septembra je •' sanatoriju Cassinelli v B. Airesu po težki operaciji in hudih bolečinah, ven¬ dar vdano v Bogu umrl 34 letni Alojzij Mazora iz Breginja. Tu zapušča ženo in hčerko. V Argentino je prišel leta 1949. Naj počiva v miru, preostalim na¬ še iskreno sožalje! 3§iramar Srebrno poroko sta obhajala v nedeljo 20. septembra t. 1. zakonca g. Franc Gornik in gospa Neža, roj. Mohar. Za to priliko se je zbrala na jubilantovem domu večina tuk. Slovencev, ki je slav¬ ljencema čestitala k jubileju in jima j voščila še nadaljnjo srečo. Seveda ni manjkalo domače zabave v prav prijet- i nem družinskem krogu. Jubilantoma želimo, da bi v sreči in zdravju dočakala še zlati jubilej! Mend&za V dneh 19. in 20 t. m. smo mendoški Slovenci opravljali duhovno obnovo. Imel jo je g. Jože Jurak iz Buenos Ai¬ resa. Cerkvenih govorov v soboto popol¬ dne, sv. maše in ostalih cerkvenih po¬ božnosti v nedeljo se je udeleževalo le¬ po število rojakov. Zopet je posegla smrt v vrste mendo- ških Slovencev. Dne 18. septembra je v . 31 letu starosti umrl za rakom radio- tehnik g. Robert Milač. Pokojni je bil že pred letom operiran za malim izpu-! ščajem na sencu. Izpuščaj se je pa ponovno pojavil in se širil. G. Milač se je moral podvreči ponovni, tokrat težji, operaciji. Zdravniki so ugotovili raka, ki se je razširil že globoko v notranjost lobanje. Pok. Milač je operacijo sicer prestal, sledile so ji na težke posledice, katerim je po hudem trpljenju podlegel. Pok. zapušča ženo in mater, ki je pri¬ spela od doma in. Novega mesta v Ar¬ gentino komaj pred enim letom. Obe¬ ma izrekamo svoje sožalje. Kar trije slovenski novorojenci so v mesecu avgustu povečali število Sloven¬ cev v Mendozi. G. Antonu Burjeku in njegovi ge Frančiški, roj. Cerar se je 13. avgusta rodila hčerka Marija. Dne 17. avgusta ie v družini g. Jožeta Bajde in ge Frančiške roj. Belihar zagledal luč sveta sinček Jernej. V družini g. Luke Grintala in ge Ane, roj. Jeretina, so pa 19. avgusta dobili hčerko Rozo. Srečnim družinam naše čestitke! ZAHVALA V častno dolžnost si štejemo izreči p. n. Društvu Slovencev v Buenos Ai¬ resu iskreno zahvalo za izplačano po¬ smrtnino cb težki izgubi naše dobre že¬ ne in mame, pok. Ivane Kočar. Obenem izrekamo tudi zahvalo imenovanemu društvu za objavljeno osmrtnico v čast naši mami. Kočar Ivan in sinova. Iz domovine ie prišlo žalostno sporo¬ čilo, da je na svojem donru v Dobu pri Domžalah v 74 letu starosti umrla zade¬ ta od kapi, ga Terezija Jeretina, vdova Stare, mati g. Miloša Stareta in njego¬ vega brata Pavleta Jeretine. Pok. Terezija'JereHna je bila vzor iz¬ redno delavne, nad vse dobre iri pleme¬ nite slovenske žene, ljubeče matere ter skrbne gospodinje, ki je bila z vsem Svo¬ jim življenjem in ljubeznijo navezana v:a mcgdcen grunt in vsa zakoreninjena v domeičo zemljo. Komaj dvajsetletno dekle je prišla za “mlado” na veliko Staretovo domačijo v Debor pri Domžalah. Z. vso vnemo in r Ročnostjo je prevzela nase skrb za dem iri poleg svojega moža tudi za g) urit. Ta bremena so potem slonela na njenih ramah nad petdeset let, vse do zadrjega dne njenega zemeljskeg-a živ¬ ljenja. Iz prvega zakona sta ostala živa dva otroka. Hčerka Rezika in sin Miloš. Oba ie poslala v ljubljanske šole. Rezi¬ ka se je poročila s sodnikom Poljancem ter živi v Ljubljani, sin Miloš pa je po- s al odvetnik ter se je že od svojih di¬ jaških let dalje vidno udejstvoval v slo¬ venskem javnem in kulturnem življen¬ ju. To naporno in odgovorno delo, poseb¬ no v letih med drugo svetovno vojno in kom. revolucijo, je nadaljeval potem v begunstvu, in ga nadaljuje tudi v emi¬ graciji, kjer ie v Argentini ustanovil Društvo Slovencev in mu bil polnih pet let predsednik — vse do lanskega leta. Poleg tega ie ves čas predsednik konzor¬ cija cdn. uredniškega odbora “Svobodne Slovenije”. Umrla je naša mema TEREZIJA JERETINA, VDOVA SURE, ROJENA PODBEVŠEK v 74. letu starosti dne li. septembra, zadeta od kapi. Pokopali so jo v nedelje. 13. septembra na farnem pokopališču v Dobu pri Domžalah. Zapušča hčerke vdovo Kogovšek,. F:q Pavleta, brate, - sestre, svab Vnukinje. Rezko Store, por. Poljanec, .Ančko leretina, teko Teletina, por Štrukelj, sinova Miloša in svakinje, nečake, nečakinje, vnuke, Po smrti svojega prveg-a moža se je pok. Terezija Jeretina poročila vnovič. V drugem zakonu je imela več otrok. Živijo še hčerki Ančka, vdova Kogovšek in Francka, por. Štrukelj, doma, sin Pavle pa v Argentini. Tik pred izbru¬ hom druge svetovne vojne ji je umrl tu¬ di drugi mož. Veliko in vzorno kmetijo. bi moral prevzeti najstarejši sin Tone. Pa je zopet posegla vmes kruta usoda in materi zadala silen udarec. Na sveti večer so, prišli na njen dom partizani in sp sina Toneta z napovedjo, da je mobi¬ liziran, odvedli s seboj. Nič niso zalegle vroče materine prošnje, naj ga puste kot edino moško delovno moč na velikem gruntu. Moral ie z njimi v gošče. Od tega trenutka dalje je za njim izginila sleherna sled. šele po vojni so našli nje¬ gov grob. Imel je strel v tilnik. Ubili so ga partizani sami. Mlajšega sina Pavleta so pa starega komaj 17 let mo¬ bilizirali Nemci in poslali na fronto. Tako je ostala sama na veliki Stare¬ tovi domačiji. Z vso močjo se je trudila, garala od zore do mraka, kakor je bila vedro vajena že iz časov prye svetovne vojne dalje, ko so bile vojaške rekvizi- cije na dnevnem redu, samo, da bi o- hranila to lepo slovensko domačijo. To je bila njena največia skrb tudi v zad¬ njih letih. Po vsej širni okolici je bila znana kot “Staretova mama”, ki se vsa žrtvuje za domačijo. Dobro so jo poznali tudi vsi reveži. Noben ni šel brez daru od nje¬ nega gostoljubnega doma. Zato je upra¬ vičeno krožila o njej prislovica, da jo bo¬ de “malce”, ki jih je dajala siromakom ir, revežem spravile v nebesa. V zadnjih letih je imela še to vročo ! željo, da bi še videla pri sebi svoja oba j sineva. Ni se ji izpolnila ta srčna proš¬ nja Bogu, ki jo je poklical prej k sebi, da ji podeli večni mir ter ji poplača vsa številna dobra dela, ki jih je bilo tako polno njeno življenje. Naj počiva v miru v domači slovenski zunlji, ki jo ie tako vroče ljubila! G. Mi¬ lošu Staretu, predsedniku Konzorcija odn. uredniškega odbora “Svobodne Sloveni¬ je” in njegovemu bratu ter sestram do¬ ma pa izrekamo ob tem težkem živ- Ijenskem udarcu najiskrenejše sožalje. Uredniki “Svobodne Slovenije” Delala je, molila, se žrtvovala in Bogu vdano prenašala udarce življenja. Siromakom je rada pomagala. težki Bog ji bodi plačnik! Molili bomo s hvaležnostjo za pokoj njene duše, Miloš Stare, Pavle Jeretina sinova Buenos Aires, 24. septembra 1053. SLOVENSKO DEKLE dobi dobro službo v znani gostilni pri živcu na Paternalu. Poleg dobre plače ima v hiši še hrano in stano¬ vanje. Lahko je tudi zakonski par ter hodi mož na delo drugam. Zglasiti se v gostilni ŽIVEC, Oso- rio 5089. Telef. 58-4415 — Paternal v Buenos Airesu. smybh obvešča mmmi osa o tstovi ju&oslaviji Pred. zunanje-poli’ično komisijo USA j kongresa je dal Jugoslovanom dobro j znani gospodarstvenik W. H. Sni.vlh, J predsednik Treadmiller Corporation - v j državi New Jersey in dolgoletni za-: stopnik velikih ameriških industrijskih firm v Jugoslaviji, daljše poročilo o ; stanju v FLRJ, iz katerega posnemamo najvažnejše odstavke. (Op. ured.). KDO JE W. H. SMYTH? Industrijalee W. H. Smyth je po roj¬ stvu Amerikanec, sin misijonarjev me¬ todistične vere. Rodil se je v misijonih, v Fučovu na Kitajskem leta 1890; leta 1899 se vrnil v Ameriko, kjer je dovršil gimnazijo v Berkeleyu,v Kaliforniji. Le¬ ta 1912. bil promoviran za civilnega in¬ ženirja na univerzi v Kaliforniji, nato bil pet let profesor. Leta 1917. je vsto¬ pil v vojsko, bil kot artiljerijski stotnik na francoski fronti, zatem v Nemčiji in Avstriji. Po prvi svetovni vojni je za¬ stopal razna ameriška podjetja v Tur¬ čiji, Iranu in na Kavkazu. Leta 1920. pobegnil iz Bakuja. Od tam šel v Jugo¬ slavijo, kjer je leta 1921. ustanovil tr¬ govinsko podjetje v Beogradu in v Za- | grehu. V Jugoslaviji deloval od 1921 do 1941. Bil reden član beograjske in zagrebške trgovske zbornice, reden član Društva inženirjev in stavbenikov, član Avto kluba in drugih trgovskih in kul¬ turnih ustanov. V svojem trgovskem po¬ slu prišel v stik z vsemi plastmi ljud- stva na vseh koncih in krajih države ter se tudi naučil srbskega in hrvat- skega jezika. Leta 1941. zaprl svoje podjetje, šel z družino na Madžarsko, nato v Lizbono, od koder je prišel do- j mov 1. marca 1942. V vojnih letih 1942 in 1943 pisal poročila o Balkanu in Po¬ donavju, ki so jih rabili vladni organi. \ Zdaj deluje v prodajnem oddelku Threadmijleir Corporation, ki ji tudi predseduje. Ves- čas je ostal v najtesnej¬ ših stikih z Jugoslovani tako v USA kakor v Evropi in ima najboljšo prilož¬ nost zasledovati razvoj Titovega komu¬ nističnega režima, ki “smo ga mi dovo- Ijli Sovjetom, vsiliti jugoslovanskim iiudstvom proti njihovi volji in s tem, da smo kršili obljubo, ki smo jo dali, da bomo skrbeli za svobodne volitve, ko bo vojna končana, in da si bo ljudstvo izbralo režim, kakor bo hotelo.” I $MYTHOVO POROČILO “27. marca 1941 je mala skupina srb¬ skih oficirjev in politikov, izmed kate¬ rih so nekateri imeli dobre namene, a niso poznali dejanskih okolnosti, neka¬ teri pa so' bili plačani od britanske ob¬ veščevalne službe, napravila prevrat in prekucnila vl»- , 'n. ki ie dva dni prej pod- j pisala nevojaško pogodbo s silami osi na Dunaju. Takrat je Churchill rekel v parlamentu: Jugoslavija je našla svojo dušo. Toda' Jugoslavija, zlasti Srbi, so 1 stopili v svojo lastno propast. Zdaj slave komunisti s presenetljivo odkritosrčnostjo 27. marec kot upor ko¬ munističnega ljudstva in kot rojstni dan komunistične vlade v Jugoslaviji. Morda imajo v nekem oziru prav. Brez prevrata z dne 27. marca bi Jugoslavi- ' ja še danes živela, kot živi švedska kot svobodna država, čeprav je dovolila t Nemčem, da so prevažali preko šved¬ ske zemlje po njenih železnicah čete in | vojni material ves čas vojne. če bi se to zgodilo, bi se Tito še zdaj skrival nr